KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil NOVO MESTO, 30. oktober 1988 št. 20 Po podpisu pogodbe.. Po pogodbi o skupnih vlaganjih z RNUR je v skladu z našim zakonom predviden poseben skupni organ: Comite de Gestion po francosko oz. skupni poslovni organ po našem zakonu, vendar bo bolje uporabljati izraz UPRAVNI ODBOR, ker bolje izraža vlogo tega organa. Naloge in pristojnosti tega upravnega odbora so v pogodbi natančno določene, z njimi pa se bomo lahko vsi seznanili ob obravnavi novih temeljitih aktov, saj bodo pogodbena določila njihov sestavni del. Upravni odbor je po pogodbi sestavljen iz petih članov, ki imajo vsi namestnike in od katerih imenuje RNUR dva, IMV pa tri. Pogodba nadalje določa, da mora biti prva seja upravnega odbora v petnajstih dneh od dne, ko stopi pogodba o skupnih vlaganjih dokončno v veljavo, kar se je, kot je bilo objavljeno v prejšnji informaciji, zgodilo 30. 9. 1988. Upravni odbor se je tako prvič sestal v dneh 11. in 12. oktobra 1988 v Novem mestu. Tako RNUR kot IMV sta uvodoma predstavila sestavo s svoje strani. S strani RNUR so bili v upravni odbor imenovani: 1. J. M. LEPEU, direktor DAI (Direkcija za mednarodne posle), katerega v primeru zadržanosti nadomešča M. JORDAN, tehnični direktor DAI, 2. B. COURSAT, direktor teritorija v DAI, katerega nadomešča J. P. ROSEBAN, njegov pomočnik. S strani IMV so bili v upravni odbor imenovani: 1. M. ANŽUR, predsednik PO, katerega nadomešča F. BORSAN, podpr. PO, 2. Z. SLAK, podpr. PO, katerega nadomešča V. BAHČ, podpr. PO, 3. J. SAGADIN, podpr. PO, katerega nadomešča A. BLEI-WEIS, dir. R. I. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen M. ANŽUR, za podpredsednika pa J. M. LEPEU. Pri sestavi UO s strani RNUR je treba poudariti, da je s takšno sestavo izkazana izjemna pomembnost, ki se našemu projektu v RNUR daje, saj so vanj imenovani predstavniki, ki sicer odgovarjajo bodisi za kompletne mednarodne posle RNUR, bodisi za teritorialno obsežen del teh poslov. Upravni odbor je imel na prvi seji obsežen dnevni red, ki je imel poleg formalnih točk. ki pač na prve seje spadajo, tudi več vsebinsko pomembnih. V nadaljevanju je podana informacija o najpomembnejših, po vrstnem redu, kot so bile obravnavane: L Potrjena so bila delovna mesta, ki jih bodo zasedli kadri Priznanja »inovatorji leta« Ob dnevu inovatorjev so bila že četrtič podeljena priznanja »inovatorji leta« tistim posameznikom in skupinam, ki so znali ustvarjalno misliti in svojo idejo kot inovacijo pripeljati do tiste točke, ko postane uporabna in koristna, ter delovnim kolektivom, ki so s svojim odnosom in pristopom omogočili uspešno inovacijsko gibanje in s tem tudi pomembne dosežke. Priznanja sta podelili televizija Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije. Miha Ravnik, predsednik RS ZSS, je na slovesnosti poudaril pomembnost inovacijske dejavnosti, predvsem potrebnost, da mora spoznanje inovativnosti prodreti v našo zavest, saj to postopoma vodi k vse večjemu osvobajanju človeka od fizičnega dela in k usmerjanju njegovih sproščenih delovnih zmogljivosti v delo, ki zahteva vse več znanja. Z žalostjo je tudi ugotovil, da je še vedno mnogo delovnih ljudi, ki niso motivirani za (Nadaljevanje na 2. strani) iz RNUR in potrjeni konkretni kandiati za zasedbo večine teh mest. Najpomembnejša mesta (vodstvo »direkcij «) bodo zasedli: a. ) direkcija za kakovost: J. DANIOUX, b. ) direkcija za plan in kontrolo poslovanja: M. GUE- GUEN, c. ) komercialna direkcija: C. TELLIER, d. ) direkcija nabave: D. CORREZE, e. ) tehnična direkcija (v industrijski): C. DUBREUIL. 2. Potrjena je bila kandidatura za direktorja TOZD REVOZ, predlagana s strani IMV. Kandidat je P. NOČ, sedaj podpr. PO za proizvodnjo priko-liške dejavnosti. Sprejet je bil tudi sklep, da mora tov. NOČ do 1.11. 1988 predložiti imena kandidatov za vodilna in vodstvena mesta v Revozu, ki jih predlaga IMV. 3. Sprejeto je bilo poročilo o napredovanju del na projektu, ki ga je podal tov. Poredoš vključno s podanimi predlogi ukrepov in aktivnosti, ki jih poročilo vsebuje in ki se nanašajo na kadrovske razrešitve in poslovne aktivnosti. 4. Sprejet je bil predlog IMV o vključitvi obrata družbene prehrane, servisa, poslovalnice Novo mesto in poslovalnice Sarajevo v Revoz, pri čemer mora biti do konca marca 1989 za servis in poslovalnice pripravljen program za spremembo sedanje ne ravno bleščeče situacije. S tem sklepom je po eni strani zaokrožena organizacija Revoza. po drugi strani pa omogočen jasnejši pristop k organiziranosti IMV kot celote. Predstavniki RNUR so bili seznanjeni s predvidenimi aktivnostmi glede reorganizacije IMV in zaključevanja finančne konstrukcije za dinarsko financiranje potrebnih investicij, kot tudi z tržno situacijo na našem avtomobilskem trgu v preteklem in sedanjem obdobju ter oceni za bližnjo prihodnost. Naslednja seja UO je predvidena 16. 11. 1988 v Parizu. Podpredsednik PO Zdravko SLAK Ininr ADRIA v Evropi Švedska, Italija, Nemčija, Francija in države, kjer se je nova ADRIA predstavila privržencem kampiranja. Povsod na vseh pomembnejših evropskih sejmih so bile naše prikolice in avtodomi dobro sprejeti. Posnetek je iz osrednjega sejma prikolic in avtodomov v Italiji iz Torina. INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI DOSEŽENE REALIZACIJE KAKOVOSTI V OBEH PROGRAMIH ZA SEPTEMBER 1988 A. PRIKOLIŠKI PROGRAM SEPTEMBER - 1988 1. TOZD TO MI 120,0% 2. TOZDTPDŠM 115,1% 3. TOZD TP ČR 100,0 % 4. TOZDTPNM 92,5% 5. TOZD TP BR 90,6% 6. TOZD TPP ŠEN 89,6 % PRIKOLIŠKI PROGRAM september 1988 B. AVTOMOBILSKI PROGRAM SEPTEMBER - 1988 L OBRAT III 117,0% 2. TOZD TADO BM 98,5 % 4. OBRAT V 98,1% 3. OBRATI 97,9% 6. OBRAT II 96,3 % 5. OBRAT IV 91,1% 7. OBRAT SUHOR 73,6% AVTOMOBILSKI PROGRAM september 1988 Najboljšo realizacijo v avtomobilskem programu za mesec SEPTEMBER 1988 je dosegel OBRAT III, 117,0%. Najboljšo realizacijo v prikoliškem programu za mesec SEPTEMBER — 1988 je dosegla TOZD - TO MIRNA — 120,0 % llllfif Služba informatike in planiranja kakovosti ________________________________________________________ nUlll Nebojša Semen Krožek »NAPREDEK« je predstavil svoje delo Dne 19. 10. 1988 je krožek »NAPREDEK« predstavil svoje dosežke v zadnjem letu dni. Na predstavitvi so bili prisotni poleg članov krožka tudi tov. Dolenc, predstavnik ISKRE ZORIN. Božo Kočevar, odgovorena za kadrovsko prenovo v IMV. Bojan Tomšič, direktor SKK. Milan Kukovec, pom. dir. TOZD, Franc Vovk. pospeševalec krožkov, Anton Fabjan in Franc Ogrinc, vodja krožka »NAPREDEK«, ki je predstavil pet rešitev problemov s katerimi se je krožek ukvarjal. Takoj na začetku delovanja se je krožek lotil reševanja problema dovoza oblog vrat. Problem je bil v tem, da ni bila tehnološko rešena dostava oblog na delovno mesto. Pojavljale so se poškodbe, delavec, ki je montiral obloge vrat, si je moral sam le-te tudi prinesti, tudi delovno mesto ni bilo urejeno. Člani krožka so videli rešitev v posebnem namenskem vozičku, katerega so v vzdrževalnici obrata V tudi izdelali. In kakšne so pridobitve: — preprečene so poškodbe oblog vrat, - urejenost delovnega mesta je zagotovljena, - eliminiran je čas prenašanja oblog vrat, — zagotovljen je točen pregled nad izdelanimi tipi garnitur oblog. Druga naloga, s katero se je spoprijel krožek, je bila zrisa-nost šip. Šipe namreč prihajajo zložene v zabojih. Zaradi notranjih napetosti v zaboju kakšna šipa tudi poči, njeni drobci pa pri manipuliranju zrišejo druge šipe. Teh zrisanih šip se je dnevno nabralo tudi več kot 20, le-te je bilo potrebno naknadno polirati. Z izdelano podlogo v obliki zagozde je problem zrisanosti šip odpravljen, seveda, v kolikor SĆP šipe pravilno lansirajo in na omenjene zagozde tudi postavijo. Naslednja naloga, ki so se je člani lotili je bila uvedba terminala v proizvodnjo. Težave so bile pri spajanju šasije s karoserijo. To delo je ročno usklajeval en delavec ob svojem rednem delu. Žal so se dogajale napake, zaradi česar je bilo potrebno marsikatero vozilo tudi razstaviti jn postaviti na pravilno šasijo. Rešitev so člani videli v računalniški povezavi začetka karoserije z začetkom šasije. Ob pomoči Vlada Stariča je zadeva hitro stekla, tako da je z omenjeno pridobitvijo rešena točna evidenca tipa vozil, pridobljen je en delavec, ker ni potrebno več ročnega usklajevanja karoserij s šasijami, preprečene so napačne spojitve šasije s karoserijo, zagotovljena je možnost hitrega obveščanja o zamenjavi tipov vozil. Vendar je bil tu že nov problem: kako preprečiti napačno vstavljanje ERC kartonov v karoserijo, saj so posamezne barve v več niansah, ki se med seboj slabo razlikujejo? Tudi tu so člani krožka našli rešitev, ki so jo videli v etalonih barvnih tablic ob terminalu. Vedeti je namreč potrebno, da posamezne barve vozil zahtevajo drugačno notranjo opremo in napačno vstavljen karton pomeni napačno vgradnjo. Žal naloga še ni dokončno realizirana saj ni dovolj zanimanja pri tistih, ki naj bi etalone pripravili. Naslednja naloga, ki je bila tudi uspešno realizirana, je bil problem na stranski montaži. Pri sestavi odbijačev L izvedbe, kjer ni gumi odbojnikov. je bila montaža nosilcev otežkočena. S posebno pripravo, ki so jo konstruirali. so problem uspešno rešili. Pri uporabi priprave ni potrebna pomoč dodatnega (Nadaljevanje s 1. strani) ustvarjalno delo, saj njihov delež pri inovacijah ni deležen ustreznega materialnega in moralnega priznanja, v številnih organizacijah se še vedno podcenjevalno obnašajo do predlogov, izboljšav in izumov. Kljub temu se danes v Sloveniji lahko že pohvalimo z nekaterimi dosežki na področju inovacijske dejavnosti, saj se z inovativnostjo uspešno in neprestano ukvarja že kakih 300 OZD. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo čista gospodarska korist od inovacij v letošnjem letu znašala okrog 100 milijard dinarjev, kar predstavlja tudi pomemben del sredstev za prestrukturiranje gospodarstva. Posebno uspešna je Tovarna avtomobilov Maribor, kjer je v inovacijske procese vključeno že 36 % vseh zaposlenih. Delavci so v prvem polletju letošnjega leta prijavili že 2850 inovacijskih predlogov, čista gospodarska korist v tem času je bila že več kot 5 milijard dinarjev. Kljub temu, da se nekatere OZD organizirano lotevajo pospeševanja inovativne dejavnosti, pa lahko ocenimo, da je organiziranost množične inovativne dejavnosti pri nas še precej šibka in še ni postala enakovredna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Mož- delavca. delovno mesto je urejeno. ni več zrisanosti odbijačev. No. pa to še ni konec. Člani krožka imajo še veliko idej in upajo, da jih bodo s pomočjo in ob sodelovanju ostalih služb tudi realizirali, tako. da bomo kmalu lahko brali o novih dosežkih krožka »NAPREDEK«. ItUrif Anton Repovž več. Res je in tega se moramo močno zavedati, da pot v inovacijsko družbo ne bo lahka. Če ne bomo dovolj časa namenjali njenemu razvoju in s tem zagotovili temeljne pogoje za delovanje, če ne bomo razvijali ustrezne oblike usmerjanja raziskovalnega dela na strateško pomembna, tehnološka, gospodarska in druga področja, potem ne moremo pričakovati hitrih rezultatov, je še poudaril Miha Ravnik. V uradni obrazložitvi je bilo na slovesnosti poudarjeno, da se krožku »NAPREDEK« podeljuje priznanje »INOVATORJI LETA« zaradi vrsto izboljšav, ki jih je uspel vpeljati v proizvodnjo. S pravilno organiziranostjo inovativnega dela so člani uspeli k inovativnemu delu pritegniti tudi mnogo delavcev iz neposredne proizvodnje, kar je pravzaprav tudi eden izmed namenov. Priznanje »INOVATORJI LETA« je prejelo 20 dobitnikov, naj poudarim, da je krožek »NAPREDEK« edini krožek, ki je prejel to priznanje. Prav gotovo bo omenjeno priznanje članom krožka v spodbudo, da bodo v bodoče še z večjo zagnanostjo iskali nove rešitve in jih ob večji pomoči ostalih služb vpeljali v proizvodnjo. Čestitamo! kurir Anton Repovž nosti imamo vsekakor veliko Obnovitvena dela na liniji kolesnih obročev Oddelek za proizvodnjo kolesnih obročev obratuje že dvanajst let. V tem obdobju je bilo izdelanih 3,9 milijona kolesnih obročev. Ves čas obratovanja je bilo vzdrževanje linije težko zaradi pomanjkanja nadomestnih delov. Zaradi povečanja proizvodnje kolesnih obročev, ki je nastalo z vgrajevanjem našega kolesnega obroča na vse tipe vozil R—4, planirane proizvodnje kolesnega obroča za vozilo R—5 ter proizvodnje kolesnega obroča za TAS, ki je trenutno v uvajanju, je bilo potrebno linijo temeljito obnoviti. Po pripravah na remont v marcu, je bil remont opravljen junija na liniji za izdelavo obročev (oprema firme Kieserling), ki je bila v najslabšem stanju. Vzporedno z vzdrževalnimi deli se je pripravljala tehnološka posodobitev oddelka. V ta namen je bila septembra izvedena montaža še neaktivirane opreme, pralnice in visečega krožnega transporterja. Pranje delov kolesnega obroča pred osvajanjem je namreč potrebno, zaradi zagotovitve kakovostnega varjenja tega varnostnega dela avtomobila in zagotovitve brezhibnega obratovanja strojne kontrole opletanja. Viseči krožni transporter je v funkciji transportiranja delov med vsemi tremi proizvodnimi linijami in pralnico. Njegova največja prednost je v odpravi vseh talnih transportov, ki so se do sedaj opravljali z vozički in viličarji. V sklopu obnovitvenih del smo izvedli tudi sanacijo tal, da bi se lažje zagotavljala potrebna industrijska higiena, ki je osnovni pogoj za zagotavljanje kakovosti izdelkov v proizvodnji. Vsa nave- dena dela so izvajali, kot glavni ali soizvajalci, delavci STS, ki so vsa dela opravili strokovno in v dogovorjenih rokih, za kar jim gre posebno priznanje. Vendar pa naj poudarim, da bomo prave učinke obnovljene linije lahko dosegli le v primeru, da bo zagotovljeno zadostno število strokovnih delavcev — nastavljalcev. Tehnološki TA B. B. Še o vzdrževanju... Novost v lakirnici karoserij V lakirnici karoserij smo, zaradi večkratnih težav pri zagotavljanju planiranih količin lakiranih karoserij, pristopili k reševanju teh težav tudi z aktiviranjem vmesnega skladišča elek-troforezno lakiranih karoserij, kakršen do sedaj še ni obstajal. Pri tem smo uporabili obstoječo progo za karoserije dostavnih vozil, ki jih več ne izdelujemo. Največji problem je bil poiskati ustrezno in ceneno tehnološko rešitev za prenos karoserij iz obstoječega transportnega sistema na rezervno progo. Tako so bili v začetku septembra izdelani v tehnološkem oddelku vsi potrebni načrti za izdelavo transportno obračalne mize, ki so jo delavci STS izdelali do konca septembra, od takrat pa je celotna priprava tudi v funkciji. Na ta način smo uspeli ublažiti eventualne zastoje, ki nastajajo na liniji kataforeze zaradi težav pri pokrivnem lakiranju, saj lahko v tako pripravljenem skladišču začasno shranimo cca 50 karoserij, katere po potrebi, ko so težave oz. zastoji na pokrivnem laku odpravljene, po isti poti vračamo nazaj v redni tehnološki proces. ... . Zupančič Janez * ransportna obračalna miza za prenos karoserij Funkcija vzdrževanja obsega vse aktivnosti in posege na delovnih sredstvih, katerih cilj je ohranitev njihovih delovnih sposobnosti. To pomeni, da vzdrževanje ni le odpravljanje zastojev, temveč je njegova glavna naloga preprečevanje okvar in zastojev na napravah. Torej vzdrževanje mora obsegati možnost preventivnega - planskega in tekočega vzdrževanja. Koliko smo tu uspešni, zgovorno govori podatek, da še vedno ni izdelan sistem vzdrževanja, ki bi jasno opredeljeval dela in naloge ter odgovornosti (nejasna meja med tekočim vzdrževanjem in investicijskim vzdrževanjem). V oči bode neekonomično gospodarjenje z rezervnimi deli. Neurejena sta tehnična dokumentacija in sistem informiranja v vzdrževanju. Pri tem na delo z veliko škodo vplivajo neurejeni prostorski pogoji in oprema (raz-metanost vzdrževanja po vseh lokacijah). Če seštejemo vse te komponente ugotovimo, da kljub vsem mogočim poizkusom reševanja vzdrževanja še vedno nismo na zeleni veji. Še vedno imamo organizacijske enote, ki po svoji strokovnosti, sovpadajo z drugimi enotami v sektorju. Še bolj se to kaže v pripravi dela vzdrževanja in tehnologiji vzdrževanja. Ta problem lahko rešimo s poenotenjem služb znotraj sektorja, s specializacijo specifičnih služb na ravni DO, ne pa na ravni proizvodenj v TA. Ravno tako je nujen celoten pregled rezervnih delov in materiala, kar lahko dosežemo z računalniško obdelavo podatkov. Z računalniško obdelavo podatkov in s poenotenjem specifičnih služb na ravni DO bi zagotovili racionalizacijo pri naročanju rezervnih delov, materiala in zagotovili s tem optimalno zalogo. Pri tem ne smemo pozabiti na kakovosten kader, ki bi na osnovi prejšnjih predpostavk lahko rešil vse nakopičene probleme. Potrebujemo torej kakovosten kader, ne pa količine. Kader, ki bo s svojim znanjem in odgovornostjo kos problemom vzdrževanja, ki so v svetu tako ali drugače že rešeni. Ocenjevanje kadra naj bo prepuščeno resničnim poznavalcem na osnovi rezultatov dela, ne pa nekega osebnega prepričanja, ki ni nujno tako strokovno, kot se v resnici kaže. klinr Silvester Plaveč Ob dnevu standardizacije Ob dnevu standardizacije je bila v naši delovni organizaciji izredna seja komisije pri Gospodarski zbornici Slovenije za standardizacijo in kakovost, ki jo vodi France Mlakar in katere član je tudi Bojan Tomšič, direktor sektorja kontrole kakovosti. Gostom je predstavil našo delovno organizacijo podpredsednik PO Vlado Bahč. Z našo strateško usmeritvijo - kakovostjo in akcijo leto kakovosti je udeležence seznanil Bojan Tomšič, Božo Kočevar pa je govoril o naših prizadevanjih v zvezi s kadrovsko prenovo. Seveda je prisotne zanimalo področje stan- dardizacije v naši DO o čemer je spregovorila Mirka Markovska. Služba za standardizacijo je vključena v TOZD RI, njene usluge pa koristijo vsi tozdi v DO. Njen glavni cilj je prispevati k zagotavljanju kakovosti naših izdelkov, njihovi konkurenčnosti na tržišču, zmanjševanju asortimana nabavljenega materiala in z uporabo ponavljajočih se delov znižati asortiman lastnih sestavnih delov. Po razpravi, ki se je osredotočila na probleme vezane na standardizacijo, so si gostje ogledali proizvodnjo avtomobilov in pri- kolic kunr _ j _ Mitja Novak, direktor tozda tovarna avtomobilov: Čas za kadrovsko prenovo Nekaj dni pred izplačilom osebnih dohodkov smo lahko videli montažni trak v proizvodnji pet našega naj večjega tozda, pol prazen... Ljudje so se spraševali zakaj? Govorilo se je celo o tihem štrajku, variant je bilo več vrst in da bi zvedeli kako je dejansko z doseganjem planskih nalog, zakaj zastoji, smo se obrnili na Mitjo Novaka, direktorja tozda in mu zastavili naslednja vprašanja: Prosim vas za kratek komentar dinamike proizvodnje tozda v prvih devetih mesecih? »Gibanje fizičnega obsega proizvodnje za obdobje I—IX/88 v avtomobilskem programu kaže porast proizvodnje za 13 % v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu in 2 % nad letnim dinamičnim planom. V številkah to pomeni, da je bilo prvih 9 mesecev narejenih 36.958 avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ko smo naredili 32.843. Po dinamičnem planu je bilo planiranih 36.074 vozil. Gibanja v tozdu TA letos nas ne presenečajo, saj so bila takšna predvidena. Planirano poslovanje ni bilo zastavljeno na visoki rasti proizvodnje, pač pa smo zastavili ekonomsko politiko take vrste, ki naj bi ustvarila notranje ravnotežje s poudarkom izkoristiti notranje rezerve. Obračanje zalog se povečuje, zaloge gotovih izdelkov in repro-materiala se zmanjšujejo, povišuje se produktivnost ter zmanjšujejo stroški po enoti proizvoda. Pomembne učinke smo dosegli s cenovno politiko. Nekateri strokovnjaki pravijo, da se bo vsesplošna rast cen proti koncu leta vseeno začela umirjati. Ostane nam, da se v to sami prepričamo.« Po kolektivnem dopustu in vse do danes beležimo veliko število nekompletnih vozil. Zakaj, kje so vzroki temu? »V prvem kvartalu se v TA srečujemo s težavami kako zagotoviti kompletno proizvodnjo. Kronično pomanjkanje repro- materiala za osnovni avtomobilski program, kot tudi za prikoli-čarski program, nam povzroča ogromne težave pri organizaciji dela v podaljšanem delovnem času za doseganje planskih nalog. Na račun kompletiranja ter realizacije proizvodnega plana smo v tozd TA v povprečju porabili 20.286 dopolnilnih ur mesečno, kar je 3,9 % v povprečju od vseh porabljenih (obračunanih) ur. V prvih 9 mesecih je bilo povprečno dnevno v nedovršeni proizvodnji 419 vozil R-4, kar pomeni 51 % povišanje, kot v celotnem prete-klemjetu, ko je bilo povprečno dnevno 277 vozil R-4 v nedovršeni proizvodnji. Pri večji dnevni povprečni postavitvi, katera je bila v 9 mesecih 188 vozil dnevno v primerjavi s 174 vozil R-4 za celo leto 1987, se pojavlja velika nedovršena proizvodnja, ker nam dobavitelji očitno ne morejo več slediti s količinami, ter zaradi napak spremljevalnih služb. V tem obdobju je najbolj primanjkovalo: - vijakov za pritrditev zadnje preme, prevlek za sedeže (črni skaj), pomičnih šip prednjih in zadnjih vrat, prednjih in zadnjih odbijačev, neustrezni kolesni obroči, okrasnih mask pokrova motorja, žičnih vzmeti, vrvi. motorjev in menjalnikov, tesnilnih mas, naslonov za glavo, barv za posebne izvedenke vozil, drobnih elektro materialov, jer-menic na motorju, vijakov za pritrditev zavorne plošče, nosil-nikov notranjega ogledala, palic varnostnega pasu, žarometrov, varilnih žic, podstavkov akumulatorja, ter ostalih drobnih montažnih delov in repromateriala. Omenil bi predvsem določeno nekompletno proizvodnjo zaradi nepravočasnega carinjenja, nepravočasno pripravljene uvozne dokumentacije, netočne evidence stanja materiala v skladišču zaradi nepoknjiženih dokumentov. Dolge AOP — obdelave podatkov, kar je nesprejemljivo za potrebe tozda TA, ker onemogočajo normalno poslovanje. Za večino naštetih problemov ni argumentiranih opravičil. Vedeti moramo, da bomo težave urejali lažje, če se bomo medsebojno bolje in objektivneje informirali. Osebno menim, da moramo doseči večjo odgovornost ljudi, ki zasedajo odgovorne funkcije in ki bi morali omenjeno problematiko tekoče, ažurno in strokovno obdelovati.« Zadnje dni je še posebej pereče pomanjkanje karoserij, kar je najbolj moteče pri delu montažne linije. Kdo so krivci in koliko časa bomo še rabili, da se ta problem dokončno sanira? »Strinjam se, da smo od začetka imeli določene težave v oddelkih karosernica in lakirnica, ko nismo uspeli realizirati sklepov delavskega sveta tozda TA: enoizmensko delo v soboto, 8. in 15. 10. 1988. Tako da smo v zaostanku za 200 vozil in zaradi notranjih slabosti smo zaostali še za 192 vozil, kar skupno pomeni zaostanek za 392 vozil za mesečni dinamični plan. Zaskrbljujoč je izreden padec kakovosti lakiranja karoserij, saj so predstavniki Renault-a ustavili komercializacijo posebne izvedenke vozil namenjene francoski policiji. Skupna realizacija v mesecu septembru je bila 4.972 vozil ali v povprečju dnevno 191 vozil s tem, da so bile v septembru štiri zaporedne sobote delovne, ena redna po koledarju in tri izredne enoizmenske, kar predstavlja precejšnjo obremenitev za delavce. Uspešna organizacija dodatnega dela je odvisna predvsem od zanesljive udeležbe vseh proizvodnih delavcev (tehnološki minimum predstavlja 80 % delavcev po spisku). V takih primerih moramo upoštevati vrsto okoliščin, ki spodbujajo neudeležbo dodatnih delovnih dni. Te okoliščine so po mojem prepri- čanju predvsem sezonsko delo, dnevi po izdaji odločb delavcem in seveda vreme. Glavna motivacija za delo in praktično tudi edina, je višina OD in na to bo moral v prihodnje računati pri spreminjanju urnika dela vsakdo, ki bo hotel povečevati fizični obseg proizvodnje na račun dodatnih delovnih sobot. Osebno verjamem v naše delavce, ki so neštetokrat dokazali pripadnost kolektivu, da bi realizirali planske naloge. Preseneča pa me odklonilno stališče nekaterih vodstvenih delavcev, ki se ne strinjajo z organizacijo podaljšanega delavnika, ko smo prisiljeni nadoknaditi izpad proizvodnje. S takimi ljudmi moramo odločno obračunati. Ti delavci nimajo kaj iskati v našem kolektivu. Presenetljivo in nerazumljivo je tudi, da delavci npr. v lakirnici, niso bili na primeren način obveščeni o delitvi novih odločb. Njihovo nezadovoljstvo, ki so ga izrazili, je bil povod za organiziranje sestanka predstavnikov delavcev, vodstva proizvodnje DPO ter vodstva TOZD TA in projektne skupine, na katerem smo razčistili določena odprta vprašanja. Menim, da je potrebno v tej proizvodnji načelno, argumentirano in konkretno spregovoriti o posameznih odgovornih ljudeh, ki s svojim obnašanjem in neučinkovitimi akcijami, ne delujejo v prid večine delavcev in realizacije plana. Osebno menim, da bi lahko v tej organizacijski enoti začeli s procesom kadrovske prenove, kar bi pomenilo končno sanacijo problema, ki se vleče že dalj Novi programi v mehanski obdelavi V mehanski obdelavi tozda Tovarne avtomobilov bodo za program R—5 instalirane štiri nove linije. Te linije so: - zavorni boben R-5, - zavorni kolut R-5, - pesto kolesa R—5, - čep kolesa R—5. Te nove linije so tehnološko sodobnejše, kot so linije, ki sedaj delujejo v mehanski obdelavi, saj bomo z novimi linijami v IMV-ju prvič uvedli tudi CNC stroje. Poleg novih linij, pa bodo v mehanski obdelavi še vedno ostale linije in drugi stroji za dele R-4 in ostale dele, ki jih bomo izdelovali v mehanski obdelavi. Stanovanja in krediti »Ta hudo je mimo!« si je oddahni! eden od članov stanovanjske komisije, ko so bili v mesecu juliju zaključeni ogledi stanovanjskih razmer pri prosilcih za dodelitev stanovanjskih posojil in stanovanj v IMV, vendar je kmalu spoznal, da se je takrat »ta hudo« šele začelo! Za boljše razumevanje naj osvežimo celoten potek dogodkov v zvezi z dodeljevanjem stanovanjskih posojil in stanovanj v letu 1988. Najprej o posojilih... Ko smo pripravljali predlog plana sklada skupne porabe — stanovanjski del za letošnje leto, smo predvideli za stanovanjska posojila delavcem sredstva v skupni višini 1,000.000.000 din. Sredstva bi zagotovili iz posojila na osnovi vezave lastnih sredstev sklada skupne porabe pri poslovni banki. Pričakovali smo, da bo oddalo vlogo za posojilo 250 delavcev (v letu 1987 je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo 220 delavcem), tako da bi znašalo povprečno posojilo na prosilca 4,000.000 din. V novembru, ko smo vloge zbirali, se je prijavilo kar 570 prosilcev!, tako da bi znašalo povprečno posojilo na prosilca 1,750.000 din, kar je neprimerno manj, kot smo planirali. Poleg tega smo v začetku letošnjega leta ugotovili, da bomo za posojila delavcem lahko zagotovili le 500,000.000 din, kolikor so znašala naša lastna sredstva. Če bi namreč hoteli lastna sredstva podvojiti z vezavo pri banki in na delavce prenesti pridobljeno posojilo v višini 1,000.000.000 din, bi morali posojila delavcem dodeljevati po bančnih posojilnih pogojih, ki pa so popolnoma nesprejemljivi. Ker bi s tem. da bi razdelili 500 mio din na 570 prijavljenih prosilcev, znašala višina povprečnega posojila le 877.000 din na delavca, so bili s spremembo plana sklada skupne porabe določeni kriteriji, po katerih bi v letu 1988 posojila lahko dodelili le za naslednje namene: - za novogradnjo stanovanjskih hiš, - za dokončanje že vseljenih stanovanjskih hiš, če ni zgrajen sistem ogrevanja, fasada, ali če delavec pridobiva dodatno stanovanjsko površino, ko je že zgrajeno stanovanje glede na število družinskih članov premajhno, - za prenovo stanovanjskih hiš, če v njej ni sanitarij, pa jih bo delavec s prenovo zgradil, ali če delavec pridobiva dodatno stanovanjsko površino, če je sedanje stanovanje glede na število družinskih članov premajhno. Pogoj za pridobitev posojila je bil tudi, da delavec gradi hišo v kraju, od koder je možen reden vsakodneven prihod na delo in da delavcu v IMV še ni bilo dodeljeno posojilo v višini 5,000.000 din (revalorizirana vrednost). Ko so stanovanjske komisije pregledale vloge prosilcev in izvršile oglede, so na osnovi kriterijev, določenih s planom, od 570 prosilcev izločile 229 prosilcev. Tako je bilo stanovanjsko posojilo dodeljeno 341 delavcem, povprečna višina posojila pa je bila 1,466.000 din. V tabeli I. podajamo prikaz števila dodeljenih posojil delavcem po tozdih in DSSD, ločeno za novogradnjo in prenovo. Adaptacijska dela na Rotarjevi so v teku, pridobili bomo 16stanovanj. I-etns bo zaključen stolpič Rotarjeva 4. novogradnja prenova TOZD/DSSD št. prosilcev višina sredstev št. prosilcev višina sredstev TA 121 200.739.000 28 20.462.000 TP 14 23.226.000 6 4.385.000 Comm. 27 44.793.000 2 1.461.000 RI 11 18.249.000 2 1.461.000 DSSD 27 44.793.000 6 4.385.000 Šentjernej 10 16.590.000 4 2.923.000 Šrharjeta 6 9.954.000 9 6.577.000 Mirna 12 19.908.000 6 4.385.000 Črnomelj 28 46.452.000 7 5.115.000 Brežice 10 13.272.000 5 5.846.000 Kaj pa stanovanja? Na videz je bilo pri oblikovanju prednostnih list za dodeljevanje sta-noyanj manj težav, vendar le na videz! Že vnaprej nam je bilo jasno, da z razpoložljivimi stanovanji v letu 1988 ne bomo mogli razrešiti niti najbolj perečih stanovanjskih vprašanj delavcev. Letos smo namreč razpolagali le s 15 novimi stanovanji, od katerih smo tri financirali iz združenih sredstev za skupne kadrovske potrebe, ostalih 12 pa je bilo razdeljenih med tozde in DSSD v Novem mestu za dodeljevanje po prednostnih listah, ki so jih oblikovale stanovanjske komisije. Teh 12 stanovanj je bilo razdeljenih med tozde in DSSD glede na razmerje v številu zaposlenih delavcev. V tabeli II. podajamo število prosilcev in število stanovanj, ki so bila dodeljena posameznim tozdom in DSSD. Tabela II. TOZD/DSSD Število prosilcev število 1 1/2-sob. 2-sob. stanovanj 2 1/2—sob. Skupaj: TA 129 — 5 3 8 TP 18 1 1 2 Comm. 33 — 1 1 RI 7 — — — _ DSSD 26 - 1 1 Skupaj: 213 1 8 3 12 Medtem ko so bile na prednostne liste za dodelitev stanovanjskih posojil vložene le štiri zahteve za varstvo pravic, je bilo na prednostne liste za dodelitev družbenih stanovanj vloženih kar 23 zahtev za varstvo pravic, od tega 18 v tozdu TA. Po obravnavi zahtev za varstvo pravic so delavski sveti objavili dokončne prednostne liste (dokončne prednostne liste so v tozdih že tudi izvršljive!), na osnovi katerih so stanovanjske komisije sprejele sklep o dodelitvi stanovanj, razen v tozdu Commerce, kjer prednostna lista še ni dokončna. Po prednostnih listah tozdov in DSSD so bila dodeljena stanovanja naslednjim delavcem tozdov in DSSD: TOZD Tovarna avtomobilov: Vrbetič Rajko, 2 1/2-sobno Radi Marija. 2 1/2-sobno Kokalj Jože, 2 1/2-sobno Anderlič Alojz, 2—sobno Pritišanac Desa, 2-sobno Tejič Zoran, 2—sobno Bobnar Stanislav, 2—sobno TOZD Tovarna prikolic: Korene Peter. 2-sobno Vukobrat Branko. 1 1/2-sobno DSSD: Baškovska Olivera, 2—sobno Poleg stanovanj, dodeljenih po prednostnih listah, so bila dodeljena tudi tri novopridobljena kadrovska stanovanja. Pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj je prevladovala težnja, da se z razpoložljivimi novimi stanovanji razreši kar največ stanovanjskih vprašanj delavcev, predlaganih za dodelitev kadrovskih stanovanj. Kadrovska stanovanja so bila dodeljena naslednjim delavcem: ZupančičJanez.TOZDTA 2 1/2-sobno Katalenič Zlatko, TOZD R1 2 1/2-sobno Škof Vinko, TOZD TA 2-sobno Lahne Milan, TOZD TA 2-sobno Barbič Ksenija, DSSD 1-sobno Dichlberger Marinka, TOZD Comm. garsonjera Kramar Andrej, TOZD RI garsonjera O dodelitvi kadrovskih stanovanj sta v skladu s planom sklada skupne porabe odločala poslovodni odbor DO IMV in odbor za družbeni standard pri delavskem svetu DO IMV in sicer na osnovi predlogov, ki so jih posredovala vodstva tozdov in sektorjev v DSSD. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Na osnovi dogovora o skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD je bilo razrešenih 8 stanovanjskih vprašanj naših delavcev in sicer: Perak Slavko, TOZD TA - Zdravstveni center Dolenjske Markovič Stevo, TOZD TA - Zdravstveni center Dolenjske Rolih Martin, TOZD Comm. - »KRKA«, tovarna zdravil Saleševič Jasmin, TOZD TA - »KRKA«, tovarna zdravil Godec Darko, TOZD TA — VVO Novo mesto Oberč Bosiljka, TOZD TA — »LABOD« Novo mesto Ramovš Franci, DSSD — »LABOD« Novo mesto Humek Robert, TOZD TP — OŠ Novo mesto Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto so bila dodeljena solidarnostna stanovanja 10 delavcem IMV in sicer: Pust Jože, DSSD Pilih Marica, TOZD TP Gliha Martin. TOZD TA Hostar Cveta, TOZD TA Mesojedec Franc, TOZD TA Trupina Mara, TOZD TA Ivkovič Roza, TOZD TP Teinovič Slavko, TOZD TA Dukič Radmila. TOZD TA Bajt Vladimir, TOZD TA Prednostne liste, ki so jih oblikovale stanovanjske komisije tozdov in DSSD, bodo ostale v veljavi do novega razpisa, ki pa ne bo prej, dokler ne bodo izvedene spremembe in dopolnitve pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev DO IMV. Mnogo očitkov je bilo izrečenih (žal pa ne tudi napisanih) na račun stanovanjskih komisij, strokovne službe, pa tudi na račun kriterijev za dodeljevanje stanovanjskih posojil v letu 1988. Številni delavci so nam očitali, da so bili najbolj prizadeti ravno tisti delavci, ki so z dolgoletnim delom našemu kolektivu največ prispevali. Res je tako, vendar naj spomnimo, da naš pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj velja za vse delavce enako, ne glede na to. ali delajo v IMV 20 in več let ali pa le en mesec. Morda bomo s spremembami pravilnika lahko zagotovili prioriteto delavcem z več delovne dobe v IMV. toda opozoriti moramo tudi na to, da noben pravilnik nikoli ne bo tak. da bi bil dober za vse delavce. Dokler namreč v IMV ne bomo mogli zadostiti vsem potrebam delavcev po stanovanjih in posojilih, toliko časa bo prisotno nezadovoljstvo in kritike na račun pravilnika pa tudi na račun stanovanjskih komisij in strokovnih služb. Morda še odgovor vsem tistim, ki so očitali počasnost in zavlačevanje pri oblikovanju prednostnih list. Do maja smo namreč pričakovali, da bomo »po hitrem postopku« sprejemali spremembe pravilnika, vendar smo šele takrat dobili odgovor, da tega letos ne bomo izvedli! Tako so stanovanjske komisije šele v juniju pričele izvrševati oglede stanovanjskih razmer, česar niso mogle opraviti v krajšem času, saj so morale izvršiti oglede pri vseh prosilcih, tako za posojila kot za stanovanja. Teh pa je bilo skupno kar 783! Upoštevati moramo tudi to, da imajo člani komisij tudi svoje redno delo, ki ga morajo tekoče opravljati. Na koncu ne morem mimo tega, da ne bi dodala svojega mnenja o vseh tistih obtožbah, očitkih in dokazovanjih, ki so mi jih vsakodnevno izražali delavci (predvsem iz tozda TA), potem ko so stanovanjske komisije objavile predloge prednostnih list. Povsem razumem, da je vsak delavec najbolj občutljiv, ko uveljavlja pravico do stanovanja, da je vsakemu delavcu njegov stanovanjski problem največji problem, toda včasih ni dovolj, da svoje nezadovoljstvo izrazi le z besedami! Svoje mnenje in pripombe je potrebno napisati in obrazložiti, navesti imena in priimke tistih, na račun katerih gredo očitki, in svoje navedbe pogumno podpisati s polnim imenom. Šele takrat bomo lahko ugotavljali pravilnost ali nepravilnost pri delu samoupravnega organa ali posameznega člana tega organa. i Organiz. stanov, zadruge HUi II Vlasta Štangelj Naselje Irca vas—Brod, kjer imamo petnajst novih stanovanj. RAČUNALNIK IN MI Vlado Slavič: Prva srečanja uporabnikov osebnih računalnikov v IMV V prostorih OIS je bilo 5. 10. 1988 srečanje uporabnikov osebnih računalnikov. Srečanja so se udeležili delavci, ki pri vsakodnevnem delu že uporabljajo osebni računalnik, tisti, ki o tem šele razmišljajo in delavci iz OIS. Sodelovalo je štiriindvajset udeležencev. Namen srečanja je bil predvsem izmenjava izkušenj med uporabniki osebnih računalnikov in prikaz novosti n^ področju osebnih računalnikov. Vemo da je potrebna stalna povezanost in tesno sodelovanje končnih uporabnikov in delavcev OIS. Obstaja pa nevarnost, da bi na osebnih računalnikih gradili informacijske podsisteme, ki jih potem ne bi mogli povezati v enoten informacijski sistem IMV. Pomoč OIS pri uporabi PC V okviru OIS je organizirana posebna služba, ki se ukvarja z razvojem in programiranjem informacijskih sistemov na oseb- nih računalnikih. Izobraževanje uporabnikov osebnih računalnikov je možno na naslednje načine: — izobraževanje kot samoučenje, — izobraževanje v IMV, izobraževanje zunaj IMV. Za izobraževanje v IMV skrbi glede organiziranja in terminov Kadrovsko pravna služba in OIS. Do sedaj je bilo tako organiziranih že nekaj tečajev, kot so DOS, LOTUS. PC PIŠI z internimi in zunanjimi predavatelji. Vse potrebe in želje za tečaje na osebnih računalnikih zbira tov. Marta Pureber iz KPS. Za osebne računalnike so razvite številne programske rešitve. Izmed vseh možnih programov smo se odločili za tri splošno uporabne. PC PIŠI - urejevalnik teksta, LOTUS - program za delo s tabelami, ORACLE - baza podatkov. Za te tri programe nudi OIS vso pomoč pri uvajanju in uporabi. Osebne računalnike je možno takoj povezovati s centralnim računalnikom preko internega i 1 D«y Per Synbol ID Heading/Task Resource 001 PONUDBA IZDELKA 001 ■arketing 002 IDEJNI PROJEKT 002 razvoj 003 ODLOČITEV 003 naročnik 004 POGODBA |Novewber 88 24 31 87 14 _1______M I______I la. -m 21 I__ telefonskega omrežja. PC lahko tako uporabljamo namesto ekranskega terminala ali pa za prenos podatkov (zbirk podatkov). Za zaščito podatkov skrbi uporabnik sam. Podatke lahko pred nepooblaščenimi posegi zavarujemo s pomočjo gesla, s ključem na PC in z ugašanjem računalnika po končanem delu. Priporoča se tudi čim pogostejše kopiranje podatkov na disketo ali disk za slučaj okvare PC. Standardna oprema osebnega računalnika je: PC/AT (tip računalnika) 640 MB (osnovnega spomina) 2 MB (dodatnega spomina) 40 MB (trdi disk) 5,25” (disketna enota) tiskalnik (FUJITSU ali EBSON A3 ali A4 format) Za servisiranje osebnih računalnikov bo poskrbel OIS. Prijave vseh okvar na PC zbira Bele Cirila (int. tel. 158) v OIS. Za zaščito pri delu s terminali imamo trenutno na razpolago filtre za monitor, ki zadržijo žarče-nje in dve vrsti očal, ki zavarujejo oči pred sevanjem. Svetlo vijoličasta stekla so namenjena predvsem za terminale, oranžna stekla pa za PC. Naročila za očala sprejema služba varstva pri delu - TA, za ekranske filtre pa v OIS. INadaljevanju prihodnjič Sejem servisne opreme Frankfurt 1988 Septembra je bil v Frankfurtu specializiran sejem opreme iz področja vzdrževanja motornih vozil. V tozdu COMMERCE, točneje v Sektorju PPA, smo menili, da je potrebno, da si sejem ogledajo nekateri odgovorni delavci za organizacijo poprodajnih aktivnosti. Moram poudariti, da je bila ta odločitev pravilna, saj smo se na enem samem mestu lahko seznanili z novostmi, ki jih evropski in svetovni proizvajalci servisne opreme v tem trenutku lahko ponudijo in dobavijo servisom. Poseben poudarek na sejmu, je bil dan opremi za diagnosticiranje, torej za ugotavljanje napak na vseh sklopih pogonskih agregatov, kot tudi za ugotavljanje napak in nastavitev podvozij (geometrije prednje in zadnje preme). Veliko novosti je tudi v opremi in orodjih za popravila karambo-liranih avtomobilov. Veliko novega pri karoserijskih in antikorozivnih popravilih na motornih vozilih so pokazali predvsem proizvajalci iz Japonske, Južne Koreje in Kitajske, ki so dela na popravilih karoserij tudi praktično prikazali. Tu se nam je ponudila tudi priložnost videti, kako so sodobni avtomobilski servisi opremljeni z malimi računalniki, s pomočjo katerih je moč voditi poslovanje servisne delavnice: kartoteka strank, spremljanje porabe rezervnih delov, naročanje in dopolnjevanje zalog rezervnih delov, obračun izvršenega dela, izpisovanje računov, obračun osebnih dohodkov itd. Poleg treh delavcev sektorja PPA, so v lastni režiji, organizirali ogled sejma tudi nekateri naši pooblaščeni servisi, AVTOHIŠA Ljubljana, PIONIR Novo mesto, JOŽE PODMILJŠAK Levec, IVAN PREŠA Cerklje na Gorenjskem in še nekateri drugi. Prepričani smo, da bodo na tem sejmu pridobljene informacije, veliko pripomogle k dvigovanju kakovosti servisnih uslug v naši servisni mreži, zato bomo tudi v bodoče podobne priložnosti izkoristili za spremljanje novosti iz področja vzdrževanja motornih vozil. IMV — Tehnično servisna služba Branko Švajger - Anton Jakše Priprava na ravnanje karoserij znamke »CELETTE«, kakršne že uporabljajo tudi nekateri naši servisi, nove količine teh naprav pa so že naročene, seveda s pomočjo našega partnerja RNUR. Krvodajalci, nagrajenci pozor! Tudi letos boste vsi krvodajalci, ki se redno udeležujete odvzema krvi, prejeli zaslužena priznanja. Proslava s kulturnim programom, podelitev priznanj in zakuska bo v petek, 18. 11. 1988 ob 16. uri v avli osnovne šole Grm v Novem mestu. Vsi. ki se nameravate udeležiti proslave, izpolnite prijavnico in jo oddajte v KPS Zupančičevi, in sicer do 11. 11. 1988. Tam boste dobili tudi ustrezne informacije — telefon int. 2450 zunanji 24-888. Prilagamo seznam letošnjih nagrajencev, obenem pa pozivamo vse tiste, ki jih morda ni na seznamu in menijo, da so upravičeni, da se oglasijo v naši službi. Na srečanje vabimo tudi vse krvodajalce, ki so darovali kri več kot 35 krat. Krvodajalci, ki prejmejo priznanja v letu 1988: za 5 krat darovano kri: Janez Mrgole, Rado Lenart, Leopold Perme, Stanko Bohorč, Alojz Žgajnar, Karel Bobič, Emil Vovko, Jože Kastelic, Miran Gliha, Jože Zoran, Miran Sivec, Marjan Lipovec, Franc Jakše, Srečko Pavlič, Stane Bogolin, Branko Strahinič, Anton Gorenc. Marjan Turk, za 10 krat darovano kri: Marjan Beg, Tomaž Mehle, Marija Brulc, Alojz Perše, Marija Starič, Florjan Slak, Eranc Padršič, Igor Sečnjak, Ciril Jakše, Bojan Čečelič, Franc Vovk, Ludvik Luzar, Nada Bartolj, Jože Bizjak, Franc Per, Branko Zore, Mladen Grbič, Ladislav Rajk. Ivan Štamfelj, Slavka Mohar. Igor Lukše, Jože Kocjan, Alojz Lindič, za 15 krat darovano kri: Jože Zurc, Dušan Božič, Alojz Novak, Zlatko Pilih, Martin Ogulin, Janko Primc, Milena Novak, Branko Gorše, Jože Klemenčič, Marjan Gašperšič, Marjan Lipovec, Ivan Kosec, Štefan Rajk, Martin Brkopec, Franc Hočevar, Miha Banič, Marjan Saje, za 20 krat darovano kri: Alojz Lenarčič, Rado Zidarič. Slavka Turk, Miha Kovačič, Vlado Šefman, Zlata Vidmar, Franc Tršinar, Silvo Pečaver, Svetislav Pavlov, Rudolf Malnar, Jože Hrovat, Franc Duh, Milan Burgar, Janez Medic, Franc Kastelic, Branko Gregorčič, Janez Plantan, Milan Franko, Za 25 krat darovano kri: Franc Ogrinc, Stane Sodja, Igor Štangelj, Rajko Kirn, Jože Novak, Anton Plantan, Nuša Remih, Stane Ljubi, Miodrag Lampret, Branko Jenič, Marija Pšeničnik, Tatjana Žibert, Viktor Robek, Miroslav Ograjšek, Vida Novakovič, za 30 krat darovano kri: Janez Gregorčič, Drago Zore, Anton Ajdišek, Anton Ponikvar, Miroslav Ajdišek, Marija Krnc, za 35 krat darovano kri: Drago Jakovec. Milan Žibert. Jože Klemenčič, Lucijan Rojc, Rally z državnega prvenstva Ob nedavnem obisku mehanične delavnice, kjer pripravljajo tekmovalna vozila, nam je vodja rally dejavnosti Rudi Šali postregel z rezultati z zadnjega rallya za državno prvenstvo, ki je bilo 14.-15. 10. 1988 v Titovem Velenju. Ekipa IMV—Renault je na tem rallyu dosegla lep uspeh. Zmagal je naš dobri znanec Brane Kuzmič, ki je tako postal, že dve dirki pred koncem, dvakratni šampion z vozilom R-5 GTX Turbo. Odličen uspeh je dosegel tudi up jugoslovanskega rally športa Roman Jerneje s sovoznikom Francem Gregorčičem z vozilom R-5 GT Turbo — avto klug IMV, ki je bil v skupni razvrstitvi tretji in drugi v klasi, sicer pa je tretji v skupnem seštevku za državno prvenstvo in drugi v svoji kategoriji, torej takoj za Kuzmičem. Nekoliko slabša je bila uvrstitev našega vozila R-4 za katero smo pričakovali, da se bo uvrstilo v svoji kategoriji v sam vrh. Vendar je voznik Matjaž Flego na prvi hitrostni preizkušnji naredil napako, kjer je izgubil štiri minute, ki jih kljub drzni vožnji ni mogel nadoknaditi. V svoji kategoriji je zasedel peto mesto in tako je 15. v generalnem plasmaju. Ob tem naj ne pozabimo pohvaliti prizadevno in spretno ekipo naših mehanikov, ki so obe vozili za tekmo odlično pripravili in se izkazali tudi na sami tekmi. Stanko Blažič, Daniel Kavšček, Milan Šuštaršič, Franc Medic, Srečko Ambrožič, za 40 krat darovano kri: Jože Blatnik, Peter Gazvoda, Marjan Lipovec, Bruno Sever, Jože Pust, za 45 krat darovano kri: Alojz Derčar, Marta Zorc, Leopold Rajk, Jože Goršin, za 50 in večkrat darovano kri: Janez Dular. >S PRIJAVNICA Ime in priimek.............................. roj. zaposlen(a) v tozdu.........................se nameravam udeležiti proslave, ki bo 18. 11. 1988 v osnovni šoli Grm. Datum: Podpis: Srečanje pripravnikov To leto se je začela uresničevati zamisel Centra za izobraževanje za srečanje pripravnikov naše in drugih delovnih organizacij Slovenije- Namen srečanj je izmenjava izkušenj, pogovor o težavah in idejah na področju pripravništva v cilju čim boljšega pripravljanja bodočega delavca za delo, za njegovo počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu. Prav tako srečanje je bilo 11. 10. 1988. Na obisk smo povabili pri-pravnike-kadrovnike iz DO TOMOS — Koper. Po ogledu tovarne so se zbrali v sejni sobi TA, kjer sta jim Brigita Škoda in Marta Pureber predstavili našo DO, način izvajanja pripravništva in povedali o štipendijah ter o izobraževanju naših delavcev. Iz razprave smo ugotovili, da ni bistvenih razlik v načinu izvajanja pripravništva, da so enaki problemi na eni in na drugi strani, ter da je potrebno na tem področju še dosti narediti. Ta način izmenjave izkušenj na področju pripravništva je šele začetek tovrstnih srečanj. Pripravniki iz TOMOSA pred odhodom v Koper. Pridobitev za Šmarjeto Tik predno so stroj za avtomatsko oblikovanje odpreškov za okna prikolic odpeljali v tozd TOKG Šmarjeta smo uspeli napraviti posnetek, ki prikazuje rezultat našega znanja in dela. Leopold Rebernik je skonstruiral avtomatski stroj, ki bo delavcem v Šmarjeti olajšal delo. Te operacije so opravljali ročno, sedaj pa bo s tem konec, saj ta pridobitev pomeni popolno avtomatizacijo postopka. Od ideje do realizacije je bilo potrebnega kar nekaj časa. Ob Leopoldu Reberniku so sodelovali pri izvedbi še Peter Lavrič, Marjan Golobič, Stjepan Priselac in Milorad Vržina. Stroj bodo sedaj preizkusili v tozdu, ki bi za popolno odpravo ročnega dela potreboval 5 do 6 takšnih naprav. Christodoulos Physicos Tudi takojšnja pripravljenost za pogovor in predstavitev bralcem Kurirja nas je prijetno presenetila. Christodoulos Physicos je Grk, rojen na Cipru, ki ga je želja po znanju 1968 pripeljala v Ljubljano na strojno.fakulteto, kjer je diplomiral in nadaljeval podiplomski študij. Pri nas ga je obdržala ljubezen do Slovenije in Slovenke. In kot sam pravi: »Tam kjer ti je lepo si doma in v Sloveniji mi je lepo!« Kljub študiju strojništva pa ga je vedno zanimala in mikala komerciala za katero pravi, da jo ima v krvi. To ga je pravzaprav pripeljalo v IMV, točneje v Adrio. Odločil se je, da se z družino preseli v Grčijo, kjer bo vodil naše predstavništvo. Vemo. da grško tržišče pomeni za Adrio enega najinteresantnejših za dolgoročno sodelovanje, saj Grčija kamperskemu turizmu šele odpira vrata. Grški turizem je še vedno v vzponu, država pa to obliko turizma podpira, saj so investicije vanj znatno manj zahtevne kot v druge oblike turizma. Na osnovi teh usmeritev so naši upi za ohranitev našega tržnega deleža v Grčiji utemeljeni. Vedno in vselej poudarjamo, da moramo tržišče, kamor izvažamo dobro spoznati, da smo le tako lahko učinkoviti. Tokrat imamo aduta v rokah. Kdo lahko to čudovito, »staro« in še vedno tradicionalistično Grčijo pozna bolje kot Grk? In toliko prijetneje je to spoznanje, ko vidiš predanost in vnemo za ADRIO pri Christodoulosu Physicos-u, ki pravi, da želi ostati z Adrio do upokojitve! \ V uredništvu smo bili prijetno presenečeni, ko so nas poklicali iz vodstva ADR1E in nas obvestili, da bi se nam želel predstaviti novi direktor IMV ADRIA CARA-VAN HELLAS LTD mag. CHRISTODOULOS PHYSI-COS, dipl. ing. Presenečeni namreč zato, ker to ni ravno običaj in navada naših poslovnih mož, da bi se preveč obremenjevali z informiranjem in ko se najde izjema si pač opravičeno presenečen. Predstavljamo vam Darujmo zase Tudi delavci obrata V. izmene »A« v tozdu TA smo se vključili v akcijo zbiranja prispevka za mamograf. Na pobudo Studia D je v naši proizvodnji stekla akeija, ki so jo delavci navdušeno sprejeli in s svojimi prispevki pripomogli k realizaciji akcije. -V,- ZAHVALA SINDIKATU tozda COMMERCE se zahvaljujem za denarno pomoč, katero so mi nudili v najtežjih trenutkih za preživetje moje družine. Angelca Fink NS - oddelek kooperacije IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.