KADER, GLAVNI problem v šolstvu Kakor vsako leto tako imajo v kočevski občini tudi letos te-žave s pomanjkanjem učnega kadra: učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Kljub temu, da je pričetek pouka tako rekoč pred nami, primanjkuje sedem učiteljev na osnovnih šolah, dve vzgojiteljice za otroške ustanove ter deset predmetnih učiteljev oziroma profesorjev. Po vseh izgredih tega manjkajočega kadra ne bo, zato bodo Korali prosvetni delavci poleg svojih učnih obveznosti poučevati honorarno. S tem bo vsekakor trpela kvaliteta pouka, ker bo ®stalo manj časa za pripravo na touk in študij. Nekatere učne toedmete bodo morali celo skrčiti. Ka osnovni šoli »M. Bračiča« *ulno rabijo predmetnega učitelja 23 matematiko. Da bi zadostili y&aj najnujnejšim potrebam, bi sprejeli na šolah v službo honorarno absolvente gimnazije in Univerze. Pomanjkanje učnih moči ni vzrok fluktuacija učiteljev, pač pa ima korenine drugje. Dosedanja zasedba je bila nezadostna, poleg tega pa je iz leta v leto večje število šoloobveznih otrok in šolskih oddelkov. Akutni problem pomanjkanja prosvetnih delavcev bodo rešili oziroma ga že rešujejo s štipendiranjem. V novem šolskem letu se bo prvič zaposlilo pet absolventov učiteljišča, eden z Višje pedagoške šole, eden pa z univerze. ObLO in svet za šolstvo sta se uspešno lotila naloge, preskrbeti zadostno število kadra. ObLO štipendira 49 mladih ljudi, ki se šolajo na učiteljišču, Vzgojiteljski šoli, Višji pedagoški šoli in na univerzi. V prihodnjih letih bo tudi na kočevskih šolah dovolj učiteljev. Kakor v osnovnih šolah, primanjkuje kadra tudi v gimnaziji. Potrebna sta slavist in romanist. V dijaškem domu rabijo poklicnega vzgojitelja, v otroških ustanovah, na Rudniku in v Kočevski Reki, pa po eno vzgojiteljico. Ko bodo prišli mladi kadri iz šol, bo tudi ta problem rešen. Učni kader za novo glasbeno šolo ni problem. Sola ima na razpolago redne in honorarne učne moči. Letos bo šola v Kočevju pridobila dve zgradbi za svoje potrebe: bivši vajenski dom in bivši dijaški internat. Obe stavbi bo treba pred uporabo temeljito očistiti in prebeliti. Nabaviti bo treba tudi šolski inventar. Za vse to so Jkatmoocmie 20. aUeinice a&tafe kočevske o&čirn o 1)xaqi krajevne organizacije v dragi zaključujejo dela pri ureditvi spomenika padlim BORCEM, KI BO STAL NA VZVIŠENEM PROSTORU NAD VASJO. ODBOR ZA PROSLAVO 20-LETNICE VSTAJE, KI SE JE SESTAL PRI OBČINSKEM ODBORU SZDL V KOČEVJU V SOBOTO, JE SKLENIL, DA BO PROSLAVA V DRAGI CENTRALNA PROSLAVA KOČEVSKE °®ClNE V POČASTITEV 20-LETNICE REVOLUCIJE. K SODELOVANJU SO POVABILI TUDI ^BClNE RIBNICA, CERKNICA IN CABAR. TAKO SE BODO NA PROSLAVI, KI BO V DRAGI “• SEPTEMBRA, ZBRALI TUDI AKTIVISTI IN BORCI RIBNlSKO-NOTRANJSKEGA OKROŽJA, Kl JE IMELO MED VOJNO SEDEŽ V TEH KRAJIH. RAČUNAJO, DA SE BO PROSLAVE UDELEŽILO PRIBLIŽNO 4.000 LJUDI IZ NAVEDENIH OBČIN, BLIŽNJIH KRAJEV IN SOSEDNJE HRVATSKE REPUBLIKE, Obisk italijanskih partizanov 14. avgusta zvečer je obiskalo Kočevje 170 italijanskih partizanov, ki so se tri dni mudili v Sloveniji. To so bili tovariši, partizani, doma iz Trsta in Gorice ter njune okolice, ki so bili aktivni borci proti fašizmu v eno- tah italijanskih partizanov v Italiji, v diviziji Garibaldi, ki se je borila pri nas v Jugoslaviji in brigadi Fontonot, ki je vodila boje po Suhi krajini in Rogu v sklopu NOV Slovenije. Kot borci proti fašizmu so se skupno Dopolnilna izmera Kočevja . Dober geodetski načrt, zlasti ® vsebuje poleg situacije tudi finsko predstavo terena, je "iho potreben urbanizmu, n adbeništvu, kmetijstvu, za raz-® komunalne potrebe itd. Se Posebej je dobrodošel katastru m zemljiški knjigi. Kočevje je bilo izmerjeno le-“a 1950, vendar le za razne gospodarske potrebe občine. Ker v jzmero niso bile vključene tudi Posestne meje, so bili ti načrti a zemljiško knjigo in kataster euporabni. Tako morajo še ®5n.° uporabljati že zelo stare n‘ .J-6- ki so bili izdelani sredi Prejšnjega stoletja. ta fo«?! izkoristili izmero iz le-zavort • izvaja letos Geodetski i7m lz Ljubljane dopolnilno bomo , meusta' To se pravi, da obstoječe načrte vnesli še posestne meje in hkrati na novo posneli vse nove objekte (zgradbe, ceste, kanale itd.), skratka pregledali ves teren in vnesli v načrte vse spremembe. To je na kratko smoter izmere. Seveda.pa je nujno, da vsi privatni lastniki kakor tudi gospodarske organizacije z vidnimi mejniki obeležijo svoje parcele, tako, kakor je navedeno v »Razglasu« Zavoda za izmero pri ObLO Kočevje. Nezameljlče-nih parcel ni mogoče izmeriti, zato bodo kasnejše meritve šle v breme malomarnih lastnikov. Upamo, da bodo te vrstice prebrali vsi, ki se za izmero zanimajo in ji morda pripisujejo premalo pozornosti, saj bodo obnovljeni načrti mnogo bolje služili vsem interesentom. S. P. borili z ramo ob rami z našimi jugoslovanskimi in slovenskimi partizani proti nemškemu okupatorju v letih 1944/45. Bojno tovarištvo, ki so ga začeli naši jugoslovanski in italijanski partizani, je brez dvoma postavilo nove temelje tudi v odnosih med jugoslovanskimi in italijanskim narodom v duhu socialistične demokracije in enakopravnosti vseh narodov sveta. To se je čutilo tudi pri srečanju naših in italijanskih partizanov v Kočevju. Tovariši iz Italije so želeli videti kraje, kjer so se tudi oni kot partizani borili, zato so prišli k nam na obisk. Videli so našo stvarnost in naše uspehe. V razgovorih so nam dejali iskreno: »Pri vas je lepo in dobro urejeno za delovne ljudi. Pri nas se moramo za to, kar vi že imate, še vedno boriti.« Prisrčen sprejem pri spomeniku na Trgu svobode v Kočevju in medsebojni razgovori naših borcev s tovariši iz Italije so te odnose še poglobili, saj so se spomnili marsikaterih tovarišev, ki so se skupaj z njimi borili. Tovariši iz Italije so v Kočevju prenočili, naslednje jutro pa spet nadaljevali svoje potovanje. -S potrebni štirje milijoni, ki pa jih zaenkrat še ni. Sredstva se bodo nekje našla. Šolsko pohištvo bodo nabavili na LIO Kočevje. Devet novih učilnic v novopri-dobljenih prostorih je velika pridobitev za šole v Kočevju. Le-ta bi prišla še bolj do izraza, če bi bilo na voljo dovolj učiteljev, tako pa bo pouk še vedno v dveh izmenah dopoldan in popoldan. V novem dijaškem domu je dovolj prostora tudi za dijake. Zato bodo lahko v njem dobili prostor tudi učenci in dijaki iz oddaljenih krajev. Problemi organizirane mladine Vprašanje, ki se vsak dan postavlja pred mladega aktivista, je, kaj naj mladina dela v prostem času. Odgovor na to ni težko najti. Vključi naj se v eno izmed oblik idej novzgoj nega dela! Večina aktivov nima organiziranih takšnih oblik, ki bi zares lahko pritegnile mladega človeka in vse dotlej, dokler se ne bodo vodstva aktivov zares zavzela za rešitev tega problema, bo ostal nerešen. Mladina bo tavala po mestu in za padala v slabo družbo. Ni samo idejno-vzgojno delo tisto, s katerim se lahko zaposli mladina v prostem času. Vsakodnevno brezdelje pripelje lahko mladega človeka na slaba pota. Tdejno-vzgojno delo pa ni edina oblika dela v aktivih. Aktiv Ljudske mladine v Polomu je • ^hko vzor, predvsem pa vaško-kmečkim aktivom. Aktiv šteje 12 članov, ki sodelujejo tudi v kultumo-prosvetnem delu. Uprizorili so igro »Punt in mati«. Mladinci so sodelovali tudi pri lokalni delovni akciji, pri gradnji ceste Polom—Seč. Uredili so si tudi dvorano. Če upoštevamo delo aktivov v Polomu, potem bi morali našemu članku spremeniti naslov. Glasiti bi se moral »Problemi neorganizirane mladine«, kajti ni dovolj samo ustanoviti aktiv, ampak mu je treba dati tudi’ vsebino. In kdo bo poskrbel zanjo če ne vodstvo aktiva? Z. Z. Zagrebški velesejem Od 9. do 24. septembra bo v Zagrebu velesejem, na katerem bo razstavljalo 1100 jugoslovanskih in 4500 tujih razstavljalcev iz 31 držav. Posebna zanimivost letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma bo luksuzni avtomobil brez koles. Razstavili ga bodo v paviljonu ZDA. Ta avtomobil bo prvič razstavljen na evropskih tleh. Nov način nagrajevanja v PTT Te dni živahno razpravljajo o novem načinu nagrajevanja delavcev in uslužbencev v kolektivih PTT službe. Kakor drugje, bodo tudi v PTT službi uvedli nagrajevanje po učinku. Obrnili smo se na Pošto Kočevje in vprašali, kako se pripravljajo na uvedbo novega načina nagrajevanja v njihovi enoti. Zvedeli smo, da imajo ‘prav sedaj v delu pravilnik o delitvi dohodkov PTT službe za enoto PTT službe Kočevje. Le-ta obsega naslednje pošte: Kočevje, Mozelj, Nova sela, Osilnica, Ko- rilnosti se pri normiranem osebju manipulacije nagrajujejo vse delovne enote kolektiva, izvršene nad 60 odstotkov mesečne produktivnosti.« Torej tako: Če bo poštni uslužbenec pri svojem delu dosegel samo 60 odstotkov produktivnosti, bo prejel samo plačo. Če pa bo njegova produktivnost večja, bo prejel, odvisno pač, za koliko odstotkov bo znašala višja produktivnost, višje osebne prejemke in sicer tako, kakor bo določal pravilnik o delitvi dohodkov. Novi pravilnik bo ^elial od 1. Že letos tudi v PTT nagrajevanje po učinku čevska Reka, Fara, Stara cerkev, Draga, Struge, Dolenja vas, Ribnica, Sodražica in Ortnek. Novi pravilnik bo omogočil nagrajevanje po novih principih. Naj citiramo en člen, ki med drugimi pravi: »Po kriteriju sto- julija t. 1. dalje do konca leta. Vsekakor bo novi način delitve dohodka v PTT službi spodbujajoč za poštno osebje. Z večjo intenzivnostjo dela bodo zajamčeni tudi višji prejemki. JCako izpolniti oMju&a Ljudska mladina Jugoslavije je na svojem VI. kongresu obljubila tov. Titu, da bo do konca letošnjega leta zgradila cesto »Bratstva in enotnosti«. Tako se pred vse občinske komiteje LMS postavljajo velike naloge. Iz naše občine naj bi letos sodelovalo na zveznih delovnih akcijah 65 mladincev. Zaradi te obveznosti smo morali prekiniti z lokalno delovno akcijo. Nekateri aktivi LM in podjetja so z razumevanjem spremljali obveznosti, pri nekaterih pa nismo mogli doseči uspeha. Dosedanji uspeh je takle: Rudnik jo Zidar g ITAS 4 Tekstilana 3 LIO 2 Ključavničarstvo 2 Koprivnik 1 Kovinar 2 Elektro 2 Oprema 2 Trgopromet 1 Mestni aktiv 1 Avto 1 Stalcarji 1 Skupno 38 brigadirjev. Žalostna ugotovitev, da številčno močni aktivi niso dali zadostnega števila mladincev za mladinsko delovno brigado. Tako sta n. pr. aktiva »Avto« in »Trgopromet« dala le po enega brigadirja, kar je vsekakor premalo. Pohvaliti moramo rudniški komite LMS, kjer so dosegli res lep uspeh. Prav tako aktiv »Zidarja«, saj je s 6 mladinci na drugem mestii. Smatramo, da bi se našemu pozivu lahko odzvali tudi nekateri vaško-kmečki aktivi, saj feo se prijavili na delovne akcije samo mladinci iz Koprivnika in Stal carjev. Ugotovili stno, da mladina rada odhaja na delovne akcije, posebno zvezne, problem pa je v tem, ker v nekaterih podjetjih za to ni razumevanja. Aktiv naj skupaj z upravo presodi, koliko brigadirjev bi morali še poslati, kajti dano obljubo je treba izpolniti!! Z. 2. Proslava v Ribnici na Pohorju v Ribnici na Pohorju jc bila v nedeljo, 13. avgusta, osrednja proslava 20-Ietnice ljudske revolucije na Štajerskem. Proslave se je udeležilo okrog 40.000 prebivalcev iz mariborskega, celjskega in murskosoboškega okraja. V tem kraju so se sešli pre- živeli borci I. štajerskega bataljona, II. grupe odredov. Pohorskega bataljona, Zidanškove in Šlandrove brigade in številnih drugih partizanskih enot, ki so se borile na območju Pohorja in Štajerske. Na slavnostni tribuni so bili zbrani prvi koman- Elektrifikacija železnic Elektrifikacija železniške proge od Postojne do Ljubljane je v glavnem končana. Sedaj montirajo vozno omrežje na poslednjem odseku te proge, od Brezovice do Ljubljane. Pred kratkim je bil odobren investicijski načrt za elektrifikacijo proge Je- senice-Ljubljana, S pripravami so že začeli. Prihodnje leto naj bi bila elektrificirana proga od Jesenic do Kranja. Pripravljajo tudi investicijski načrt za elek-trifikac. železniške proge Ljub-ljana-Zidani most-Dobova. dant Glavnega štaba NOV h POS in podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Lesko' šek-Luka, predsednica GOZSDI Slovenije Vida Tomšič, podpred sodnik IS LRS Viktor Avbelj ii drugi. Preživele partizanske borce ii ostale udeležence je pozdravi sekretar OK ZK Maribor Milo: Ledinek. Za tem je govoril po močnik komisarja NOV in POf ter podpredsednik IS LRS Vik tor Avbelj. Tovariš Avbelj je 1 daljšem govoru orisal boje par tizanske vojske. Poudaril je, d; so bili pogoji delovanja in raz vijanja NOB na Štajerskem zeli težki. V nadaljevanju svojeg: govora je tov. Avbelj poudari velike povojne uspehe v izgrad nji socializma. Ob zaključku gO' vora je dejal, da bo treba \ prihodnosti še bolj skrbeti zi borce NOB. Ko bi barba Mario vedel... I % ... kako ga v šali imenujemo, bi bil verjetno še bolj mol- 0 čeč in bi gledal še bolj črno. Toda barba Mario, stari 01 morski volk in pristen "-gusar«, tega ni vedel... Zado-® voljno je sedel sredi svojega starega čolna, strmel preko % naših glav in z levico brez enega prsta dajal nerazumljiva Q znamenja Silvu, ki je namesto-njega krmaril barko. Barba % Mario je pravi dalmatinski original in bi mu zelo težko ® našli spodoben par. Gosti, črni lasje, prepredeni z redki- dneh bivanja ob morju sodbo o našem obmorskem turizmu, vendar se mi zdi, da so se marsikje glede števila turistov krepko vračunali. Jasno, ko pa so ponekod cene tako neverjetno visoke, čisto v skladu s sedanjim astronavtskim časom. To napako so nekateri popravili in znižali Srbov ter v pretežni meri lepo pojočih Nemcev in Avstrijcev poslušali jazz glasbo in zveriže-ne slovenske narodne melodije. Po nadvse prijetnem večeru smo se odpravili spat in smo lahko vso noč poslušali spokojno kipenje morja, ki ga je večkrat preglasilo prizadevno »žaganje« % mi sivimi nitkami, mu štrlijo na vse strani, pokvarjeno ^ desno oko, od sonca, vetra in morske vode zarjavela in % razpokana koža, cigaretni ogorek, ki mu neprestano tli v O ustih, to je bil naš »gusar«. Kadar ne »dela«, postopa po 0 pomolu v Selcih ali na otoku Krku, najraje pa spi na dnu 0 čolna, ne meneč se za sončno pripeko... Svojevrstna zabava številnih letoviščarjev Lepo sobotno jutro je bilo, ko smo se »samo za pol ure« ustavili v Crikvenici. Razkropili smo se po živahnem mestecu in se pomešali med tuje in domače turiste, po trgovinah, na trgu in v gostilnah. Še preden smo si vse ogledali, je »pol ure« minilo, radi pa bi kupili še to in ono ter nekaj pojedli. Ko smo se izvili iz gneče na trgu in se rešili vsiljivih prodajalcev, se nas je nekaj ustavilo v restavraciji »Petak«, kjer smo doživeli prvo razočaranje. Čaja ali bele kave ni bilo (natakar je dejal, da nimajo skodelic!), grenko turško pa smo dobili že po dobrih dvajsetih minutah! Med tem časom je natakar z veliko prizadevnostjo stregel skupini nemško govorečih turistov. Ko nam je prinesel turško ,se ni prav nič razburjal zaradi umazanih skodelic, na katerih so se poznali celo sledovi rdečila! (Smo bili pač samo domači turisti!) Nikakor ga tudi nismo mogli pregovoriti, da bi nam prinesel nekaj sendvičev ... Ko je šofer Silvo s težavo stlačil naš veliki avtobus skozi ozki prehod med hišami v Selcih in smo pri kampu izstopili, je bila že taka vročina, da so nekateri morali odložiti del garderobe. Slika, ki smo jo nudili, ni bila nič kaj razveseljiva, saj smo bili z redkimi izjemami med počitniško zarjavelimi prebivalci Selc kot bele vrane, kot čisto uporabne reklame za jogurt! Vendar nas zaenkrat to še ni motilo, kajti naša prva skrb je bil zajtrk, ki smo ga po daljšem pojasnjevanju in posvetovanju z upravnikom kuhinje končno tudi dobili, čeprav smo bili že malo pozni... Kamp v Selcih se je spremenil v pravo slovensko počitniško naselbino. Majhne, lesene in zidane hišice človeka spominjajo na pravljico o Sneguljčici in sedmih palčkih. Ugotovili smo, da lahko spi v teh miniaturnih stanovanjih, pravih vžigaličnih škatlicah, neverjetno veliko ljudi. Seveda pa za vso množico ni prostora; marsikdo preživlja dopust kar pod šotorom. Tujci, pa tudi nekateri domači dopustniki, so pripeljali s seboj avtomobilske priklopnike-hišice na kolesih, in tako jim ni treba skrbeti za prenočišče. Seveda pa je treba za to imeti najprej avtomobil! ... Mi, prehodni turisti, muhe dvodnevnice, vsega tega nismo imeli in smo se morali zadovoljiti z avtobusom. Sicer pa človek lahko prespi eno noč tudi v avtobusu ... Po zajtrku smo sklenili preizkusiti morje. Kljub neznosni vročini voda ni bila kdo ve kako topla, pa še te smo bili v kopališču, kamor smo lahko prišli za neznatno vstopnino, bolj malo deležni. Vse deske za sončenje in vse blazine so bile zasedene, povsod so bila izpostavljena sončnim žarkom (in pogledom) za oko bolj ali manj vabljiva telesa. No, nekako smo se znašli in prebili dopoldne nekaj v vodi, nekaj na soncu. Iz kopališča smo se vračali že malo bolj »počitniške«, rožnate barve... Za popoldan je bil predviden izlet na Krk, v Šilo. Nekdo je nekje staknil staro, škripajočo lesenjačo s predpotopnim motorjem, katere lastnik, barba Ma- rio, je bil kmalu pripravljen prepeljati nas preko morja. Sijajne volje smo se počasi cijazili proti Šilu, maligansko razpoloženi »gusar« pa je rade volje prepustil krmilo našemu šoferju. Težko si je ustvariti v dveh Festivalski plamen, ki ga bo mladina pred pričetkom prvega Ribniškega festivala prinesla iz Travne gore v Ribnico, bo za Ribniško dolino prelomnica v zgodovini, v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju. Tako se bo 10. septembra pričela v Ribnici velika slovesnost, povezana s praznovanjem 20-letni-ce ljudske revolucije jugoslovan. narodov in jo bo, kakor pričakujejo, obiskalo precej ljudi tudi iz drugih krajev. Ribniški festival, ki naj bi postal tradicionalen, bo prikazal razvoj Ribniške doline v zadnjih 15 letih ter splošen zgodovinski razvoj, predvsem izdelovanje znamenite suhe robe. Suha roba sedaj že izumira in postaja enajsta panoga — miniaturno spo-minkarstvo, naj bi ponovno zaživela v festivalskih dneh. V festivalskih dneh bodo gostom med drugim prikazali izdelovanje suhe robe in lončarskih izdelkov ... Pred leti se je v Ribnici porodila misel o praznovanju 500-letnice suhorobarstva, ugotovili pa so, da je bila tedaj cene svojim uslugam in tako privabili več turistov, vendar ne povsod... V Šilu smo se namakali ves popoldan, medtem ko je »gusar« čakal v pristanišču. Ko mi je kasno popoldne neusmiljeno zakrulilo v želodcu, (o, ko bi lakote ne bilo!!), sem stopil v bližnjo restavracijo in naročih 2 sendviča. Z naročilom pa nisem dosegel nič drugega, kot to, da me je natakar prav milostno pogledal, se nasmehnil moji rožnato-rdeči polti in se odmajal med mizami. Na večkratno intervencijo, h kateri me je priganjal razgrajajoči želodec, mi je pojasnil, da bom moral na sendviče nekoliko počakati, ker jih je zmanjkalo. Povedal mi je tudi, takole mimogrede, ko je stregel nekim inozemcem zunaj, (z vabljivimi, a »zasoljenimi« narezki), da napravijo samo po 20 sendvičev naenkrat... Nato sem opomnil drugega natakarja, ki mi je sendviča kmalu prinesel, vendar samo zato, ker me je zamenjal z Nemcem!! V ilustracijo: tenek, skromen sendviček stane pri njih 60 din! Še vedno dobre volje smo pod večer prijadrali »domov«, se dali po večerji v »večerne toalete« in šli »na ples« v hotel »SLAVEN«, kjer smo z muko organizirali dve mizi in nekaj stolov ter v družbi Slovencev, Hrvatov, pravzaprav 500-letnica prvega pisanega dokumenta o izdelovalcih lesenih predmetov. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je ribniški človek prinesel to obrt že iz pradomovine v Za-karpatju. To domnevo potrjujejo s tem, da v južni Ukrajini, v Besarabiji, preprosti ljudje še sedaj izdelujejo iz lesa podobne predmete. Potemtakem je suhorobarska obrt stara že 1000 in več let... Ribniški človek je po naselitvi teh krajev s tradicijo nadaljeval, ker od samega poljedelstva zaradi pogostih turških vpadov ni mogel živeti. Obrt se je v stoletjih stalno razvijala in prehajala že v umetniško obdelovanje lesa. Nekateri ljudje so vdihnili lesu svoj duh in ga tako oplemenitili, da je postal pri-jeten za oko in poleg splošne uporabnosti postal okras domači hiši. V sedanjih zmehaniziranih časih ta lepa dejavnost vedno bolj izumira. Ljudje se s suhorobar-stvom in lončarstvom ukvarjajo le toliko, kolikor te izdelke po- nekega Nemca pod bližnjim šotorom. Ko nas je drugo jutro »gusar« zapeljal v eno uro oddaljeno Vrbsko na Krku, smo ob odhodu dvignili na jambor gusarsko zastavo — gornji del kopalne obleke in pulover. Dan je hitro minil in ko smo se zvečer vračali, smo se že počutili kot stari, prekaljeni letoviščarji... • Poslednji sončni žarki so po- • plesovali po vodni gladini, 4 topel veterc je zapihal z mor-9 ja, ko smo naložili naša na- • Pol zoglenela telesa na avto- • bus in se skozi ozko promet- • no grlo izvili iz Selc, minia- • turne slovenske ter medna-9 rodne turistične naselbine ob 9 Jadranu. Barba Mario, naš 9 neumorni »gusar«, nam je 9 poslednjič pomahal v slovo. 9 Nato je njegova barkača od-9 ropotala po morju... Po 9 kratkem postanku v Crikve-9 niči smo se odpravili proti 9 domu, zadovoljni in boleče ® opečeni, daleč pod nami pa 9 je mirovalo morje v katerem 9 so se spogledljivo ogledovale 9 obrežne luči... F. Grivec trebujejo. Lesene predmete so popolnoma izpodrinili izdelki iz različnih umetnih mas. Vendar pa so se narodi, ki že dolgo časa uporabljajo take izdelke, zopet vrnili k lesu. Tako ni čudno, da v moderni Angliji dobimo neverjetno število lesenih žlic, ki bi jih pri nas le s težavo našli. Prvi Ribniški festival naj bi vse to prikazal. Na festivalu bo mogoča splošna prodaja lesenih izdelkov, saj je znano, da bi v Ribnici, središču suhorobarske obrti, le s težavo kupili lesen škaf!! Sedaj bo za vsakega obiskovalca dovolj najrazličnejših umetniških spominkov, resničnih umetnin, ne takih, kakor jih marsikje prodajajo v trgovinah ali na trgih. Festival bo tudi prikazal gospodarski razvoj. Vsa ribniška podjetja bodo na posebnih stojnicah prikazala svoje izdelke ter razvoj, ki so ga dosegla od ustanovitve. Dvig proizvodnje in naraščanje narodnega dohodka bosta prikazana na posebnih grafikonih. (Konec na 3. strani) Praktični so tuji turisti. Ne skrbi jih prostor v hotelih, ne hrana, vse imajo s seboj v teh majhnih hišicah. Vse od friži-derja do štedilnikov in postelj. Takih kompozicij je ob morju nič koliko! Festivalska razmišljanja Partizanske bolnice na Ramah Vse te ranjence so pripeljali na Inlauf. Ko so ranjenci prišli, je kurir iz ekonomata odhitel v bolnico, da jih o tem obvesti. Običajno so težje ranjence prenesli na Suhi vrh. Iz Inlaufa so pripeljali ranjence po cesti do Dragarjev, če so šli na Suhi vrh, če so šli na Smrekovec, pa še nekaj dalj. Prevoz so opravili partizani iz ekonomata. Na določenem mestu so čakali tovariši iz bolnic z nosili. Ranjence so preložili na nosila in jih nato odnesli v postojanko. Vsakemu so zavezali oči. Podnevi so nosili ranjence na nosilih poldrugo uro. Ponoči pa več kot dve uri. Včasih je bilo ranjencev več, osebja v bolnici pa malo. Tako so morale ekipe po večkrat prenašati ranjence s ceste do postojanke. Kako je bilo to naporno, ni potrebno posebej poudarjati. Posebno težko je bilo pozimi, seveda za ranjence še bolj, kakor za nosače. Že sam transport od položajev do bolnice je terjal od ranjencev strašne napore. Pozimi leta 1944 so pripeljali nekaj ranjencev z vozmi. Bil je zelo hud mraz, pred katerim so bili ranjenci slabo zavarovani. Na vozovih se niso mogli premikati in so skoraj zmrznili. Na Inlaufu so jih morali dolgo časa drgniti s snegom, da so jih vsaj malo ogreli, čeprav jim je to povzročilo velike bolečine. Potem pa zopet več ur po mrazu in snegu do postojanke! Dostop do bolnic je bil skrbno zakrit. Na Suhi vrh je bila speljana steza skozi Dragarje in potem po hribu nazaj, tako da je pripeljala zopet v Ravne. Na primernem mestu ob visoki skali so prislonili lestev, po kateri so prišli na stezo, ki je vodila v postojanko. V slučaju nevarnosti so lestev dvignili, okolico pa maskirali. Tudi na Smrekovec je vodila pot, ki je kasneje prešla v stezo. To je bila stara gozdna pot, stezo so pa shodili partizani iz bolnice. Kakor na Suhem vrhu je tudi tukaj vodila steza mimo bolnice in se vrnila nazaj na Ravne. Ce bi kdo zašel sem, bi bil prepričan, da je to bližnjica iz gozda v Ravne. Na primernem mestu je bil postavljen mostič, oprt na dve skali. Med nevarnostjo so most odstranili in skrili. Pozimi so vstop s steze proti bolnici zakrili tako, da so na stopinje posejali sneg. Ob prihodu v bolnico so ranjencem razvezali oči. Zanimivo je, da se ranjenci niso nikoli protivili, ko so jim zavezali oči in so z razumevanjem sprejemali takšne varnostne ukrepe. Vsakega ranjenca oziroma bolnika so v bolnici popisali, ga preoblekli v bolniško obleko, njegovo obleko pa očistili mrčesa v zato pripravljenem kotlu in jo shranili v skladišču. Tudi orožje, če ga je imel kdo s seboj, je moral oddati v skladišče. Spomladi leta 1944 so pričeli graditi v bližini Frate, ki je bila tedaj že opuščena, še eno postojanko. Namenjena je bila rekonvalescentom in so jo imenovali »Urhovina«. Barake so bile solidno zgrajene, vse iz desk, ki so jih nosili člani ekipe poldrugo uro daleč v hrib. Kljub temu, da je bila bolnica hitro in solidno zgrajena, je vendar niso uporabljali. Za rekonvalescente so uporabljali skedenj pri hiši Jožeta Škode V Dragarjih vse dokler ga niso četniki ob neki hajki požgali. Ranjence, ki so okrevali, so kasneje pošiljali ali v zaledje ali v bolnice v Italijo ali pa so se vračali v svoje enote. Spomladi leta 1944 sta bili postojanki Smrekovec in Suhi vrh preimenovani. Suhi vrh je dobil ime po pokojnem komandantu Stanetu Rozmanu in se je imenoval Stanetov vrh. Smrekovec pa so preimenovali v Bogdanov dom. Ime je dobil po dr. Bogdanu Breclju, ki je večkrat prihajal v te bolnice in opravljal težke operacije. Imeni sta obdržali do konca vojne. V obeh bolnicah ni umrlo mnogo ranjencev. Po zbranih podatkih kaže, da jih je v Stanetovem domu pokopanih 12, v Bogdanovem domu pa 6. Ce upoštevamo, da je bilo v bolnicah precej težko ranjenih borcev, da je bilo izvršenih precej amputacij, da so bili posamezni primeri včasih brezupni, lahko zaključimo, koliko napora, iznajdljivosti, predvsem pa človečnosti so morali pokazati zdravniki in osebje pri reševanju življenj. Mnogo je borcev, ki se s hvaležnostjo spominjajo teh tihih, skromnih in požrtvovalnih ljudi, ki so dali od sebe vse, le da so tovarišu rešili življenje. Sovražnik bolnic ni nikoli odkril. Najbližje so prišli leta 1945 četniki k Stanetovemu domu. Približali so se mu na 200 m, vendar ga niso odkrili. Obe bolnici sta bili tudi za take primere pripravljeni. Našli so dupline in jame, katere so primerno uredili in jih zamaskirali. V bližini bolnice Smrekovec je bila n. pr. jama, v katero bi lahko spravili 50 ljudi in še material. K sreči teh skrivališč ni bilo treba uporabljati. Leta 1945, ko je naša armada očistila zadnje ostanke okupatorjev iz naše domovine, sta se tudi bolnici preselili v Ljubljano. Pot ju je vodila preko Broda na Kolpi na Skrad in nato nazaj na Rakek, od koder so se ranjenci in osebje prepeljali z vlakom v Ljubljano. Nastanili so se v kasarni za Bežigradom, nato pa v vojni bolnici. Postojanke so ostale neme. Zob časa jih je načel in baraka za barako so se rušile. Tako stoje danes le še posamezni objekti,-ki pričajo o iznajdljivosti partizanov, o nečem, česar niso imele druge armade. Na delovnih mestih širom naše domovine pa dela stotine bivših borcev, ki se radi spominjajo na te skrite domove, kjer so našli v najtežjih trenutkih svojega življenja uteho in pomoč in so danes hvaležni ljudem, ki so se borili za njihova življenja in njihovo zdravje, da lahko danes vedri in zdravi grade veliko zgradbo socialistične Jugoslavije! * Opomba; Gradivo je zbrano na podlagi izpovedi Ivana Dulmina iz Kočevske Reke, ki je bil kurir v bolnici, Antona Šercerja iz Stare cerkve pri Kočevju, ki je bil leta 1943 v bolnici v Ribnici ranjenec in nato do konca vojne član ekipe na Smrekovcu in Suhem vrhu, Majde Bojc in Danice Debeljak, bolničark v teh bolnicah, Iva Scrajnika-Šimna, komisarja bolnic, in arhiva bolnic, ki je v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Jaka Lavriša Loški potok se je odločil DOMA u INI IPOI ■ SVETU = PRED KONFERENCO IZVENBLOKOVSKIH DRŽAV Beograd, 17. avg. — Jugoslavija kot gostitelj konference šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel uspešno opravlja vse naloge, ki so ji bile poverjene na sestanku predstavnikov 21. dežel v Kairu. Plenarne seje bodo v veliki dvorani Zvezne ljudske skupščine. Komiteji konference bodo zasedali v zgradbi Zveznega izvršnega sveta, Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine Srbije. KRIZA V BERLINU Berlin, 17. avg. — Zadnji ukrepi vlade Nemške demokratične republike, s katerimi so zaprli mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom, so povzročili v zahodnem delu mesta in sploh v za- hodnem svetu veliko vznemirjenje. Zahodnoberlinski župan Brandt je pred 200 tisoč zborovalci izjavil, da se je začelo novo poglavje v zgodovini Nemčije. Žične ovire in tanki na meji v Berlinu so še bolj zaostrili že tako napet mednarodni položaj, vendar pa vzhodni in zahodni državniki zatrjujejo, da kriza ne bo povzročila vojne. NEHRUJEVA IZJAVA V PARLAMENTU New Delhi, 17. avg. — Indijski premier Nehru je v Spodnjem domu izjavil, da vlada med pobudniki beograjske konference soglasje, da ne bi smeli na tej konferenci storiti ničesar, kar bi peljalo k ustanovitvi tretjega bloka. Prav tako vlada med njimi sporazum, da na konferenci tudi med- narodnih sporov udeleženih držav ne bodo obravnavali. REORGANIZACIJA V ZAR Kairo, 17. avg. — V Združeni arabski republiki so reorganizirali dosedanjo centralno vlado.. Namesto vlade in posebnih izvršnih svetov za egiptovsko in sirsko pokrajino bo imela enotno vlado za vso državo. FRANCOSKO-TUNIZIJSKI SPOR Tunis, 17. avgusta. — Francosko topništvo je pred kratkim ponovno obstreljevalo obmejno tunizijsko naselje Sidi Jusef. Ta kraj je bil že večkrat žrtev francoskih izpadov iz Alžirije. Bombardiranje je povzročilo znatno materialno škodo. Francoska letala so obstreljevala tudi pastirje. V Bizerti se Francozi še nadalje vedejo kot okupatorji in počno nasilja nad civilnim prebivalstvom in njihovim premoženjem ter tunizijskimi ustanovami. ARABSKI VOJAKI V KUWAITU Kairo, 17. avg. — Na sestanku sveta Arabske lige so se sporazumeli, da bodo arabske enote v kratkem zamenjale britanske čete v Kuwaitu. PREDSEDNIK KONGOŠKE VLADE V STANLEYVILLU Leopoldville, 17 .avg. — Predsednik kongoške vlade Cyril An-dula je odpotoval v Stanleyville, kjer se bo sestal s podpredsednikom Antoinoin Gizcngo in poveljnikom kongoških enot v Vzhodni pokrajini Lundulo. Pred kratkim so imeli v Loškem potoku zbore volilcev. Pomen zborov volilcev je bil velik, saj so se dokončno odločili, kam se bo Loški potok priključil. Kakor vemo, so se Potočani P°. ukinitvi občine Sodražica priključili občini Loška dolina. Kmalu pa se je pokazalo, da ta odločitev ni bila najbolj posrečena. Oddaljenost od centra občine, slabe prometne zveze itd. so vplivale, da Loški potok v novi občini ni mogel tako zaživeti, kot so si Potočani zamišljali ob glasovanju za pridružitev k Loški dolini. Občina Loška dolina se ukine. Sedaj je spet nastalo vprašanje, h kateri sosednji občini naj se priključi Loški potok. Na zadnjih zborih volilcev se je nad polovico Potočanov odločilo za občino Ribnica. Menimo, da je bila ta odločitev pametna. Loški potok veže z Ribniško dolino veliko vezi, ki so se skovale v desetletjih. Z Ribnico imajo dobre prometne zveze, bliže je zdravstveno osebje ter vrsto dru- gih koristnih stvari, ki so skupne tako Ribničanom kot Potočanom. Prepričani smo, da bo nova občina opravičila zaupanje novih občanov in da se bo gospodarstvo skladno razvijalo tak® v enem kot v drugem predeli! občine. PRI »KAJFEŽU« VINO PREKO ULICE Pred kratkim je gAstinsko podjetje »Hotel Pugled« v Kočevj® pričelo preurejati gostilno »Kaj' fež«. Dela bodo stala okrog tri' sto tisoč dinarjev, uredili pa j° bodo tako, da bo zadoščeno higienskemu minimumu. V stavbi bo poleg gostilne buffet, kjer h®' do prodajali vino tudi preko ulice, to je na dom. Gostilna b® urejena približno do prvega septembra. S tem bo program za to leto zaključen, bodo pričeli restavrirati Kol®' dvorsko restavracijo, nabavili P bodo tudi nekaj nove opreme 2 lokale. investicij Sporni®®* Nogometno prvenstvo pred vrati! Po kratkem odmoru so se nogometaši začeli redno pripravljati za jesenski del prvenstva. Igralcev je dovolj in se tudi resno pripravljajo. NK »Kočevje« 'bo v prvenstvu tekmoval s člani in mladinci, dogovarja pa se ■še za vključitev B moštva v iz-venkonkurcnčno tekmovanje. V članski konkurenci tekmuje 12 moštev: Sava iz Tacna, Svoboda iz Kisovca, Litija, Svoboda iz Duplice, Bratstvo iz Hrastnika, Mengeš, Proletarec, Rudar iz Hrastnika, Kamnik, Grafičar, ‘Papirničar in Kočevje. Vsa moštva so občinstvu dobro poznana kot dobra in borbena moštva. Novinca v tej ligi sta Kisovec in Mengeš, ker sta iz lige izpadla Rakek in Olimpija. Vsa moštva imajo tudi mladinska moštva, zato bodo naši mladinci tekmovali z vsemi prijavljene!. Kako je s pripravami za prvenstvo? Nogometaši Kočevja imajo za igranje v tej ligi solidno tehnično znanje, utrditi pa bo treba kolektivno, enostavno, tovariško in borbeno igro in uspeh ne bo izostal. V ZAGORJU ZADOVOLJNI S STARTOM V nedeljo, 13. avgusta je bil v Zagorju nogometni brzoturnir v počastitev občinskega praznika. Na turnirju je sodelovalo 0 moštev: Slovan-Ljubljana, Rudaril. Trbovlje, Kisovec, Kočevje, Proletarec I. in II. iz Zagorja. Prireditelj je razporedil nasprotnike in tako je Kočevje igralo prvo tekmo s Proletarcem I. Tekma se je končala z zmago Proletarca I. 1:0. Splošna ocena našim igralcem za prvi start je bila dobra. V tekmi s Proletarcem smo bili boljši v Polju, vendar se je pri realizira-hju na gol končalo. Posebno je razveseljivo ,da je v Zagorju nastopalo pomlajeno moštvo in to brez Baštarja, Bariolmeja, ki nista hotela odpotovati. Ne moremo razumeti tak netovariški odnos do kluba in tovarišev, Štruklja in Briana, ki sta poškodovana iz treninga. Na turnirju so nastopala kar tri moštva, s katerimi bomo igrali v prvenstvu. Ugotoviti moramo, da so vsa moštva za prvenstvo zelo dobro pripravljena, posebno Proletarec in Kisovec, saj je Proletarec bil popolnoma enakopraven nasprotnik kompletnemu Slovanu, Kisovec pa Rudarju. Upamo, da so si naši nogometaši ogledali njihovo preprosto, tovariško in nadvse požrtvovalno in borbeno igro in želimo, da tudi naši začnejo s tako igro, ker imajo vse sposobnosti. Nogometašem, ki so se udeležili turnirja v Zagorju, moramo dati priznanje za dobro igro in disciplino, ki so jo kazali ves čas turnirja. Popoldne je moštvo Kočevja igralo prijateljsko tekmo s kombiniranim moštvom Proletarca in zmagalo z 2:1. Organizacija je bila zelo dobra, sojenje pa objektivno. Drugi nastop kočevskih težkoatletov Dvigalci uteži domačega Partizana so imeli v nedeljo, 13. t. m., v gosteh dvigalce uteži društva za telesno vzgojo »Litostroj« iz Ljubljane. Ker je bil to prvi nastop te vrste v Kočevju, je bilo med občinstvom veliko zanimanje, pa tudi za organizatorja je bilo to nekaj novega. Vendar je tudi to uspelo na splošno zadovoljstvo gostov in domačih tekmovalcev. V telovadnici v Šeško vem domu sta se predstavili občinstvu obe moštvi s šestimi tekmovalci raznih kategorij. Po izmenjavi spominskih daril in pozdravnih nagovorih je zaželel tov. Arko vsem uspešno tekmovanje. Že sama napoved glavnega sodnika je dala slutiti, da bo tekmovanje zanimivo in za domačine trdo, saj so bili v ljubljanski ekipi preizkušeni tekmovalci in celo državni prvak Jože Juretič. Pa vendar so naši fantje krepko poprijeli. Skupna razlika je bila 154 kg v prid gostov. Lepo je bilo videti krepke atlete, ki so dvigali težka bremena tudi do 125 kg, kar je uspelo Ljubljančanu Postator Tinetu. Ko so pričeli dvigati uteži nad 80 kg, je zavladala v dvorani tišina, ki jo je po vsakem uspelem dvigu pretrgalo živahno odobravanje. Mladina je posebno razigrano bodrila domače tekmovalce. Tabela uspehov ekipe TVD Partizan Kočevje je sledeča: Dvig v kg O M S | $ a Rudi Pirc 62,5 62,5 Milan Nered 65,5 72,5 P. Polajnar 75,0 80,0 Janez Meljo 67,5 72,5 Stane Sega 65,0 60,0 Tone Bačnik 60,0 60,0 KOČEVJE V Ljubljani so se poročili: Volf Ivan iz Cerknice-Tabor 26, star 22 let in Movrin Frančiška iz Kočevja, Ljubljanska cesta 15, stara 27 let; Mate Janez iz Goriče vasi 64, star 27 let in Rus Ranila iz Mahovnika 8, stara 22 let. Rodili sta: Fafler Jožefa, gospodinja iz Koprivnika 19 — deklico Marijo, Stimac Marija, gospodinja iz Trnovca — dečka ^arjana. V Ljubljani je rodila riški Pavlina iz Kočevja, Ljub-lanska cesta št. 4 — dečka Sto-JOna. V Novem mestu sta rodili: ysrnak Slava iz Kočevja, Tomšiča ulica 7 — dečka Darka in Furdi Terezija iz Starega loga 4 dečka Jožeta. DOLENJA VAS Rodile so: Rus Angela, gospodinja iz Rakitnice 70 — dečka Vinka, Henigman Karolina, gospodinja iz Rakitnice 22 — dečka Franca in Klun Nada, gospodinja iz Rakitnice 60 — deklico Cirilo. RIBNICA Umrla sta Adamič Anton, pre-užitkar iz Zadolja 8, star 80 let in Ambrožič Jakob, delavec iz Sušja 19, star 18 let. ZAHVALA Ob smrti dragega moža in ljubega očeta RUDOLFA LENASSIJA ®e zahvaljujemo vsem, ki so mu ?b težki bolezni pomagali. Zahva-*ujemo se tudi vsem tistim, ki so Jbb ob njegovi smrti nudili po-”°e in sočustvovali z nami, da-y°* * * * valcem vencev ter vsem, ki so ,> Premili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Magdalena, sin ^Pdj jn hčerka Marija. »Novice« - glasilo Občinskega Odbora SZDL Kočevje In Ribnica. **daja In tiska CZP »KOČEVSKI v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta tc|efon uredništva in uprave Naročnina Je 500 din, polletna n d,n in jo je treba plačati v Prej. Za Inozemstvo 1000 din oz. 2n^5«r?ike dolarje. Tekoči račun: ill",1,'265 Prt Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega očeta ANTONA ADAMIČA iz Zadolja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter s cvetjem zasuli njegov grob. Žalujoči sorodniki Zadolje, Kočevje, Rakitnica, ZDA, Kanada, 12. avgusta 1961. Čestitke Iskrenemu tovarišu Francetu Grivcu iskreno čestita za njegov rojstni dan kolektiv CZP »Kočevski tisk« Prijateljici Mariji Poje v New Yorku vse najboljše za rojstni dan Anica O x c