|M;:rj3pA ■ -'. P li Pt' ■ jnHk ^agjgfo 1» ^5c| & £ 1 Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 26. januar 1984 letnik 43, številka 3 Noč s tdrka na sredo. Ljubljanski komunalci čistijo ostanke snega. Četrto noč zapored. Mato ni jezen ne na vreme ne na lopato. Pravi, da je to njegov kruh. Za druge reči mu ni dosti mar. Tudi za znižane rdzprodajne cene v izložbi ne. Za njegov žep so še vedno previsoke. Več o noči med komunalci na 10. strani. Slika: Andrej Agnič Najmočnejše orodje v bitki za stabilizacijo — delavec in samoupravljanje Stran 2 Pred volitvami nosilcev najodgovornejših delegatskih dolžnosti in predlog evidentiranih možnih kandidatov zanje, ki ga je sprejelo predsedstvo RK SZDL Stran 5—6 Gospodarski položaj sozda Gorenje se postopno izboljšuje Stran 7 Slovensko gledališče v Trstu: biti ali ne biti Stran 8 Odmev iz Tomosa o gornjegrajskem Toriju Stran 8 Rumeno zlato in naše razvade Stran 11 Birokratska samovolja kroji stanovanjsko solidarnost Stran 13 Priloga VZAJEMNOST Preveliki upi • Predčasna pokojnina • Za zdrav duh v zdravem telesu • Vaš svetovalec Teksti na izvaža V ajdovski tekstilni tovarni Tekstina so lani izdelali več kot dva tisoč ton bombažne in mešane preje, pet milijonov kvadratnih metrov surovin, karo in pestro tkanih tkanin, poltretji milijon kvadratnih metrov tkanin pa so oplemenitili za druge kupce. Izdelali so tudi blizu osem mtilijonov hlačnih nogavic. Od 1,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka ima kolektiv 300 milijonov ostanka dohodka. Z izvozom, predvsem v zahodno Evropo, so v Tekstini zaslužili 2,6 milijona dolarjev. ... Iz našega kota Nedoslednost Delitev po delu in n jegovih rezultatih je ena izmed ključnih nalog ustalitvenih prizadevanj. Zapisali smo jo v dolgoročne programe dela družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov in po nekakšni delitvi dela v naši družbi jo uvrščamo med tako imenovane prednostne naloge zveze sindikatov. Bolj ali manj smo že vsi spoznali. da lahko urejena delitev po delu in njegovih rezultatih bistveno pripomore k temu, da bomo sčasoma naš gospodarski voz popeljali iz krize. Ustrezno plačilo za dobro delo je zagotovo pomembna spodbuda za naprezanje vseh v delovnem procesu. Ali smo sistem delitve osebnih dohodkov v vseh delovnih okoljih že oblikovali tako, da spodbujamo več dela in boljše delo, je seveda drugo vprašanje. Marsikje se bojijo temeljito »zareza- ti« v ustaljene odnose, razmerja in v lažno solidarnost in vsi zgledi iz drugih organizacij združenega dela se jih ne »primejo«. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko realni osebni dohodki padajo, ko navkljub raznim ukrepom in zamrznitvam cen ne moremo obvladati inflacije, pa dobiva uveljavljanje delitve po delu in njegovih rezultatih, po mnenju sindikalnih forumov, še večji pomen. Seveda — ti vztrajajo pri sprejetih opredelitvah in lahko rečemo, da je velik napredek opaziti tudi v mnogih organizacijah združenega dela, tako da večini primerov delitev po delu in rezultatih dela ni več le parola. Vendar pa nam kljub vsemu zbuja pomisleke teza nekaterih političnih delavcev, da je le sindikat odgovoren za delitev po delu in zato skorajda ni seje kjer predstavniki sindikata ne bi poslušali, da so na tem področju premalo storili. Za to ni odgovoren samb sindikat. V poročilu s seje enega izmed najpomembnejših jugoslovanskih organov pa smo pred kratkim lahko celo prebrali, da je v razmerah tako visoke inflacije vprašljiva politika delitve po delu in njegovih rezultatih. Tu in tam lahko takšne izjave odgovornih političnih delavcev sicer res slišimo —- pa ne samo njihove, ki milo rečeno vzbujajo skrb in nezadovoljstvo med delavci, še posebej med sindikalnimi aktivisti. Tako namreč razvrednotijo dosedanje delo in veliko zavzetost sindikata in strokovnih inštitucij za uveljavljanje delitve po delu. Ljudje berejo časopise in izjave odgovornih tovarišev po stari navadi tudi med vrsticami, in »cvetka«, ki smo jo omenili, zagotovo ni v prid hitrejšemu uveljavljanju nagrajevanja po delu. Marjan Horvat - § p - * Kaj o tem menite vi? Inovacijska dejavnost je, denimo, podobna matematiki. Ne pozna starosti, spola, družbenopolitičnega sistema... Zato, ko gre za spodbujanje iskanja boljših rešitev na tem ali onem področju, ne bi smelo biti razlike med socializmom in kapitalizmom. V obeh primerih je namreč potrebno storiti zares vse za čimbolj množično inventivno delo, za iskanje sodobnejšega, naprednejšega, boljšega... Nekako tako razmišljamo in tudi vse pogosteje prepričujemo drug drugega. Pa vsakdanja praksa? Naši dokumenti v zvezi z inovacijsko dejavnostjo so že precej bolj življenjski kot včeraj, vse' prepogosto pa v vsakdanjem življenju odpoveduje človeški faktor. Primerov, ko postanejo inovatorji pri iskanju svojih, pogosto zelo simboličnih pravic, podobni hlapcu Jerneju, je vsekakor preveč. Še manj spodbudno pa je, da ves ta opeharjeni možganski potencial jemlje voljo do ustvarjanja tudi drugim. Četudi gre za simbolične nagrade, in v mnogih primerih gre res le za to. Zavist prevlada razum. Pa zakon o združenem delu (130. člen) nedvoumno govori o obveznostih do inovatorja: delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z združenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije, ima pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji. Zakon tako, praksa malce drugače. Ali: z besedami že sem in tja načelno podpiramo delo »z glavo«, v vsakdanjem življenju pa mu še vse preveč radi obračamo hrbet. Mar ni tako? Kaj mislite o tem slovenski inovatorji? Pišite nam, kajti radi bomo objavili vaše izkušnje. Takšne in drugačne. Za uredništvo: Andrej Ulaga M mgp Delavska enotnost Pripravlja A. Agnič Minulo soboto je predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen obiskal delovno organizacijo Steklarna —Sijaj v Hrastniku. Po ogledu proizvodnje se je udeležil tudi občnega zbora konference osnovnih organizacij sindikata te delovne organizacije, na katerem je delegatom govoril o sedanjem gospodarskem in političnem položaju pri nas. Že prejšnji dan pa si je ogledal novo tovarno DO Varnost v Zagorju ter Iskro IEZE —tozd Polprevodniki Trbovlje ter se v obeh pogovarjal s člani lO osnovnih organizacij sindikata. /1 so ga, prav tako kot predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov regije, s katerimi se je sestal v Trbovljah, seznanili z gospodarskim oziroma političnim položajem v Zasavju. O vprašanjih in težavah pri pripravi sporazumov dejavnosti so se v začetku tedna zbrali in razpravljali sekretarji republiških odborov sindikatov dejavnosti in predsedniki komisij za.pripravo teh sporazumov. Na posvetu so se zbrali najprej predstavniki republiških odborov gospodarstva, kasneje pa odborov s področja družbenih dejavnosti. Pregledali so nekatere sporazume in izmenjali mnenja o potrebnih dopolnitvah. Tudi pri republiškem odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva so se akcije za povečanje inovacijske dejavnosti resno lotili. Delovna skupina komisije za inovacijsko dejavnost je na svoji seji pregledovala odgovore, ki so jih dobili v anketi o tej dejavnosti v gozdnih gospodarstvih in delovnih organizacijah lesne industrije. Podatki, čeprav nepopolni, vseeno kažejo, da bo za spodbujanje inventivne dejavnosti potrebnega še precej truda. Vseh .18 tisoč zaposlenih v tej dejavnosti je dalo leta / 082 le 520 inovativnih predlogov. V petnajstih gozdnih gospodarstvih pa so zabeležili le eno inovacijo. D gotovih so, da je na število zaposlenih največ inovatorjev vAlplesu (7,79 na sto zaposlenih). Na drugem mestu je Meblo z 212 inovacijami leta 1982 ali 6,72 na sto zaposlenih. it ii « * mm ■ m mm i m m !v!vX' S up • •. S! !vXvXvX W83& mm v.v.v.v. lil! lit ill lil #11 s; lit rt iii 'I\vXvX J! 111 Niiil lili šv.*! •X»XH 111 ;v m mm. •lv!vXyj mm m ■ :;!» lili >XyX’ j:*:*:* .•.yX*X lil® m mm mm mm. mmm II lili mm* mm 'lil mm mm Posvet sindikatov pred najtežjo bitko za stabilizacijo Najmočnejše orožje — delavec in samoupravljanje Janez Zemljarič in Marjan Orožen: Sindikati lahko veliko store tako pri iskanju strateških rešitev kot neposredno na »bojnem polju« — v tozdih Letošnje bo leto najtežje bitke naše di užbe /a stabilizacijo: ne samo zato, ker moramo vrniti veliko vsoto dolarjev (prek 5 milijard) tujim posojilodajalcem; tudi zavoljo tega, ker luni nismo v celoti izpolnili Stabilizacijskih nalog (ob sicer spodbudnih dosežkih) na nekaterih ključnih področjih: (cene, inflacija, nespodbudni OD, domače finančne razmere, davčna politika in še kaj); bitka bo težka tudi zato, ker bo treba letos premagovati še dodatne težave; to so večje skupne potrebe Jugoslavije, višji proizvodni stroški, zamrznjene cene, še nedodelana ekonomska politika za letošnje leto. Neznanka pa je tudi, ali bomo za letošnje leto uspeli dobiti predvidene 3 milijarde dolarjev posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), petnajstih zahodnih držav in konzorcija prek 500 bank. To posojilo bo bistveno vplivalo na pogoje za gospodarjenje tako v dobrem kot v slabem pomenu. Rezerv torej skorajda ni več, treba bo gospodariti in živeti s tistim, kar bomo imeli v rokah. Zategadelj bo treba spodbuditi vse naše sile h kar največjim naporom, pri tem pa bodo sindikati , lahko odigrali pomembno vlogo tako pri iskanju pravilnih strateških odločitev kakor pri vsakodnevnih akcijah za višji dohodek, večjo proizvodnjo, nižje stroške, smotrnejšo porabo denarja ... Ker bo v tako zaostrenih gospodarskih razmerah (težke bodo tudi, čeprav bomo dobili mednarodna posojila — tega nikakor ne smemo niti za trenutek pozabiti!) imela vsaka slaba ali napačna odločitev takojšen učinek, bo odgovornost vseh, ki s lečejo voz stabilizacije naprej, toliko večja. Toda iz okvira razmer, ki nam narekujejo naše ravnanje, ne moremo. Lahko pa se seveda pripravimo na »najtežjo bitko«, da iz nje ne bi izšli potolčeni, ampak »strateško« in materialno okrepljeni za vse naslednje bitke, ki nas še čakajo pri izpolnjevanju dolgoročnega programa družbenoekonomske stabilizacije. Na kateri fronti lahko sindikat največ stori za stabilizacijo? Če formula »opiranja na lastne sile« pomeni tudi opiranje na delavce in na samoupravljanje, potem je torišče delovanja sindikatov (in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij) znano. Seznanjati mora delavce Z vso stvarnostjo gospodarskih in družbenih razmer, jih spodbujati, da vztrajajo V boju za uveljavljanje samoupravnih pravic (tudi stati v tem boju \ prvi vrsti) in v vseh drobnih bitkah, ki bi izboljšale materialni položaj združenega dela, ne glede na to. kako težke utegnejo biti gospodarske razmere. Osveščati mora delavce, da ne bi sprejeli vseh pogojev, ki nam jih skušajo ob pogajanjih za nova tuja posojila vsiliti posojilodajalci in se vmešavati v naše notranje razmere. Hkrati pa seveda velja storiti vse, da bi posojila (ki so za nas ključnega pomena) dobili. Do dinarja težje kot do deviz V letošnjem letu čaka delavce v združenem delu še veliko nalog, ki imajo skupni cilj: gospodariti s tistim, kar imamo, se pravi s stvarnim dohodkom in opustiti čimveč porabe, ki presega stvarni dohodek. Pri vsem tem jim lahko sindikati stojijo ob strani in jih podpirajo. O tem, kje vse lahko sindikati odločilno sodelujejo pri izpolnjevanju sprotnih in dolgoročnih nalog gospodarske stabilizacije, so se pretekli teden posvetovali predsedniki občinskih in medobčinskih svetov, RO sindikatov ter nekateri člani predsedstvu RS ZSS. Na pomoč sta priskočila Janez Zemljarič, predsednik republiškega izvršnega sveta in Geza Bačič, sekretar RK SZDL. Kako pomembna je letos večja zavzetost družbenopolitičnih organizacij pri osveščanju delavcev, da vztrajajo"v boju za stabilizacijo in krepitev samoupravljanja, dobro ponazori ocena Janeza Zemljariča o gospodarskem položaju in možnostih v letošnjem letu. K podatkom, ki smo jih omenili že v uvodu, dodajamo še, da postaja poleg bitke za devize vse odločilnejša in težja tudi bitka za dinar. Notranjega zelo slabega denarnega položaja ne bo moč izboljšati, če se ne bomo omejili v kar največji meri na porabo samo stvarnega dohodka. To pa pomeni dati vso podporo večanju proizvodnje in dohodka, zmanjševanju stroškov (ne le v proizvodnji) in kar; najbolj smotrnemu gospo-, darjenju z denarjem. Denarja /a razne nesmotrne naložbe — kar se še vedno dogaja — za marsikatero ne najbolj nujno družbeno dejavnost, za pokrivanje slabosti poslovnih odločitev in drugih naših napak pri porabi ne bo. Dinar naj bo v prihodnje rta voljo samo za najpomembnejše dejavnosti. Za prednostne naloge ga bo treba združevati. Povsod tod, je poudaril Janez Zemljarič, lahko sindikati odigrajo svojo družbenopolitično vlogo in bistveno pripomorejo k izpolnjevanju nalog gospodarske stabilizacije. Naj se pokaže, kdo je slab gospodar Akcija ob zaključnih računih, ki jo vodi sindikat, je nadvse primerna, da se delavci zavzemajo za stvarnejšo porabo, za večje usmerjanje denarnih sredstev v proizvodnjo, za uveljavljanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja in tudi realnih meril pri ocenjevanju poslovnih dosežkov (naj se pokaže, kdo je dober gospodar, kdo pa slab in le-tega naj doletijo vse posledice njegovih slabosti). Ni mogoče slehernega stroška preliti v ceno izdelka in zaostriti je treba politiko do razmetavanja dinarskih sredstev. Drugače denarja ne bo ne za proizvodne potrebe in tudi ne za osebne dohodke (ponekod imajo z izplačevanjem že zdaj izredne težave), kajti reševanje problemov z emisijo preprosto ne pride več v poštev. Že tako bo treba z emisijo reševati praktično nerešljive notranje likvidnostne težave Makedonije, Črne gore in Kosova. Tudi na področju investicij bo treba sredstva združevati in določiti, katere naložbe oziroma programe bomo finansirali, kateri pa bodo morali počakati. Načeloma so vse te opredelitve že znane. Izjemnega pomena za doseganje stabilizacijskjhciljev in premagovanje sprotnih težav je politika delitve osebnih dohodkov. Politika osebnih dohodkov mora nujno prebiti barikado uravnilovke in postati eden glavnih spodbujevalcev boljšega dela in večjih naporov zaposlenih. Kako pomembno vlogo ima sindikat pri uveljavljanju in oblikovanju te politike, pa tako vemo. Spremembe naj krepijo položaj delavca Med povsem gospodarsko obarvanimi nalogami pa imajo sindikati še nekaj področij, na katerih bodo letos pomembno sodelovali. Eno takšnih je dograjevanje samoupravnih aktov, zakonodaje in vprašanje naše samoupravne organiziranosti. Res je opaziti nekakšen zastoj pri uveljavljanju samoupravnega produkcijskega odnosa in uresničevanju zakona o združenem delu. Toda hkrati imamo tudi vse več v bistvu nezdravih, teženj po spreminjanju in celo ukinjanju zakona o združenem delu. Sindikat seveda ne more braniti stališča, da so sprejeti zakoni in odnosi »večni«. Toda prizadevati si mora za to, da bodo spremembe krepile družbenoekonomski položaj delavca kot upravljalca z družbenimi sredstvi in sredstvi reprodukcije, nč pa narobe. Drugo tako področje je obli' kovanje skupnih osnov za enotnejše samoupravno urejanje pravic delavcev v vsej republiki vposameznih dejavnostih, zlasti pa znotraj občine. Sindikati morajo izhajati iz prepričanja, da so pravice iz dela enake ne glede na ustvarjeni dohodek, čeprav so v celoti vzeto od dohodka odvisne-Toda pravica do zdravstvenega varstva ne more biti različna, mar ne? Seveda pa takšna pravica pomeni pritisk na tiste, k' slabše gospodarijo, posledice tega pa prenašajo v breme materialnih pravic, ki pripadajo delavcem glede na delo in njegove rezultate. Zelo p°' membna naloga čaka sindikate na področju političnega oziroma delegatskega sistema, vendar več o tem drugič. Naj zaključimo z ugotovitvijo udeležencev posveta, da bodo vse te naloge, ki jih m malo in jih tudi ne bo lahko izpolniti, zahtevali dodatno usposabljanje sindikalnih delavcev. To je pomembno zavoljo nedavno zamenjane polo' vice vodstev osnovnih organizacij sindikata, prav tam tore), kjer se bodo bile najbolj konkretne bitke za stabilizacijo-Izobraževanje oziroma usposabljanje sindikalnih delavcev je pomembno za obvladovanje tako gospodarskega kot tud’ političnega položaja, zlasti še, ker se utegnejo razmere, če ne bi dobili mednarodnih posojil* močno zaostati. boriš Rugelj ■ Ljubljana, 26. januar 1984 stran Delavska enotnost Pred javno razpravo o aktualnih vprašanjih preobrazbe bančništva Ne o številu bank, temveč o kakovostnem gospodarjenju z denarjem Skupščina SR Slovenije bo na sejah 20. februarja 1984 na osnovi poročila (Poročevalec Skupščine SR Slovenije št. 23 od 8.11.1983 in št. 2 od 19. 1. 1984) obravnavala pretekle premike in sedanje odnose v procesu preobrazbe bančništva in gospodarjenja z denarjem. Da bi bila razprava predvsem v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije resnično odraz dejanske vloge združenega dela pri gospodarjenju z denarjem in da bi razprava pripomogla k oblikovanju sklepov za nadaljnje delo na tem področju, bodo v prvih dneh februar ja letos regijski posveti na to temo. Ti posveti bodo v okviru skupin delegatov za delegiranje v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije v razširjenem sestavu. Obravnava gospodarjenja z denarjem, preobrazbe bančništva lahko izzveni v , formalno opravljeno nalogo ali morebiti še v polemiko okrog števila bank. lahko pa pomeni korak naprej pri uveljavljanju kakovostnejših oblik gospodarjenja z denarjem. korak napre j pri odločanju gospodarskih subjektov — združenega dela na tem področju. V dokumentih Komisije zveznih družbenih svetov je ugotovljeno, da nas je dejstvo, da so o razširjeni reprodukciji odločali mimo delavcev in da ni bila vir n jenega financiranja dejansko ustvarjena akumulacija temeljnih organizacij združenega dela. ampak so bili predvsem bančni krediti, privedlo v sedanje gospodarske težave. O porabi, namenih teh kreditov prav tako niso odločali delavci, in če so že,so zgolj formalno. Tudi v poročilih, ki so podlaga za delegatsko razpravo, ugotavljajo, da se kljub že nekajkrat sprejetim stališčem in sklepom počasi uvel javlja avtonomna pravica delavcev, da odločajo o vseh oblikah denarne akumulacije in da ob tem prevzemajo polno odgovornost za posledice gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi. In kaj navajajo kot razloge za takšno stanje? Najprej je omenjeno dejstvo, da je proces uvel javljanja novih odnosov v denarno kreditnem in bančnem sistemu potekal v Zaostrenih gospodarskih razmerah. Zaradi želje po odpravljanju nakopičenih gospodarskih problemov se je v družbenoekonomskem sistemu in sprotni gospodarski Politiki vse bolj krepilo admi-tistrativno urejanje blagov-no-denarnih in denarno-kre-ditnih odnosov, kar je slabilo delovanje tržnega mehani-Zrna in mehanizma samoupravnega družbenega načrto-' vanja. Drugi razlog je ta. da so nezadovoljivi rezultati gospodarjenja vplivali na spremembo nekaterih temeljnih materialnih razmerij v primarni in sekundarni delitvi družbenega proizvoda, kar je še poslabšalo akumulativno in reprodukcijsko sposobnost združenega dela. Vse to pa je seveda vplivalo na poslovanje bank. saj so dokajšen del potrebnih denarnih sredstev za sprotne in razvojne potrebe svojih članov lahko zagotavljale s čezmerno emisijo denarja. ki kasneje ni bila pokrita z ustvarjeno akumulacijo- Kot tretje, kar pa je tudi posledica prej omenjenih razlogov. pa omen jajo, da je bilo v organizacijah združenega dela izredno zanemarjeno finančno načrtovanje, finančna disciplina, da so načrtovali razvoj v veliki meri le na kreditnih sredstvih. K vsemu temu pa je treba dodati. da so se poleg objektivnih težav v procesu vsebinske preobrazbe bančnega sistema in denarno-kreditnih odnosov pojavljali tudi nekateri subjektivni odpori, tako pri reorganiziranju bank kot pri samoupravnem organiziranju finančne funkcije ali v internih bankah in posebnih finančnih službah oziroma odpori pri uveljavljan ju odločujoče vloge delavcev tudi na področju gospodarjen ja z denarjem. Samo vprašajmo delavce, koliko poznajo problematiko poslovanja bank, problematiko gospodarjenja z denarjem v svoji temeljni organizaciji združenega dela. delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela. Največkrat vedo le za možnosti, ali lahko dobi jo posojilo za naložbe ali ne, za izplačilo osebnih dohodkov in morebiti poznajo še obresti, ki jim obremenjuje dohodek. Kaj malo pa verjetno vedo oziroma so vedeli o tako imenovanih selektivnih kreditih iz primarne emisije, s katerimi usmerjamo velik del denarnih sredstev nekaterim j delom združenega dela in jim s tem omogočamo ugodnejši j položaj. Koliko poznajo delavci dogovarjanje, sporazumevanje oziroma nedogovar-janje in nesporazumevanje o združevanju sredstev in limitov poslovnih bank v naši republiki v združeni banki za prednostne naložbe, dogovarjanje z družbenimi plani? Kazalo bi tudi razjasniti v poročilu navedene različne lo-kalizme in kolektivno-lastni- ške odnose kot izraz nestvarnih razvojnih želja. In ne nazadnje. koliko so delavci s svojimi odločitvami pripomogli k temu. da imamo razdrobljeno finančno upravljanje z denarnimi sredstvi po temeljnih organizacijah združenega dela. namesto da bi to združevali v okviru delovnih oziroma sestavljenih organizacij združenega dela. V razpravah o tej problematiki bi se morali posvetiti predvsem temle vprašanjem: — v kakšni meri se je združeno delo uveljavilo kot nosilec gospodarjenja z denarjem v poslovnih bankah; — ali z vsebinskim uveljavljanjem delegatskih odnosov postajajo poslovne banke oblika organiziranosti združenega dela; — kaj so v organizacijah združenega dela naredili za utrjevanje in uveljavljanje delegatskih odnosov v bankah; — ali so vprašanja gospodarjenja z denarjem tema razprav samoupravnih organov ali pa je to področje izključna domena finančnih kadrov in poslovodnih organov, češ da gre za prezahtevna strokovna dela: — koliko in na kakšen način organizacije združenega dela odločajo o združevanju akumulacije pri izpolnjevanju plansko opredeljenih naložbenih programov v občini, republiki; ali to odločanje ostaja le na ravni poslovodnih kadrov ali pa o tem odločajo samoupravni organi, in koliko so s to problematiko sploh seznanjeni delavci; — ali in kako poslovne banke spodbujajo neposredno združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela na dohodkovnih temeljih za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije in preseganje kredit-no-depozitnih odnosov na ta način: — delovanje internih bank in posebnih finančnih služb in njihov prispevek k premagovanju likvidnostnih težav; — samoupravna organiziranost sistema temeljnih in združene banke z vidika, koliko le-ta zagotavlja organizacijam združenega dela smotrno gospodarjenje z denarjem pri povezovanju v jugoslovanskem merilu; — vloga Narodne banke z vidika uveljavljanja ustavne vloge in koliko s svojimi odločitvami krepi oziroma omejuje samostojnost in ekonomsko odgovornost poslovnih bank in s tem združenega dela pri odločanju in gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije. Po opravljeni razpravi pa bomo seveda morali priti do konkretnih usmeritev, nalog, da bomo učinkovitejši pri odpravljanju negativnih pojavov na področju gospodarjenja z denarjem, oziroma da bomo doslednejši pri uveljav-Ijanju ustavno opredeljenih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov tudi na tem področju. Vztrajati bomo morali, da narodna banka ne bo več niti posredno niti neposredno prek temeljnih bank kreditirala posameznih gospodarskih ali negospodarskih subjektov. Če namreč ne bo več mogoče jutri do družbene denarne akumulacije prek emisije Narodne banke, združeno delo ne bo imelo druge izbire, kot da za razvoj potrebna denarna sredstva pridobi z neposrednim • združevanjem dela in sredstev ali pa, da organizira združevanje sredstev v okviru svoje temeljne banke. Podpreti bi tudi kazalo potrebo po jasnejših merilih za združevanje sredstev v poslovnih bankah za prednostne naložbe po družbenih planih in za druge naložbe skupnega pomena, ker so ta vprašanja najbolj sporna in nerazčiščena v delovanju bančnega sistema v Sloveni ji, kot navaja j gradivo Gospodarske zbornice Slovenije. ' Doseči bo treba, da bo samoupravna organiziranost sistema temel jnih in združene ' banke temeljila na potrebah : in materialnih možnostih združenega dela. Zavzeti se' bomo morali tudi za dosledno u zeljavl jan je načela likvidnosti, solidarnosti. za učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Glavni pogoj za učinkovito delovanje celotnega finančnega sistema je upoštevanje in razvi janje temeljnih funkcij finančnega poslovanja na vseh ravneh v narodnem gospodarstvu. Francka H er ga tvX\vXv! ••.v.v.v.v. •I&SSvS XvX*X*X* X:X:X:X:: •.v.v.v.*.* XvX-X-X lil v.v.v.v.* •X*X*X*X* XvX*X*X š« iii Mm v.v.v.v.*, •.v.v.v.v mm Iii mm gg s I ■ ■ S:!:::;:;:;::* vX;X*::X; lil II V.V.*.*.*tjL« Rokovnik za obravnavanje zaključnih računov 1983 s časom za odločanje V »Izhodiščih za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja« (Knjižica Sindikati št. 31, avgust 1980) je za akcije zak-1 jučni računi organizacij združenega dela določen takle rokovnik s časom za odločanje: začetek februarja — poslovodni organ pripravi dokončne rezultate o poslovanju v preteklem letu ter zagotovi vse podatke za odločanje o razporejanju dohodka, — IO OO ZS oceni gradivo in organizira razprave po sindikalnih skupinah, — sindikalne skupine obravnavajo predlog razporeditve ustvarjenega dohodka po zaključnem računu, — delavski svet oceni in da v javno razpravo gradiva in skliče zbor delavcev, — samoupravna delavska kontrola obravnava gradiva, oceni upoštevanje internih in družbenih meril, do 24. februarja oziroma najkasneje do konca februarja — poslovodni organ oblikuje predlog ukrepov, potrebnih za izpolnitev letnega načrta dela, — delavski svet sprejme zaključni račun, določi predlog razporeditve ustvarjenega dohodka po zaključnem računu. — zbor delavcev sprejme razporeditev ustvarjenega dohodka po zaključnem računu in potrebne ukrepe za izpolnitev letnega načrta dela, — finančno-računovodska služba do konca marca, po sprejeti razporeditvi ustvarjenega dohodka po zaključnem računu, pripravi končni obračun osebnih dohodkov vsakega delavca, skladno s 133. in 136. členom zakona o združenem delu, — samoupravna delavska kontrola nadzoruje uresničitev 135. in 136. člena zakona o združenem delu in po potrebi predlaga delavskemu svetu ukrepe. V organizacijah združenega dela naj osnovne organizacije zveze sindikatov izkoristijo razprave o rezultatih gospodarjenja tudi za obravnavanje poročil o delu in poslovanju SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, o programih dela in prispevnih stopnjah za leto 1984 ter o samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva v SR Sloveniji v letu 1984. V organizacijah združenega dela, ki do obravnavanja poročil o delu in poslovanju v letu 1983 še ne bodo imeli sprejetih letnih planskih listin, naj osnovne organizacije združenega dela povežejo razprave o rezultatih gospodarjenja tudi z obravnavanjem predlogov načrtov, še zlasti za njihovo dopolnitev z nalogami iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Trgovci brez novcev Družbenoekonomski položaj trgovine, še zlasti trgovine na drobno, je ogrožen. Tako opozarjajo trgovski delavci na svojih sindikalnih programskih sejah. Njim se pridružujejo tudi aktivisti sindikata trgovskih delavcev, ki s številkami ponazarjajo padanje stvarne akumulacije pod vse znosne meje, povečevanje števila izgubarjev v trgovini, predvsem pa nizke osebne dohodke v trgovi ni na drobno. Tudi zategadelj vse več ljudi zapušča trgovski poklic ter se usmerja v proizvodnjo ali drugam. Že nekaj let v republiškem odboru sindikata trgovskih delavcev prepričujejo druge družbene dejavnike, da je potrebno spremeniti sedanje pogoje za pridobivanje dohodka trgovine na drobno, in ko je že vse kazalo, da bo to storjeno, je zvezna vlada sprejela odlok o zamrznitvi cen, upanje trgovcev pa je za pol leta spet splavalo po vodi. Neurejeni pogoji pri pridobivanju dohodka povzročajo seveda tudi sorazmerno nizke osebne dohodke v trgovini na drobno. V tej veji slovenskega gospodarstva je zaposlenih 42.295 delavcev, med katerimi jih je septembra lani 822 prejelo manj kot 10.000 dinarjev osebnega dohodka, 4561 je dobilo od 1 Odo 12 tisoč di-' nar jev osebnega dohodka, 8.304 od 12 do 14 tisoč in 7.799 delavcev od 14 do 16 tisoč dinarjev osebnega dohodkd. Zanimive so tudi primerjave čistih povprečnih osebnih dohodkov v trgovini na drobno s povprečjem v gospodarstvu v razdobju januar — oktober lani. Povprečni osebni dohodki so bili v trgovini na drobno manjši od povprečja v gospodarstvu za nekaj manj kot 11 odstotkov, v trgovini na drobno z živili pa celo za nekaj več kot 15 odstotkov. Prav gotovo se slika ni spremenila tudi v preostalih mesecih lanskega leta. prej bi lahko rekli, da se je poslabšala glede na razmere na trgu in v prometu blaga. Nizki osebni dohodki v trgovini na drobno so le zunanji izraz težav, s katerimi se ubada trgovina zaradi neustrezne marže ali pribitka na nabavno ceno blaga za pokrivanje stroškov poslovanja. Pred slabima dvema letoma je zvezna vlada sicer sprejela odlok o odstotni marži za posamezne izdelke, kar bi omogočalo trgovini, da nekolikanj svobodneje zadiha, vendar je odlok vzdržal le dobra dva meseca in marže so bile spet zamrznjene. Kasnejši popravki marž niso bistveno izboljšali ekonomskega položaja trgovine na drobno, tako da je v resnici, kot pravijo trgovci, pravi čudež, da ni še več zgubarjev. Zagotovo pa bi še lahko našli skrite rezerve za boljše gospodarjenje, čeprav je'morebiti to le kaplja v morju razmišljanj o tem, kako odpraviti sedanje zagate v trgovini na drobno. Delavci v trgovini pravijo, da ne razumejo, kako v družbi priznavamo višje stroške proizvodnji, trgovini pa ne, saj mora prav tako plačevati višje obresti za posojila, višje cene uslug in tudi vsi drugi stroški poslovanja nenehno rastejo. In če zahtevajo normalne možnosti za pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnih dohodkov v skladu z vloženim delom in rezultati dela, potlej jih bo slej ko prej treba oblikovati tako, da bodo trgovci lahko normalno gospodarili, razvijali svojo dejavnost v skladu s cilji družbenega razvoja, namesto da zmeraj znova ugotavljajo, v kako kritičnem položaju so in koliko so njihovi povprečni osebni dohodki nižji v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu. Bržkone gre verjeti delavcem v trgovini na drobno, da so se že sami naveličali peti zmeraj isto pesem. Marjan Horvat Delavska enotnost V gostinstvu in turizmu lani manj izgub ■ * ■ !# ■ li liilii m ■ K| Bi liilii ii ■ : i ■11 ■ (Pre)majhna udeležba v slovenskem gospodarstvu Tudi minula seja republiškega odbora sindikata delava cev gostinstva in turizma Slovenije je potrdila, da z lanskoletno turistično bero ne moremo biti kdo ve kako zadovoljni. Še posebno z devizno ne, saj nismo izpolnili niti ne preveč smelo zastavljenih načrtov. Žal so imeli na seji na voljo le devetmesečne podatke, kar pa seveda ni bistveno vplivalo na celoletno podobo oziroma rezultate našega turističnega gospodarstva. Saj vemo, kako jez zadnjimi tremi meseci: bi- stveno prav nikoli ne vplivajo na dohodek v glavni turistični sezoni. V prihodku slovenskega gospodarstva sta turizem in gostinstvo udeležena v prvih devetih mesecih z 2 odstotkoma. Navidez podatek ni kdo ve kako spodbuden. Razveseljivo pa je, da je delež deviznega priliva v gostinstvu razmeroma velik (32 9ž), saj je precej večji v primerjavi z ostalim gospodarstvom U1 %). In nad tem bi se veljalo zamisliti. Resno zamisliti, saj dobro vemo, da je turistično gospodarstvo naš najbolj — »neto« izvoznik. S Manjše izgube V primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 1982 so se lanske izgube zmanjšale v enakem obdobju kar za 44 odstotkov, medtem ko so v gospodarstvu narasle za 83 odstotkov. Od 28 organizacij združenega dela, ki so ob devetmesečnem obračunu ugotovile izgubo, je dvajset gostinskih, \ sedmih primerih gre za žičničarje in v enem za zdravilišče. Med žičničarji prikazuje največjo izgubo Krvavec — 23,8 milijona dinarjev, slede mu Golte — 20,4 in potem Kranjska gora, Kobla, Kope, Kanin in Kalič, ki so prikazali od 5,5 do 1,3 milijona dinarjev manjka. Pri izgubah slovenskih žičničarjev je razumljivo potrebno spomniti na neugodne snežne razmere, ki so slab ekonomski položaj teh organizacij združenega dela še poslabšale. Pa tudi drugače je’ bilo na naših smučiščih manj smučarjev, k čemur je pripomogla astronomska cena motornega goriva in seveda — bencinski boni. Sicer pa je še vedno preveč izgub predvsem pri gostincih. Zaies preveč in v mnogih primerih zelo po nepotrebnem. Kdo bi denimo verjel, da je reprezentativna restavracija Cankarjev dom v središču slovenske metropole imela v devetih mesecih kar 8,5 milijona dinarjev izgube?! Nestimulativno nagrajevanje Osebni dohodki v gostinstvu in turizmu v tem času niso bili v skladu z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodkov v letu 1983. Ob 4 i-odstotni rasti dohodka sp se namreč sredstva za osebne dohodke povečala za dobrih 30 odstotkov , kar je bilo več, kot je predvideval omenjeni dogovor. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka so spoštovali le v sezonskih hotelih in motelih ter v turističnem posredovanju, drugod pa ne. Ne glede na to pa so bili osebni dohodki delavcev v tej panogi lani nestimulativni in pod povprečjem v gospodarstvu. V prvih devetih mesecih je bil čisti mesečni osebni dohodek na delavca v gostinstvu in turizmu 15.217, v samem gostinstvu pa le 14.593 dinarjev. Ni kaj, gostinci so še vedno med najslabše nagrajevanimi delavci pri nas. To pa je nedvomno tudi eden izmed poglavitnih razlogov, da so rezultati dela v tej gospodarski panogi pod pričakovanimi. Ni neznank Očitno je, da vseh znanih predlogov za izboljšanje pogojev za poslovanje organizacij združenega dela v gostinstvu in turizmu še ne bomo tako zlepa uveljavili. Zato nam ne preostane drugega, poudarja jo predstavniki slovenskih sindikatov, kot da v kar največ ji meri izkoristimo notranje rezerve, izboljšamo in popestrimo celotno turistično ponudbo in spremljajoče dejavnosti in s tem poskrbimo za večji dohodek. Z boljšo organizacijo dela, racionalizacijo poslovanja in z dohodkovnim povezovanjem pa se bo seveda potrebno vključiti v uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. To je namreč najkrajša in obenem najbolj zanesljiva pot do boljšega ekonomskega položaja turističnega gospodarstva. Andrej Ulaga Na podlagi odloka o ustanovitvi Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije, ki ga je sprejel Svet Zveze sindikatov Jugoslavije na seji 29. 3. 1979 (bilten Sindikati št. 2-1979) odbor republiškega sveta ZSS za sindikalna priznanja POZIVA organizacije in organe Zveze sindikatov Slovenije,«da prijavijo kandidate za podelitev Prvomajske listine Zveze sindikatov Jugoslavije v letu 1984. 1. S Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije bodo z območja SR Slovenije v letu 1984 odlikovane tri (posamične) osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije in ena občinska organizacija zveze sindikatov oziroma sindikata. 2, S Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije se daje priznanje za uspehe, dosežene pri uresničevanju družbene vloge in pomembnejših nalogah zveze sindikatov. Upravičenost do tega odličja se skladno s sklepom Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, utemeljuje: ■ z rezultati pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, s prispevkom k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, s prispevkom k izboljšanju življenjskega standarda delavcev, s prispevkom k uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela, s prispevkom k dvigu izobrazbene in kulturne ravni in s prispevkom k organiziranju ih podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Podrobnejša merila so navedena v odloku Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, objavljenem v biltenu Sindikati 2-1979. 3. Kandidate za Prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije lahko predlagajo osnovne organizacije zveze sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in. organi zveze sindikatov v občinah, regijah in republiki, če predloge utemeljijo s stvarnimi in natančnimi navedbami o delovanju predlagane organizacije ter o njenih dosežkih. 4. Obširno utemeljeno prijavo pošljite v dveh izvodih odboru republiškega sveta ZSS za sindikalna priznanja, Dalmatinova 4, 6100(1 Ljubljana, do 5. marca 1984. IZ OBČINSKIH SVETOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Celje BBHHHSBHUBHHIHnHHBHHBnnnHHni Premalo spodbud za izvoz Na aktivu predsednikov občinskih svetov ZS celjske regije so med drugim ugotovili, da je do 19. decembra lani podpisalo samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza 180 ozdov ali 4 9 odstotkov vseh v regiji, podpis pa je odklonilo 15 ozdov ali 4,T%. Dogovorili so se, da bodo občinski sveti v ozdih spodbujaji podpis tega sporazuma in da so za to najbolj primerni sestanki z novimi vodstvi osnovnih organizacij zveze sindikatov. Koper Manjši osebni dohodki od minimalnih življenjskih stroškov Na seji predsedstva občinskega sveta so obravnavali uveljavljanje družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini v prvih devetih mesecih lani in izplačane osebne dohodke v septembru. Ugotovili so, da imajo delavci v nekaterih ozdih manjše osebne dohodke od minimalnih življenjskih stroškov, da je zato ogrožena njihova socialna varnost; da se pri zagotavljanju osebnih dohodkov vsaj v višini minimalnih življen jskih stroškov v nekaterih ozdih pojavlja uravnilovka; da najvišji osebni dohodki niso vedno odraz delovnih dosežkov in rezultatov gospodarjenja. Vse to kaže, da samoupravni splošni akti o delitvi osebnih dohodkov niso usklajeni z družbenim dogovorom in strokovnimi podlagami. Predsedstvo je od strokovnih služb izvršnega sveta zahtevalo, naj pripravijo poglobljeno analizo vzrokov in predlog možnih rešitev za vse ozde, ki bodo ob zaključnih računih prekoračili sredstva za osebne dohodke, posebej pa naj obravnavajo ozde, kjer so bili povprečni osebni dohodki manjši od povprečnih osebnih dohodkov v dejavnosti oziroma od povprečnih OD v občini v tem obdobju. V vseh ozdih, kjer so delavci septembra dobili manjše osebne dohodke od minimalnih življenjskih stroškov, jih morajo poračunati skladno z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku, so sklenili na seji. V ozdih, kjer delavci za redno delo v polnem delovnem času dobijo manj kot 10.000 dinarjev, pa morajo strokovne službe pregledati vzroke za to ter predlagati ukrepe za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Koper j Socialna varnost na rešetu Na seji predsedstva občinskega sveta ZS in nato na seji občinskega sveta so se seznanili z analizo o social no-v a mostni h pomočeh, ki jo je pripravila strokovna služba SIS socialnega varstva Koper. Ugotovili so, da pregled vsebuje najpomembnejše oblike socialno-varstvenih pomoči; da si 60*% občanov svojo socialno varnost zagotavlja z delom; da v sistem zagotavljanja socialne varnosti niso dovolj aktivno vključeni ozdi in krajevne skupnosti, zlasti takrat ne, kadar je treba za posameznika pripraviti mnenje o upravičenosti te pomoči. Menili so, da bi morale osnovne organizacije ZS preveriti, kakšna je socialna varnost delavcev iz drugih republik, ki v občini živijo le začasno in zato ne morejo uveljavljati vseh pravic do pomoči. Ugotovili so tudi, da je postopek za uveljavitev delnega nadomeščanja stanarin predolg, zato ga je treba skrajšati in poenostaviti. Delavci slabo poznajo možnosti za delno nadomeščanje stanarin, zato naj se v seznanjanje s tem vključijo socialne, kadrovske in druge službe v ozdih ter center za socialno delo. Menili so, da je treba še naprej razvijati in dopolnjevati sistem enotne in skupne evidence socialno-varstvenih pomoči. Pomanjkljivost tega sistema je, da je evidenca ročna, zato bi bilo nujno treba zagotoviti avtomatsko obdelavo. A/. ,V. Republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva Več povezo vanja tudi v kmetijstvu 9 Izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije je pred kratkim obravnaval več pomembnih vprašanj. Med drugim so razpravljali o delu republiškega odbora pri obravnavi zaključnih računov za leto 1983. Obiskali bodo nekatere ozde, ki imajo težave pri poslovanju, npr. Žito, KŽK — mlekarna Kranj, HP Droga — TOZD Riba Izola in KK Ptuj — TOZD Vinogradništvo Haloze. Ko so obravnavali poročilo o spravilu pridelkov, ocenjevali lansko letino in razpravljali o težavah pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, so ugotavljali, da so težave predvsem na področju žitne predelave tako zaradi neusklajenih cen pšenične moke in pšenice, zaradi obratnih sred-stev, saj miinsko-predelo-valna industrija vnaprej zagotavlja sredstva za nakup pšenice, moka pa se prodaja postopoma (zato najemajo posojila z visokimi obrestmi), ter zaradi problemov pri prodajnih cenah, zaradi zalog in tečajnih razlik. Seznanili so se tudi z izvozno-uvoznim poslovanjem ozdov agroživilstva, ki niso dosegli načrtovanih rezultatov, saj so izvoz blaga”dosegli le 89,3-odstotno, priliv iz izvoza blaga in storitev pa je bil presežen 109,4-odstotno. Težave so tudi, ker kmetijstvo ne ustvarja dovolj deviznih sredstev za pokrivanje lastnih potreb po umetnih gnojilih, zaščitnih sredstvih, nadomestnih delih in reprodukcijskih materialih za živilsko industrijo. Zato si ta sredstva zagotavljajo na različne načine, predvsem s povezovanjem s turizmom, kar bo tudi v prihodnje eden glavnih virov deviz. Razpravljali so še o osnutku stališč in usmeritev za pospeševanje samoupravnega združevanja dela in sredstev v agroživilstvu. Menili so, da bi bilo treba napraviti veliko več tudi pri povezovanju zasebnega sektorja v družbeno organizirano proizvodnjo, saj je zdaj še prevelika razdrobljenost (85% vseh kmetijskih površin je v zasebnem sektorju). Ugotavljali so tudi, da bi se morala Slovenija še bolj povezovati z ozdi kmetijstva drugih republik in pokrajin, saj bo naša republika — vsaj glede glav- ’ nih kmetijskih pridelkov — še vedno odvisna od njih. Glavna ovira pri povezovanju je ta, da se v drugih republikah in pokrajinah še vedno ne držijo samoupravnih sporazumov. Zato bi se morali sindikati v prihodnje veliko bolj zavzemati za odpravljanje teh slabosti, pa tudi zapiranja v lokalne podjetniške okvire, neusklajenosti med kmetijsko pridelavo in izgradnjo predelovalnih zmogljivosti ter spodbuditi dolgoročno povezovanje v panogi. P. V. DARILO KI PRIDt ENAISIKRAI LETNO Ne veste, kaj bi podarili mami, sestri, ženi, prijateljici ... Predlagamo vam, da jo razveselite s celoletno naročnino Naše žene. Kako? Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na: DELAVSKA ENOTNOST NAŠA ŽENA Celovška cesta 43 61000 Ljubljana ------------------NAROČILNICA---------------------- Naročam revijo naslov....... plačnik............ naslov............. podpis............. datum............. 5 Delavska enotnost Pred volitvami nosilcev najodgovornejših delegatskih dolžnosti Predlagajmo in izvolimo sposobne ljudi Kdo bo v prihodnje predsednik. podpredsednik občinske skupščine, kdo predsednik, podpredsednik posameznega zbora skupščine občine in kdo bo opravljal v prihodnjih dveh letih najodgovornejše dolžnosti v slovenski skupščini in v tistih samoupravnih interesnih skupnostih, ki so sestavni del skupščinskega sistema? Zanje se bomo odločali v prihodnjih dveh mesecih. Pred nami so namreč volitve delegatov, ki jim bomo za prihodnji dve leti zaupali najodgovornejše dolžnosti v naši republiki, kajti »stari zasedbi« po ustavnih dopolnilih. ki smo jih sprejeli leta 1981. poteče dveletni mandat. Tokrat potemtakem ne bomo imeli splošnih volitev delegatov in delegacij. Te smo opravili pred dvema letoma, za člane temeljnih delegacij pa velja štiriletni mandat. Med že izvoljenimi delegati se bomo torej odločali z volitvami za ljudi, ki bodo opravljali najpomembnejše delegatske dolž- Ijudi na delegatske dolžnosti. Tudi čas. v katerem se pripravljamo za volitve, je zahteven, nakopičene gospodarske in družbene težave ter protislovja pa zahtevajo, da so na odgovornih delegatskih dolžnostih posamezniki, ki bodo s svojimi sposobnostmi in znanjem zagotavljali izpolnjevanje družbeno dogovorjenih prednostnih nalog. Lani je bilo kar nekaj sej v partiji, in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, ki so izostrile nekatere kadrovske poudarke in zahteve, aktualizirale« in konkretizirale so kadrovska merila, kar vse je potrebno povezati s sposobnostjo, znanjem in odločnostjo, ki je potrebna, če hočemo hitreje reševati zapletena gospodarska vprašanja, utrjevati samoupravljanje in razvijati naš politični sistem. Vse te poudarke je treba imeti pred očmi tudi tedaj, ko se bomo delavci in občani v temeljnih kandidacijskih konfe- Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti se morajo po sprejetem rokovniku sestati med 15. in 26. marcem. Na svojih sejah izvolijo predsednike in podpredsednike skupščin občin, predsednike in podpredsednike zborov skupščin občine ter na skupni seji vseh zborov predsednika (in člana) predsedstva SR Slovenije. Republiška skupščina se bo sestala predvidoma / /. aprila. Delegati vseh treh zborov bodo s tajnim glasovanjem izvolili člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, opravili volitve predsednika in podpredsednikov Skupščine SRS ter volitve predsednikov in podpredsednikov zborov Skupščine SRS. Med drugimi volilnimi opravili bodo izvedli tudi nadomestne volitve v delegacijo Skupščine SRS za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Republiška skupščina bo na skupni seji vseh zborov 7. maja razglasila izvolitev in objavila sestavo Predsedstva republike, zvezna skupščina pa bo 15. maja razglasila sestavo Predsedstva SFRJ in objavila njegovo sestavo. nosti. zato delovni ljudje in občani ne bodo neposredno volili v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih, razen tam, kjer bodo opravili nadomestne volitve za člane temeljnih delegacij. Poleg volilnih opravil, ki jih zahtevajo ustavna dopolnila, bomo letos v naši republiki morali opraviti tudi vse v zvezi z izvolitvijo člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki mu letos poteče mandat, prav tako pa tudi za predsednika (in člana) predsedstva SRS, ki mu prav tako, v skladu z določili ustavnih dopolnil, preteče dveletni mandat. K temu moramo dodati še nadomestne volitve za člane delegacije skupščine SRS v zboru republik in pokrajin, skupščine SFRJ in delegate v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine. Priprave na volitve so se začele že proti koncu lanskega leta. ko je Socialistična zveza delovnih ljudi Slovenije sprejela program dejavnosti za izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti, ki jim letos poteče mandat. Gre seveda za zahtevna opravila socialistične zveze in zveze sindikatov na področju evidentiranja in kandidiranja rencah odločali o kandidatih za najodgovornejše dolžnosti v delegatskem sistemu. Tudi tedaj, ko bodo nosilci delegatskih dolžnosti še dve leti opravljali to delo, kar ustavna dopolnila omogočajo, ne smemo mimo ocene uspešnosti njihovega dela v preteklem mandatnem obdobju. Predvsem moramo ocenjevati, v kolikšni meri so kos zahtevnosti nalog in družbeni problematiki ter koliko so s svojim zgledom, načinom in metodami dela pripomogli k uveljavljanju in avtoriteti delegatskih odnosov. Bržkone bodo pri tem v pomoč tudi lanske celovite ocene o uresničevanju delegatskega sistema, ki jih je potrebno upoštevati in uporabljati tudi za kritično analizo uspešnosti posameznika na odgovornih skupščinskih dolžnostih. Že tedaj, ko smo v Sloveniji sprejemali ustavna dopolnila ter se odločili za dvoletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, smo poudarjali. da tega ni moč razumeti tako, da bi sedanji nosilci delegatskih dolžnosti samodejno ali pa celo brez kandidacijskih postopkov in volilnih opravil ponovili mandat še za dve leti. Vsi morajo skozi ustrezna »rešeta«, prvo in najpomembnejše pa je zagotovo temeljna kandidacijska konferenca v temeljnih or- ganizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih. Njihova sestava se tokrat mora razširiti z delegacijami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS. ki imajo štiriletni mandat. Že pred zasedanjem temeljne kandidacijske konference morajo biti delavci v tozdih in delovnih skupnostih, kakor tudi v krajevnih skupnostih, seznanjeni z evidentiranimi kandidati za najodgovornejše funkcije. na konferenci sami pa bodo njeni člani in delegacije obravnavali poročilo sindikata in SZDL v krajevnih skupnostih o poteku političnih priprav na volitve ter konkretno spregovorili o kandidatih za posamezna odgovorna mesta v našem delegatskem sistemu. Konferenca oblikuje svoja mnenja, stališča in predloge o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce družbenih funkcij v občini, posebni družbenopolitični skupnosti, republiki in federaciji skupaj z delegacijami, delovno predsedstvo konference pa obvesti po zaključku seje predsedstvo OK SZDL o stališčih temeljne kandidacijske konference. O kandidatih za delegatske dolžnosti v občini bodo dokončno spregovorili še v občinskih kandidacijskih konferencah. kandidatih za najvišje organe v republiki in federaciji pa šc na dveh republiških kandidacijskih konferencah v skladu s sprejetim programom dela in rokovnikom opravil, zadnjo besedo pa bodo seveda rekli ter v republiški skupščini. Občinska vodstva zveze sindikatov in socialistične zveze so že evidentirala možne kandidate za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini, tako je storilo tudi predsedstvo republiške konference SZDL. Zdaj je težišče razprav, ocen in kritične presoje potrebno prenesti v temeljna samoupravna okolja in v teh razpravah upoštevati merila, za katera smo se dogovorili pri kandidiranju posameznikov za odgovorne dolžnosti. Bržkone so sedanje predvolilne priprave tudi izziv sindikalnim organizacijam in drugim družbenim dejavnikom, da nekolikanj širše spregovorijo o uveljavljanju stališč in usmeritev pri razvijanju našega delegatskega sistema in odnosov, primeren čas za napotke in opozorila temeljnim delegacijam pri njihovem delu v skupščinskem sistemu ter spodbuda za takšne predloge, o katerih naj bi v prihodnje odločale delegatske skupščine ter sprejele sklepe, ki bodo še bolj zavezujoči pri nenehnem utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. Bistveno je zategadelj, da se vseh priprav za volitve v slehernem okolju lotimo resno in v skladu z dogovorjenimi rokovniki opravil. Le tako postopki v predvolilnem obdobju ne bodo zgolj formalnost, temveč temeljit prispevek k utrjevanju samoupravljanja in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Marjan Horvat Se precej vprašanj ob novem sistemu uveljavljanja socialnovarstvenih pravic Tik pred novim letom je skupščina skupnosti socialnega varstva Slovenije obravnavala zelo pomembno listino: samoupravni sporazum o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih za socialnovarstvene storitve. Mislili so, da bo na tej skupščini sporazum sprejet; vendar so delegati sklenili, naj se razprava podaljša še za dva meseca in posebej poudarili, naj o dokumentu ne bi razpravljali le organi samoupravnih interesnih skupnosti in strokovne službe, pač pa vse temeljne delegacije, morda pa tudi sindikalne organizacije in komisije krajevnih skupnosti. Čemu takšna poudarjena zahteva za razpravo? Gre za sporazum, ki ga bo podpisal zelo širok krog udeležencev — več kot 400 občinskih in republiških skupnosti, torej vse, ki imajo v svojih programih tudi to ali ono obliko socialnovarstvenih pomoči. Pomen sporazuma pa je še zlasti v tem, da tako ali drugače zadeva skoraj vse ljudi, saj se z njim nanovo enotno urejajo osnove, merila in postopki za uveljavljanje vsph vrst socialnovarstvenih pomoči in določajo prispevki uporabnikov storitev s področja zdravstva in socialnega varstva. Zato je prav, da se s tem novim načinom seznanijo vsi bodoči uporabniki, preden se bo uveljavil; gre pa tudi za to. da bi čimveč ljudi sodelovalo pri iskanju najustreznejših rešitev za vprašanja, ki bi jih moral urediti sporazum. In v čem so novosti? Potem ko smo več let ponavljali, da je treba socialnovarstvene pomoči, ne glede na to, v kateri skupnosti se uveljavljajo, poenotiti — saj je bilo dosedanje stanje dostikrat podobno tistemu, ko »le- vica ne ve, kaj dela desnica«, bili pa so tudi ugovori, da si človek, ki se znajde, lahko v različnih sistemih pridobi toliko socialnih dajatev, da se mu ne izplača truditi se, da bi z delom zaslužil več — sporazum končno ponuja instrumentarij za takšno poenotenje. Vse samoupravne interesne skupnosti naj bi se namreč v bodoče pri uveljavljanju pomoči ravnale po enotnih načelih in enotnem postopku*. Ta načela so: vedno je treba upoštevati dejanske okoliščine, v katerih živi družina ali posameznik in torej tudi vse dejanske dohodke, ne glede na naslov, iz katerega izvirajo; posamezniku ali družini je treba zagotoviti pomoč ali pa več oblik pomoči tako, da bo skupna vsota dohodkov, s pomočmi vred, dosegla dogovorjeno raven, ki jo ocenjujemo kot »minimalno« družbeno sprejemljivo; nihče ne more s socialnovarstvenimi pomočmi priti v ugodnejši gmotni položaj, kot pa z delom; pa tudi tisti, ki morajo prispevati k socialnovarstvenim storitvam, ne smejo biti zaradi teh prispevkov v slabšem gmotnem položaju kot tisti, ki prejemajo socialnovarstvene pomoči; in končno, vse oblike pomoči so povezane z načelom tako imenovane »proste presoje«, se pravi, nobena pomoč in nobena višina ni avtomatična pravica, ampak o njej odločajo delegatski organi samoupravnih interesnih skupnosti glede na vse okoliščine, v katerih kdo živi. S tem se približujemo načelu socialistične samoupravne socialne politike — ne predpisana pomoč v predpisanih okoliščinah, pač pa pomoč vsakemu, ki jo rabi, kadar jo rabi in v obliki, ki bo najbolj ustrezno zadovoljila potrebo prejemnika. Z vidika občanov bo nova ureditev pomenila v začetku predvsem enostavnejšo pot uveljavljanja pravic. Ne bo več potrebno tekati po raznih pisarnah in k različnim strokovnim službam, ampak bodo zat-hevke za pomoč vlagali občani kar v svojih organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih, ali pa pri skupni strokovni službi (v večini občin bo to center za socialno delo) ki bo vodila evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Določen je enoten obrazec za vse vrste pomoči, ki je za zdaj sicer res precej kompliciran, ker je' narejen tudi za računalniško obdelavo, se bomo pa nanj navadili; pomagati pa morajo seveda ustrezne službe v organizacijah združenega dela. Na osnovi podatkov iz obrazca bo možno naenkrat ugotoviti, do katerih vrst pomoči ima občan oziroma družina pravico; otroški dodatek, subvencijo k stanarini, znižanje prispevka za vrtec ali socialni zavod itd. Za pomoči, ki so trajnejše narave, bo zadoščalo, da se vsako leto do 15. februarja sporoči podatke o vseh dohodkih družine, na njihovi podlagi pa bo možen izračun, do katerih pomoči je družina upravičena. Sporazum tudi določa, da lahko pristojni delegatski organ skupnosti pooblasti strokovnega delavca, da za tiste zahtevke, ki so jasni in nesporni, sam izdela ugotovitveni sklep o upravičenosti do pomoči. Če je npr. popolnoma jasno, da družini pripada otroški dodatek — višina dodatka pa je samo stvar izračuna glede na višino družinskih dohodkov, o tem ni potrebno posebej sklepati na seji samoupravnega organa. Jasno je, da se bo s to poenostavitvijo skrajšal čas postopka in da bo treba manj administriranja; vse skupaj je to dokajšen prihranek — z delom ob postopkih bo zaposlenih manj ljudi, vse skupaj bo tudi manj stalo. Da tudi tega dejstva ne gre zanemariti, kaže npr. podatek, da v Sloveniji prejema razne oblike so-cialno-varstvenih pomoči okrog 240.000 prejemnikov — sem pa niso všteti vsi zavezanci, ki plačujejo »znižane« prispevke za storitve. Samo s postopki je v strokovnih službah interesnih skupnosti zaposlenih okrog 1.200 delavcev. Vprašanja, ki so v dosedanji razpravi še nerešena, ker je o njih veliko nasprotnih mnenj, pa bi morali tembolj temeljito obravnavati v podaljšani razpravi. Gre predvsem za vprašanje, ali naj bodo višine pomoči in prispevkov enake v vsej Sloveniji — mnogi so v razpravah terjali prav to, meneč, da je Slovenija majhen prostor in da je zato nesprejemljivo, da bi bili občani v različnem položaju — ali pa naj se s sporazumom dogovorijo samo obvezne minimalne višine, vsaki občinski skupnosti pa prepusti, da v skladu z možnostmi zbere več sredstev in svojim občanom zagotovi višjo raven socialne varnosti? Drugo vprašanje je, kako določati minimalno dogovorjeno raven socialne varnosti po izračunih življenjskih stroškov ali v razmerju do povprečnih osebnih dohodkov? Tretje vprašanje, ki pa se ne nanaša le na besedilo sporazuma, pač pa tudi na prakso, ki se bo ob njem oblikovala, pa je, kako zagotoviti, da bi se zapisana načela čimprej in čimpo-polneje uresničila. Vtem smislu pa javna razprava tokrat ni'le razprava, ampak tudi ustvarjalni prispevek k spreminjanju prakse. Marija Cigale 6 Delavska enotnost Predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče mandat Predsedstvo Republiške i konference SZDL Slovenije j je na 2. seji 24. januarja 1984 v skladu s kandidacijsko funkcijo oblikovalo predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih dolžnosti, ki jim v letu 1984 poteče mandat. Pri tem je poudarilo: Priprave iia volitve potekajo v zahtevnem času. Spopadamo se z vsemi znanimi gospodarskimi in družbenimi težavami. V tjašo zavest vse j bolj prodira spoznanje, da je | njihovo premagovanje tesno j povezano z uresničevanjem i dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in z nadaljnjim utrjevanjem političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zavedamo pa se, da moramo izpolnjevanje teh nalog odločneje in pogosteje povezovati tudi z vprašanji kadrovske politike in konkretnih kadrovskih rešitev za dolžnosti v združenem delu, pa tudi za vse ostale družbenopolitične dolžnosti. Zato je kadrovanje nosilcev delegatskih in družbenopolitičnih dolžnosti izredno odgovorna naloga. Predsedstvo SFRJ je najvišje in najodgovornejše kolektivno vodstvo, ki je v preteklem obdobju učinkovito uveljavljalo svojo, z ustavo opredeljeno dolžnost. Z veliko stopnjo politične odgovornosti je potrdilo svojo vlogo in pomen pri družbenopolitičnem in ekonomskem razvoju Jugoslavije ter pri uveljavljanju politike neuvrščenosti. Ko je Predsedstvo Zvezne konference SZDL Jugoslavije razpravljalo o pripravah na volitve članov Predsedstva SFRJ, je ugotovilo, da je predsedstvo s kolektivnim delom in odgovornostjo. oprto na revolucionarne izkušnje pri iskanju ustreznih rešitev , v interesu vseh — tako celotne federativne skupnosti kot narodov in narodnosti ter njihovih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin — uspelo usklajevati številna, pogosto tudi protislovna stališča. S svojim delom si je pridobilo ugled doma in v svetu. Naloge Predsedstva SFRJ bodo tudi v prihodnje težke in odgovorne. To moramo upoštevati pri presoji o tem. koga bomo izvolili v ta najvišji organ Jugoslavije. Prav tako moramo za dolžnosti predsednika in člana Predsedstva SRS izbrati kandidate med tistimi, ki so s svojim delom dokazali privrženost temeljnim vrednotam socialistične samoupravne skupnosti in pripomogli k oblikovanju in utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, k izpolnjevanju programa ekonomske stabilizacije in so si s svojim revolucionarnim delom, izkušnjami in delovno zavzetostjo pridobili zaupanje in ugled med ljudmi. Glede oblikovanja predlogov kandidatov za nosilce dolžnosti v Skupščini SRS in skupščinah samoupravnih interesni skupnosti v republiki je bila že v pripravah na volitve usklajena usmeritev, da bi kadrovske rešitve povezali / odgovoi nostjo opravljanja dolžnosti v celotnem štiii-letnem mandatnem obdobju. To predvidevajo tudi ustavna dopolnila, ko omogočajo, da se dveletni mandat posameznega nosilca dolžnosti lahko I še enkrat ponovi. Zato je ve- i čina dosedanjih nosilcev teh dolžnosti ponovno evidenti- j rana za možnega kandidata za isto dolžnost in le tam, kjer obstajajo utemeljeni razlogi, so predlagani novi kandidati. Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije predlaga vsem delovnim l judem in občanom ter njihovim organiziranim socialističnim silam, da o evidentiranih možnih kandidatih razpravljajo na sejah temeljnih in občinskih kandidacijskih konferenc in s tem izpolnjujejo svojo odgovorno dolžnost, ki jo imajo pri uveljavljanju kadrovske politike za najodgovornejše družbene dolžnosti. Možni kandidati za: člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, oziroma za predsednika Predsedstva SR Slovenije in člana Predsedstva SR Slovenije so: France Popit rojen 3. 8. 1921 na Vrhniki, član ZKJ od leta 194 l. Je član predsedstva SR Slovenije. Stane Dolanc rojen I6. I 1925 v Hrastniku, član ZKJ od leta 1944. Je zvezni sekretar za notranje zadeve in član Zveznega izvršnega sveta. * Janez Stanovnik rojen 4. 8. 1922 v Ljubljani, član ZKJ od leta 1944. Je zvezni svetovalec v Zveznem izvršnem svetu. Nosilci funkcij v Skupščini SR Slovenije predsednik skupščine: Vinko Hafner, dosedanji podpredsednika skupščine: Silva Jereb, dosedanji, Jože Šušmelj. dosedan ji predsednik zbora združenega dela: Martin Mlinar, dosedanji predsednik zbora občin: Majda Poljanšek, rojena 1938. profesorica. Ljubljana, predsednica Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, Viktoi Seitl, rojen 1932, go/daiski tehnik. Radlje, predsednik Medobčinskega sveta SZDL koroške regije predsednik družbenopolitičnega zbora: dr. Ciril Ribičič. dosedanji Nosilci funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v republiki KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE — za predsednika skupš- čine: Vladimir Kavčič; dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Jože Debevc, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Mirina Zupančič, dosedah |i RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Peter Kunc. dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Zvezdan Žlebnik. rojen 1949, dipl. inž. strojništva. Maribor, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje — za predsednika zbora izvajalcev: Franc Lobnik, rojen 1942. dipl. inž. kmetijstva. Ljubljana. Biotehnična fakulteta Ljubljana IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Tone Ferenc, dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Janez Kučan, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Marija Sočan, dosedanji ZVEZA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE — za predsednika skupščine: A udri ja Vlahovič, dosedanji SKUPNOST INVALIDSKO POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Rudi Bregar, dosedanji TELESNOKULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Tone Florjančič, dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Andrej Brvar, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Miro Steržaj, dosedanji ZDRAVSTVENA SKUPNOST SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Tatjana Kosovel, dosedanji. predlog še ni usklajen — za predsednika zbora uporabnikov: Marija Drolc, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Tone Florjančič, dosedanji SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Jelka Firbas. dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Stanislav Erzetič, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Nada Govc. dosedanji SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Jože Božič, dosedanji SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Nada Mikič-Bulc, dosedanji — za predsednika zbora • uporabnikov: Štefan Šoš, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Ivica Kovač, dosedanji ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE — za predsednika skupščine: Slavko Uršič, dosedanji — za predsednika zbora uporabnikov: Ivan Hrovatič, dosedanji — za predsednika zbora izvajalcev: Andrej Komelj, dosedanji Nadomestne volitve za izpraznjeni mesti v delegaciji Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ Janez Drnovšek rojen 1950. leta, Zagorje, magister poslovno organizacijskih znanosti, individualni poslovodni organ Ljubljanske banke. Temeljne banke Trbovlje Franci Gerbec rojen 1943. leta. diplomirani pravnik. Domžale, predsednik odbora za samoupravljanje v združenem delu pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Slokar rojen 1934. leta. dipl. inž. gradbeništva, Ljubljana, predsednik skupščine SIS za ekonomske odnose s tujino Nadomestne volitve za izpraznjena mesta v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije« Janez Drnovšek rojen 1950. leta. magister poslovno organizacijskih znanosti, individualni poslovodni organ Ljubljanske banke. Temeljne banke Trbovlje, član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Lojze Fortuna rojen 1927. leta, dipl. politolog. sekretar Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Franc Grešak rojen 1927. leta, višji upravni delavec, upokojenec, iz Trbovelj. član Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Božena Ostrovršnik rojena 1932. leta. predmetna učiteljica. Brežice, podpredsednica RK SZDL Slovenije Jože Ulčar rojen 1925. leta, Jesenice, metalurški tehnik. Železarna Jesenice, član Republiškega odbora ŽZB NOV Slovenije V teku je usklajevanje še treh kandidatov, kar pa je povezano s kadrovskimi spre-membami v Predsedstvu RK ZSMS; predlogi možnih kandidatov bodo usklajeni do sej občinskih kandidacijskih konferenc. S m K m m ®i Varčevalci bodo po sklepu ZIS letos prihranili več kot 600 milijonov dolarjev Zakaj dinarsko obrestovanje deviznih vlog ■ mm m m HH m MM ■mi lili ■ ii&i ■ m i« is!« IvXvIvX; MiM mm mm mm šipi: •*•*•*•*•*•*•*•*•* šššššš •••••••••i mm •X*X*XvX ::¥:¥:v:v: «1 ŠŠŠŠŠŠ * išS lil s jtis lil ■ ■ * tj?:*:*:*: jjSSSŠ II «; lil 11 Ul ::::x:xčW iišišiš; Xv>*v*v> Mm Odločitev Zveznega izvršnega sveta o izplačevanju dinarskih obresti za devizne vloge občanov je vzbudila precej komentarjev med ljudmi, še zlasti zato, ker se sprva niti ni vedelo, ali bodo varčevalci »morali« dvigovati dinarske obresti že takoj po novem letu. ali pa jim bodo bančniki k privarčevani vlogi deviz še enkrat, zadnjič, pripisali devizne obresti. Ob tem ukrepu so se nedvomno najbolj oddahnili tisti, ki skrbijo za devizno bilanco države, saj so z eno potezo »privarčevali« nad 600 milijonov dolarjev. Nad to potezo pa so precej manj navdušeni bančniki, ki se bojijo, da bi posledice tega ukrepa utegnile odplaviti celoten prihranek in še kaj več. Velik del sedanjih deviznih vlog občanov v jugoslovanskih bankah so namreč vložili delavci v tujini in njihovi sorodniki. Vsi ti se lahko svobodno odločajo za obliko Varčevanja in — če pogoji jugoslovanskih bank ne bodo dovolj zanimivi —- bi lahko del tega kapitala začel odtekati drugam. Sklep ZIS o dinarskih obrestih na devizno varčevanje bi torej lahko imel tudi neželjene posledice, toda ob sedanjih velikih tečajnih razlikah mu ni preostalo drugega, kot da se je moral odločiti za manjše zelo med možnimi. Tu ukrep predvsem ne bo prizadel »drobnih varčevalcev«, ki hranijo kak dolar za morebitno potovanje v tujino, zato pa bo prizadel tiste, ki so jim devize stalni vir prihodkov na račun skupnosti in ki jim njihova vloga v banki omogoča, da celo živijo od obresti. Novi ukrep bo družbi prihranil okrog 640 milijonov dolarjev deviz letno (še pred kratkim je bil tolikšen naš zaslužek od turizma), tečajne razlike na devizno varčevanje pa bodo letos znašale 400 milijonov dinarjev, kar je približno polovica vrednosti vseh osebnih dohodkov v državi. Obračunavanje obresti v dinarjih pa bo nedvomno imelo tudi slabe posledice: Večina »drobnih varčevalcev« bo pustila devize tam, kjer so bile doslej — na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah — veliki varčevalci pa bodo nedvomno začeli razmišljati, kam vložiti svoje prihranke, da bi se jim čimbolj obrestovali. To pa pomeni, da naša skupnost ni sposobna ponuditi ekonomske spodbude, da bi devize varčevali v domačih bankah, čeprav ima družba za te devize velik ekonomski interes. Resda zaradi upadanja vrednosti dinarja tudi sama glavnica predstavlja močan motiv za varčevanje deviz, vendar je vprašanje, ali je ta motiv dovol j spodbujevalen in ali ne bo del deviznih varčevalcev, kljub prepovedi, poskušal svoje devize hraniti v tujih bankah. Tovrstne prepovedi praktično ni mogoče izvajati, zlasti ne v državi, ki ima na stotisoče zdomcev. Zato je takšna prepoved v sedanjih razmerah odjeknila kot dodatna kost, ki maje zaupanje v jugoslovanske banke in spodbuja razmišljanja, da bi dinarskim obrestim utegnil slediti še kakšen podoben nerazveseljiv ukrep. Olje na ogenj pa prilivajo različne (čeprav utemeljene) izjave, kot npr., da se s tečajnimi razlikami zaradi drsenja dinarja družbeno imetje preliva v zasebne žepe, da imetniki deviznih vlog s tečajnimi razlikami »bogatijo« itd. Dejstvo je tudi, da smo z dinarskimi obrestmi domačim varčevalcem in deviznim delavcem na začasnem delu v tujini še enkrat potrdili svojevrstno ekonomsko neenakost med državljani-To pa ima lahko tudi posledice, ki niso samo ekonomske. Tudi krog tistih, ki imajo pravico do deviznih obresti, se bo razširil bolj, kot si mislimo, ker zdomci lahko pravico razpolaganja s svojim deviznim premoženjem prenesejo tudi na družinske člane. Poleg tega je vprašanje, v kolikšni meri je uresničljivo določilo, da morajo ti naši državljani v roku 90 dni po dokončni vrnitvi v domovino vse svoje prihranke prenesti v domače banke. Ali je to sploh možno storiti v tako kratkem času? Treba je tudi poudariti, da je sklep ZIS presenetil številne varčevalce kl jub že prej napovedanim spremembam v režimu deviznega varčevanja, kar dokazuje, da še nimamo jasne in trajne politike deviznega varčevanja. Pogoste nenadejane spremembe bi lahko privedle do nezaupan ja varčevalcev v varčevalni sistem, to pa še malo ne koristi načrtom o porabi deviz za splošne družbene potrebe. Napaka je Bila tudi, da hkrati z objavo odloka o dinarskih obrestih ni bila objavljena njihova višina. Tako v prvih preračunavanjih varčevalcev manjka prav najpomembnejša podrobnost. * Kakorkoli že: bremena 600 in nekaj več milijonov dolarjev, kolikor bi morala država pripisati deviznih obresti deviznim varčevalcem, se je država z odlokom ZIS o dinarskih obrestih deviznih vlog znebila. Toda odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov bo vendarle, kaj se bo dogajalo s tremi, štirimi in vec milijardami dolarjev, ki jih varčevalci hranijo v nogavicah — da o milijardah dolarjev na tujih bankah sploh ne govorimo. Če se bo sedanje »prerazporejanje« zasebnega privatnega kapitala še nadaljevalo v škodo jugoslovanskih bank. bo morala država zaprositi za'toliko večja posojila na tujih tržiščih kapitala. Tokrat pa se bo povsem jasno pokazalo, kako malo pomembna so prerekanja, kam vse se pretaka zasebno premoženje in kdo bogati na račun inflacije v primerjavi z bremeni, ki si jih nalagamo s posojili v tujini. / Vinko Blatnik {SuEgHaMansHesaMMRasniKi Defavska enotnost Gospodarski položaj sozda Gorenje se postopno izboljšuje Izjemni napori za sanacijo razmer Občutno so povečali proizvodnjo, storilnost in izkoriščenost zmogljivosti, toda nepokrita izguba zamegljuje razvojne možnosti W/////////////A hodka z izvozom. Z organizacijskimi spremembami, tehnološkimi izboljšavami in šivalnim načnovanjem bodoposku-{ šali čimbolj zmanjšati mate-! rialne stroške, okrepiti sicei j razgibano notranje samoupravno in družbenopolitično življenje in podobno. Trd oreh bodo zlasti nekatete rezijske strukture, ki kljub delovni zagnanosti večine zaposlenih še stojijo ob strani in se nikakoi nočejo vključiti v sanacijska prizadevanja, ali pa — vsaj nekateri — novim nalogam enostavno strokovno in samoupravno niso kos in jim bo treba dati drugo delo. Na koncu krize zapisati, da pravzaprav tudi drugi delavci v tej občini »živijo« z Gorenjem, saj so na primer v REK Titovo Velenje delali ob prostih sobotah, v znak solidarnosti z delavci Gorenja. Tudi podpora tepubliškega političnega vrha delavcem Gorenja veliko pomeni. A kot že rečeno, nekatei i strokovnjaki v tej organizaciji lazmišljajo, da bi šli drugam lavno zato, ker razvojne možnosti Gorenja še niso docela znane. Vprašanje je torej, ali ho Gorenju z zunanjo pomočjo vendatle uspelo v celoti izboljšati gospodarski položaj in ob-dizati najbolj sposobne kadi e. /•./n/7 Lah M Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Herman Rigelnik V sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje-Ti-tovo Velenje so se 7. junija lani odločili za začasni ukrep družbenega varstva in začeli pripravljati sanacijski program. Po šestih mesecih prizadevanj lahko ugotovimo, da imajo še velike težave (izguba, nelikvidnost ), vendar se njihov gospodarski položaj postopoma le izboljšuje. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Herman Rigelnik in njegovi sodelavci so se v drugi polovici lanskega leta lotili temeljite analize gospodarskih, poslovnih, razvojnih in organizacijskih razmer v sozdu Gorenje. Oblikovali so 13 delovnih skupin, ki so z razčlenitvijo notranjih razmer ugotovile, da družbenoekonomski odnosi v Gorenju niso urejeni (prevladujejo kupoprodajni), informacijski sistem ne deluje dobro, notranja organiziranost ni ustrezna, razvojno-program-ska usmeritev je nedodelana, nenehno menjavanje vodilnih ljudi pa je slabo vplivalo na notranje razmere. Analiza je prav tako pokazala, da se je po odhodu nekdanjega generalnega direktorja Ivana Atelška sistem vrednot v Gorenju zrušil, ker je bil prej oprt predvsem na njegovo avtoriteto in avtokratski način dela, ki je seveda dal nekatere poslovne rezultate. Med delovnim obiskom podpredsednice slovenskih sindikatov Francke Herga in predsednika ROS delavcev kovinske in elektro industrije Ivanom Kramerjem so vodilni delavci pojasnili, da so diagnozo stanja v Gorenju dopolnili z ocenami delavcev Gorenja, nato pa so se lotili izdelave sanacijskega programa. Istočasno so začeli izpolnjevati še zahtevnejšo nalogo zagotavljanja primernih proizvodnih, organizacijskih in drugih možnosti za dosledno sanacijo razmer. Zavedali so se, da morajo 18.()()0-članski kolektiv resnično mobilizirati za morda najzahtevnejšo nalogo v zgodovini Gorenja. In kaj so dejansko naredili? Ker je pri-ntanjkovalo delavcev v proizvodnji, so jih okoli 400 pre- mestili iz režijskih služb. Tudi precej drugih režijskih delavcev se je enkrat ali dvakrat mesečno ob prostih sobotah lotilo proizvodnega dela. Tako so’ omilili razlike med proizvodnimi in režijskimi delavci, ki pravzaprav živijo od istega dohodka, ki ga skupno ustvarjajo. Na podlagi številnih stikov z dobavitelji surovin in reprodukcijskega materiala se je občutno izboljšala preskrba proizvodnje, proizvodni zastoji pa so se močno zmanjšali. Delavci so se tudi odločili, da bodo tudi z nadurnim delom pripomogli k izpolnjevanju proizvodnih in izvoznih načrtov. Najboljši sadovi teh izjemnih naporov vodilnih ljudi in delavcev v proizvodnji in režiji so: do konca leta so poravnali okoli 20 milijonov dolarjev starih obveznosti; v drugem polletju so povečali proizvodnjo za 2 1 odstotkov, storilnost pa za 20 odstotkov; izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti se je dvignila s 60 na 90 odstotkov; proizvodni načrt so izpolnili skorajda v celoti, čeprav je bil zelo ambicio-j zen; izvoz so povečali za 33 odstotkov (v primerjavi z enakim obdobjem predlani) in je znašal 83 milijonov dolarjev; uvozne potrebe so v celoti pokrili z izvozom: v lanskem drugem polletju so začeli rentabilno poslovati in počasi zmanjševati sprotno izgubo. Kljub tem delovnim uspehom, ki so bili doseženi v ra- s zmeroma kratkem času in na I mah, pa v Gorenju nimajo mirnega spanca. Skupna izguba delovne organizacije Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Gorenja Promet Servis, TIKI Gorenje Ljubljana in likvidiranega Kortinga (Gorenje Kor-ting Elektronik) je namreč še vedno zelo visoka (5.246,1 milijona dinarjev) in v glavnem nepokrita, pri čemer pri oceni lanskih izgub niso vštete tečajne razlike za odprte devizne obveznosti,Gorenja Tovarne gospodinjske opreme. Res je sicer, da so slovenske bunke Gorenju priskočile na pomoč, da so mu nekatere devizne obveznosti spremenile v dinarske in podobno. Toda si napori delavcev Gorenja ne bodo rodili pravih sadov, če Gorenje ne bo dobilo finančne injekcije, ki mu bo omogočila normalno tekoče poslovanje, dinarsko in devizno likvidnost in odprla jasno razvojno perspektivo do leta 2000 in še dlje. Brez te pomoči napori vodilne ekipe in vseh zaposlenih Gorenja ne bodo pripeljali na »zeleno vejo«. Kljub temu da v Gorenju brez te pomoči ne morejo upati na stabilni razvoj, si še naprej krčevito prizadevajo, da bi izrabili vse notranje rezerve in možnosti za učinkovitejše gospodarjenje v sedanjih izrednih razmerah. Sklenili so, da bodo tudi letos povečali produktivnost dela še za 20 odstotkov in da se bodo še bolj približali cilju, ko naj bi Gorenje pridobilo okoli 55 odstotkov do- SIP in Agros v letu kakovosti Večji izvoz boljših izdelkov Savinjski kolektiv SIP. ki bo spomladi, praznoval svojo 30-letnico. izdela letno 38.700 kmetijskih strojev v vrednosti 3690 milijonov dinarjev. Obletnico naj bi obeležili z dograditvijo novih proizvodnih prostorov za grobi razrez in pripravo materiala, kar bo zagotovilo neprekinjen transport in obdelavo le-tega. V ta namen so si — za nakup sodobne nemške, japonske in druge opreme — izposlovali posojilo mednarodnega monetarnega sklada v višini 1.6 milijona dolarjev. Delavci SIP bodo poslej izdelovali še zahtevnejše in kvalitetnejše stroje, hkrati pa za 20 odstotkov povečali tako proizvodnjo kot tudi izvoz. Delavski svet SIP je letošn je leto proglasil za »leto izvozne kvalitete«. kar naj bi jim naposled omogočilo, da njihovi izdelki niti v končni obdelavi ne bodo več zaostajali za kakovostjo najbolj priznanih tujih proizvajalcev. V SIP so še pred ustanovitvijo sozda Agros spoznali, kako smotrno je povezovanje specializiranih proizvajalcev kmetijske mehanizacije. Povprečni poslovni rezultati Agrosa — celotni prihodek približno 12 milijard, od tega četrtina dohodka in skupna akumulacija dobro milijardo — sicer še krepko zaostajajo za Sipovimi — celotni prihodek od 4.2 do 4,4 milijarde, doho- stvo). Vozel na cen ah Zvezni izvršni svet je zamrznil cene, da bi preprečil skokovito inflacijo. V času zamrznitve bo skušal razvozlati zapletene cenovne odnose. Rejci živine pa bodo v istem času skušali odmotati klobčič problemov s prehrano (živine). Koruze za krmo imajo (rejci v Prekmurju na primer) največ za nekaj tednov. Nove po zamrznjenih cenah ni moč kupiti nikjer. Gre za to,ali plačati za koruzo več.kot je dovoljeno (in tvegati visoke kazni 1. ali se dogovoriti s prodajalci koruze, da-bi v času zamrznitve plačali, kolikor dovoli zvezna vlada, kasneje pa poravnali razliko? Ali bi kazalo koruzo uvoziti (kdo in s čigavimi devizami)? Ali pitati s pšenico (kdor je ima dovolj)? Ali pa bi kazalo nameniti za zakol toliko živine, da bi se pretolkli z zalogami krme skozi zamrznitveno obdobje? Kdor ve odgovor, naj ga pove. Živinorejci mu bodo hvaležni! B.R. Razprava Sergeja Kraigherja v pogovoru s predstavniki poslovodnih in samoupravnih organov ter vodstev družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji Tekstil Tonosa 2^1 ob obisku te organizacije združenega dela 2. novembra 1983 /gor Žužek Delavci naj bodo 0 vsem na tekočem 4 1 H dek vsaj 1,5 in akumulacija nekaj več kot toliko —vendar pa je to posledica vkl jučevanja organizacij, ki so samostojne — prej dosegle slabše rezultate, nekatere pa so v sozd celo prinesle izgubo. Zasluga združenja, ki bo letos ustanovilo še lastno interno banko, pa je že bil uspešen skupni nastop na novembrskem sejmu kmetijske mehanizacije v Bologni, kjer so z združenimi močmi uspeli prodati 3150 strojev v skupni vrednosti 3 milijarde 280 milijonov lir. Širši družbeni interesi spodbujajo povezovanje izdelovalcev kmetijske mehanizacije v specializiran sozd. kakršen je Agros. predvsem zavoljo naraščajočih domačih potreb in omejenega uvoza. Medsebojno povezani izdelovalci polizdelkov (na primer Tehnostroj podvozje. Ferralit gonila. Olga Meglič hidravlični sklopi itd.) so v sklenjeni reprodukcijski celoti laže kos zahtevam domačega trga, kjer s proizvodnjo 100.(MK) enot letno že pokrivajo blizu tri četrtine vseh potreb. Agros. ki nudi obilo možnosti za delitev dela in zagotavlja enakopravno dohodkovno soudeležbo, je odprt in privlačen za nove članice: trenutno se z njim združujeta Lovrenc na Pohorju (odkovki, rezila) in ljubljanski Agrostroj (namakalne naprave in drugi izdelki za mehanizirano kmetij- * p« m gjjj H ■ Brošura iz zbirke AKTUALNA TEMA št. 24 Kako v praksi uresničiti dolgoročni program ekonomske stabilizacij® Uvodna beseda predsednika Republiškega sveta ZSS Mr :;• ■ Orožna in razprava člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja na posvetu predsednikov občinskih, medobčinskih in mestnih svetov ZSS, predsednikov in sekretarjev republiških odborov sindikatov dejavnosti, članov republiškega sveta ZSS ter članov sveta ZSJ iz Slovenije ■ ■ -m fe 2 m Delavce moramo informirati tako, da bo razvidno materialno in družbeno bistvo konkretnega problema, njegova objektivna povezanost z drugimi problemi in soodvisnost pri njihovem reševanju, skupaj z dejstvom, da gre pri tem za neposredni medsebojni odnos med delavci, tako kot so otganizirani v samoupravnih organizacijah in skupnostih. S takšnimi prijemi bo mnogo laže opredeliti, katere so tiste prednostne dejavnosti in naloge, ki v danih razmerah in v okvirih razpoložljivih sredstev rešujejo ključne probleme in zato najustrezneje izražajo skupni interes. Potem bodo tudi delegacije v skupščinah, še zlasti v zborih združenega dela. drugače delovale in se z večjo motiviranostjo, poglobljenostjo in. na podlagi tega, tudi z bolj utemeljenimi zahtevami pojavljale na zborih združenega dela, ob večji odgovornosti za odločitve, ki jih bodo sprejeli V teh zborih. V Dolgoročnem programu ekonomske stabilizaci je smo tudi zapisali. da je treba mesto in vlogo poslovnih bank kot finančnih asociacij združenega dela ne le institucionalno, temveč tudi dejansko uskladiti s temeljnimi opredelitvami o funkciji in položaju bank v našem sistemu. To velja tudi za sklade skupnih rezerv. V bankah se proces njihovega preoblikovanja v specializirane finančne organizacije združenega dela praktično še ni začel, saj banke še naprej delujejo Z mnogimi obeležji organizacij, odtujenih od delavcev v TOŽD. čeprav obračajo njihova sredstva, ki jih imajo na svojih računih v bankah. Zato je sestavni del boja za samoupravljanje, da razširjeno reprodukcijo postavimo in utrjujemo na samoupravnih osnovah, ena glavnih nalog pri tem pa je. da v bankah uveljavimo odločilno besedo delegatov-delavcev TOZD in da so ti delegati tudi delavcem TOZD odgovorni za sprejete odločitve v organih upravljanja v bankah. Delegati morajo imeti pri tem takšno mesto in vlogo, da bodo tudi zaradi lastne odgovornosti sproti obveščali delavce in delavske svete o predlaganih rešitvah, o tem. kako uresničujejo sprejete sklepe. Tudi če so se sprejete odločitve izkazale za napačne — pa o njihovih posledicah. V tem smislu delegatski sistem v bankah še zelo malo živi v stvarnosti — tudi zato. ker ponavadi delegate izbirajo iz poslovodnih sestav in strokovnih služb. Tako pogosto ni vzpostavljena niti nujna delovna povezava delegatov z delavskimi sveti, do delavcev v delovnih enotah pa ta problematika večinoma ne pride. Nenadomestljiva vloga zborov združenega dela Temeljno vprašanje pa je prav v tem. kako zagotoviti, da bi bil delavec v TOZD sproti obveščen o vseh bistvenih vprašanjih in da bi imel stvarne možnosti za neposredno vključevanje v njihovo reševanje. V končni posledici se namreč prav na delavčevih plečih lomijo vsi ti problemi: na njem obvisi breme njihovega reševanja. Delavec je lahko nekaj časa potrpežljiv, toda če mora nemočen opazovati, da se problemi zaostrujejo, če ne vidi pri tem ustrezne dejavnosti delavskih svetov, delegacij in sindikata, ki bi odpirala izhode in ga tudi neposredno vključevala v svoja prizadevanja, če zaradi tega izgubi zaupanje v sindikat, delegacije itd., potem mu tudi ne preostane drugega, kot da izrazi svoj protest — v skrajni sili s prekinitvijo dela. Navadno terja veliko energije in napora, da premostijo takšne konfliktne razmere, zlasti če se izrazijo v hujših oblikah. Prav zato tako odločno vztrajamo pri zahtevi, da morajo imeti delavci TOZD takšno mesto in vlogo, da so sproti seznanjeni z vsem dogajanjem, da imajo vpogled v njegove bistvene značilnosti. in predvsem, da imajo možnost resnično odločati in vplivati na odločitve. Zlato gre pri tem vprašanju v bistvu za iskanje odgovora na vprašanje, kako v vseh oblikah, v katerih je delavec samoupravno organiziran —- od delavskih svetov, delegacij, zborov delavcev in drugih oblik odločanja, skupaj z delovanjem sindikatov, zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij—uveljaviti takšno vsebino dela in življenja v organizacijah združenega dela in v združenem delu kot celoti, s pomočjo katere bomo bolj uspešno presegali odtujenost delavcev od stvarnega odločanja. Samoupravna organiziranost delavcev v vseh svojih oblikah mora biti tako naravnana po svoji vsebini — in temu ustrezno organizirana — da bodo delavci dobili odločilno besedo v svoji samoupravni organizaciji ali skupnosti in prek delegatov tudi v vseh odnosih medsebojnega povezovanja v družbeni reprodukciji in v družbi kot celoti. Tu je bistvena in odločilna vloga zborov združenega dela v skupščinah. To je bistveno, če hočemo v vseh odnosih v družbi imeti čiste račune in ob težavah in uveljavljanju odgovornosti tudi delavcu odkrito povedati, da je odločal o konkretni rešitvi. To pa seveda postavlja pred strokovne službe in družbenopolitične organizacije zelo zahtevne naloge: celoten proces priprav za odločanje o konkretnih zadevah morajo zastaviti tako. da bo ustvarjena možnost ustvarjalnega iskanja rešitev in da bo sprejeta rešitev v danih razmerah najboljša. Zadovoljevanje skupnih potreb v občini — torej interesov in potreb, ki jih delovni ljudje in njihove samoupravne organizacije in skupnosti uresničujejo v samoupravnih interesnih skupnostih in z njihovo pomočjo — v osnovi še vedno temelji na proračunskem sistemu. Gre za programe, katerih nosilci so strokovne službe, na njihovi podlagi pa se nadaljuje praksa, ki sicer daje določene rezultate. vsebuje pa tudi logiko njenih avtorjev in nosilcev. Tako so ti programi le v majhni meri programi zadovoljevanja skupnih potreb ter navezani na tiste nosilce, ki ustvarjajo novo vrednost in dohodek — na delavce v TOZD — in odvisni od njih. V tem je glavni vzrok, da pri zadovoljevanju skupnih potreb praviloma presegamo stvarne možnosti, ki jih dopušča ustvarjeni dohodek. (Dalje nrihodnjič! Petevsia enotnost i I i i mi."i i iw Ljubljana, 26. januar 1984 ___________ stran Miroslav Košuta, ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Biti ali ne biti Pii S-SSSjfijI liP Ne sprašuje se samo Hamlet, kraljevič danski, biti ali ne biti. Prav isto vprašanje si zadnja leta pogosto zastavljajo — in to žal ne le na odrskih deskah — tudi vsi, ki so zaposleni v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Miroslav Košuta: »V sezoni 8.1 - -84 bomo pripravili šest premier, tri predstave izven abonmajskih predstav, štiri dramska dela pa bomo obnovili.« »Skoraj 6 milijard lir imamo dolga.« je poudaril. »Seveda ga ne moremo vrniti, saj je naša dotacija zelo majhna. V nekakšno. čeprav slabo tolažbo, nam je to. da sta v finančni stiski tudi ostali dve tržaški gledališči: Opera Verdi in Teatro Slabile. Njuna finančna stiska pa še zdaleč ni tako huda kot naša.« je poudaril. »Kazalo ježe. da se bo stanje vseh treh tržaških gledališč popravilo, saj so lani v deželi Furlaniji in Julijski krajini izglasovali zakon o jamstvu za 10 milijard lir. ki naj bi jih razdelili vsem trem gledališčem, da bi jih rešili najhujših dolgov in krize. To delitev denarja bi moral opraviti deželni odbornik. Toda socialističnega odbornika za finance Zanfagnini-ja. ki je Ut zakon predlagal in je bil tudi nam naklonjen, je za- Pomagajmo tržaškemu gledališču! Ker po novem lahko enkrat na leto potujemo v tujino brez pologa, pomagajmo tržaškemu gledališču tako, da gremo v Trst na njihovo predstavo. Turistična agencija Globtour že pripravlja takšne izlete v to italijansko, a tudi slovensko mesto. Prvi ogled gledališke predstave v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu bodo pripravili 10. marca letos. Položaj slovenskega gledališča v Trstu je v tem trenutku tako brezupen, da mu ni videti srečnega konca. Bo mar moralo gledališče, ki pomeni srce naše kulture onstran državne meje, zares zapreti vrata? In zakaj naj bi prišlo do tega? Dolg na dolg Mar veste, da 42 zaposlenih (med njimi 16 igralcev in igralk) za"svoje delo konec meseca najbrž spet ne bo dobilo plačila? Zakaj? Ker je gledališka blagajna čisto prazna! Pa vendar gledalec, ki pride na predstavo, ne čuti. kako resne in kako tragične reči se dogajajo v zakulisju, saj vsi zaposleni delajo naprej, kot da bi se nič ne pripetilo. »Naši dolgovi so iz letu v leto višji. Vseeno smo do sedaj vedno nekako splavali, sicer težko, a je šlo,« je začel Miroslav Košuta, ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. »Ko nam je zmanjkalo denarja, smo vzeli posojilo pri Tržaški hranilnici. »To počnemo že 10 let, saj od takrat dalje še nikoli nismo dobili toliko sredstev, da bi gledališko sezono vsaj skromno preživeli. Sprva so bili naši dolgovi nizki, potem pa so se vrtoglavo večali, predvsem zaradi 25-odstotnih obresti na posojilo. To je sedaj privedio že do takšnega absurda, da znašajo naši dolgovi in obresti nanje že veliko več kot naša celoletna dejavnost.« je pojasnil. lilli S-: I;;®« S IM «11 lil! m*š I.:,,::"*®; ipipl !'P®š imi i«« m menjal demokristjan Rinaldi, ki teh sredstev noče razdeliti, češ da je vsa država v krizi. To pa seveda z drugimi besedami pomeni, da hoče v tej krizi najprej ostriči peruti kulturi, ki že tako komaj životari. Vendar šem trdno prepričan, da bo ta denar vseeno moral razdeliti, ker ne verjamem, da bo upal prevzeti odgovornost za to. da bi tri gledališča v Trstu hkrati zaprla svoja vrata.« je menil. Zbrisati dolgove! In kakšna bi bila stalna rešitev za slovensko gledališče v Trstu? »Italijanska država bi nam morala zbrisati ves dolg in nam hkrati vsako leto zagotoviti takšno dotacijo, tla bi lahko vsaj skromno živeli in delali. Le tako bi si nam ne bilo treba vedno znova sposojati denarja in se nam tresti za obstoj. Trajna rešitev pa se bo prikazala na obzorju šele tedaj, ko bo rimski parlament končno sprejel tudi zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, v katerem bi moralo najti svoje mesto tudi naše manjšinsko gledališče v Trstu. Žal pa nam naša vlada vsako leto predpiše le določeno število predstav, ki jih moramo odigrati, nič pa je ne zanima, kje naj dobimo denar za to.« je sklenil Miro-slav Košuta. besedilo in slika: Neva Železnik V prostorih Delavske enotnosti je bila minuli teden novinar- bo to prvenstvo, ki bo od 20. do 22. aprila v dvorani Tivoli in še ska konferenca, ki sta jo sklicala pripravljalni odbor za 3. nekaj kegljiščih ljubljanske kegljaške zveze v Ljubljani in oko- evropsko prvenstvo v kegljanju jugoslovanskih klubov in druš- lici, doslej največja tovrstna športna prireditev naših rojakov, lev v tujini in Kegl jaška zveza Slovenije, pripravilo pa uredniš- saj pričakujejo udeležbo kegljačev iz vseh evropskih dežel, kjer tvo skupne revije slovenskih časnikov za delavce na začasnem začasno žive in delajo naši ljudje. Rok za prijavo je do konca delu v tujini Naš delavec. Na tiskovni konferenci je predsednik prihodnjega meseca. Prireditev bo neposredno pred svetovnim pripravljalnega odbora France Presetnik seznanil novinarje s prvenstvom v kegljanju v Ljubljani in jo prirejamo v domovini pogoji za pri javo in pravilnikom tekmovanja ter poudaril, da na izrecno željo rojakov. Slika: Andrej Agnič i S IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Uveljavljanje odškodnine pred sodiščem združenega dela Delavec, ki je utrpel telesno poškodbo v nesreči pri delu, je vložil na sodišču združenega dela predlog z zahtevkom, da mu mora temeljna organizacija povrniti vso gmotno in negmotno škodo. / Sodišče združenega dela je ugotovilo, da delavec odškodnine ni uveljavljal v temeljni organizaciji, zato je izdalo sklep, da je predlog preuranjen in ga obenem odstopilo v obravnavanje in izjavo temeljni organizaciji. Sodišče je ravnalo v skladu s 160. čl. zakona o delovnih razmerjih (preč. besedilo Uradni list SRS, št. 24-83), ki predvideva obvezen postopek v temeljni organizaciji tudi v primeru odškodninske odgovornosti delavca ali temeljne organizacije. Res je. da vse temeljne organizacije svojih samoupravnih splošnih aktov še niso uskladile s spremenjenim določilom 160. člena zakona, čeprav bi morale to storiti do konca leta 1982. Do uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 27-82) je sicer lahko delavec uveljavljal odškodninsko odgovornost neposredno na sodišču združenega dela, ne da bi se prej obrnil na pristojni organ temeljne organizacije. To je lahko storila tudi temeljna organizacija, če je škodo povzročil delavec. Nova zakonska ureditev, ki zahteva ureditev tudi v samoupravnem splošnem aktu, pa uveljavlja, da mora delavec najprej vložiti zahtevek za povrnitev škode pri pristojnem organu temeljne organizacije. Samoupravni splošni akt določa organ, ki je pristojen za odločanje in tudi postopek, po katerem odloča. Delavcu seveda ni treba čakati v nedogled, če organ ne izpolnjuje svojih obveznosti, in ne odloči v roku. ki ga določi samoupravni splošni akt, zato lahko že po preteku treh mesecev od vložene zahteve vloži predlog pred sodiščem združenega dela. Jasno je, da mu ni treba čakati tri mesece, če pristojni organ s sklepom zavrne njegovo zahtevo. Čim prejme sklep, lahko takoj uveljavlja odškodnino pri sodišču združenega dela. Da bi sodišče vedelo, če je delavec že uveljavljal odškodnino, mora priložiti svojemu predlogu kopijo zahtevka, ki ga je vložil pri pristojnem organu temeljne organizacije; ali pa sklep tega organa, s katerim je bila njegova zahteva zavrnjena. Zakon je bil spremenjen zato, da bi se zmanjšalo število sporov in da bi delavci hitreje prišli do odškodnine, zlasti pa tudi zato, da bi bili delavci temeljne organizacije seznanjeni z odškodninskimi zahtevki sodelavcev, da bi imeli priložnost odločati o teh zahtevkih, sajse odškodnine izplačujejo iz sredstev, ki so jih ustvarili delavci temeljne organizacije. Cilj. ki je bil postavljen ob spremembi zakona, pa bo dosežen le ta z leta v leto bolj »beli jo« lase s tem. kako bi si zagotovili dovol j osnovne surovine — pšenice za nemoteno oskrbo. To je sicer zelo občutljivo področje oskrbe, kjer imajo pomembno vlogo tudi država in njeni organi. vendar pa bi lahko bila njihova vloga precej manjša, če bi utrjevali odnose žitno-prede-lovalnih organizacij s kmetijskimi kombinati in zadrugami •n jih spoštovali v obojestransko zadovoljstvo. Toda žal ni tako. Čeprav doslej kupci nismo bili prikrajšani za svoj vsakdanji sveži kruh in bržkone' tudi v prihodnje ne bomo. pa je vendarle treba opozoriti na nekatere težave, ki v verigi pridobivanja kruha, od setve do peke in prodaje, pestijo naše delovne organizacije v žitno-predelovalni industriji. Oglejmo si nekaj številk: tržne potrebe po pšenici v naši republiki so že neka j let na približno enaki ravni, saj porabimo okrog 240.000 ton pšenice oziroma 186.000 ton moke letno. Le četrtino potrebne pšenice Pridelamo doma, ostalo pa morajo slovenski mlinarji dobiti iz drugih žitorodnih območij v Jugoslaviji in iz uvoza. V prihodnje je tudi težko pričakovati bistveno večji delež slovenskega kmetijstva zaradi neugodnih naravnih razmer, ki se bo moral povečati glede na srednjeročni razvojni načrt kmetijstva in hotenja, da se že v Prihodnjem letu naša republika 85-odstotno sama oskrbuje. Ta odstotek kajpak ne velja za Pšenico. Zato bomo tudi v prihodnje odvisni od nabave pšenice v drugih republikah in v SAP Vojvodini. Seveda pa je normalna oskrba s pšenico v dobršni meri odvisna predvsem od sodelovanja med slovensko žitno-predelovalno industrijo in pridelovalci pšenice. Gre za skupne naložbe v pridobivanje zemljišč za setev pšenice, za gradnjo skupnih skladiščnih zmogljivosti itd. Prav temu pa v žitno-predelovalni industriji Slovenije v zadnjih letih namenjajo precej pozornosti. Tudi rezultati niso izostali, saj so si na podlagi samoupravnih sporazumov in skupnih naložb slovenski mlinarji uspeli zagotoviti okoli 70.()()0 ton pšenice letno. Ne bo odveč, če dodamo, da so bili nekateri sporazumi sklenjeni pred sedmimi leti, ko takšnih težav pri oskrbi s pšenico ni bilo. skrb za normalno oskrbo s sovlaganji pa si je komaj utirala pot med pogodbenimi odnosi. Tudi v prihodnje se obetajo precejšnje možnosti za nadaljnja vlaganja v Vojvodini in Hrvaški, vendar bo očitno potrebno f>rej rešiti nekatere vozle pri financiranju novih zmogl jivosti za pridelavo pšenice in koruze s sovlaganji, kajti ekonomski položaj slovenske žitno-predelovalne industrije ni rožnat, njena akumulacija pa ne zadošča, da bi se sama lotila zahtevnejših naložb. In če bi že nekako povezali začetek s koncem in združili dovolj sredstev za sovlaganje, pa v zadnjem času sicer v preteklosti vzorno sodelovanje slovenskih mlinar jev s pridelo-. valci pšenice kazi nespoštovanje določil samoupravnih sporazumov, zlasti tistih, ki obvezujejo pridelovalca, da- zagotovi partnerju dogovorjeno količino pšenice. Zitno-predelo-valne organizacije so bile le po enem sporazumu v zadnjih treh letih prikra jšane za 36.222 ton pšenice in po drugem za 14.044 ton. Letna znižanja samoupravno dogovorjenih količin pšenice so torej precejšnja, povzročajo nejevoljo in bržkone ovirajo prizadevanja naših delovnih kolektivov za skupne naložbe za pridelovanje pšenice na tistih območjih, kjer so za to vse možnosti. Pri pridelovalcih pšenice in drugih pridelkov bi seveda lahko zelo hitro našli tudi nekaj opravičil, ker ne spoštujejo samoupravnih sporazumov in načel dolgoročnega poslovnotehničnega in siceršnjega dobreg« poslovnega ravnanja in vedenja. Opravičljivo je. če obveznosti niso izpolnjene zaradi višje sile (poplave, suša), preprostemu človeku pa ne gre v glavo, da mlinsko-predelovalne organizacije ne dobijo dogovorjenih količin pšenice zaradi izvoza ali ker kmetijski kombinati in druge organizacije ne dobijo iz Slovenije tako imenovanega »kontra« blaga, denimo gum za kmetijske stroje, kjer je potrebna devizna soudeležba kupca. ravnano politiko, ki dolgoročne poslovne dogovore, ki temeljijo na združevanju dela in sredstev, vključujoč tudi financiranje naročene pridelave pšenice, jemlje kot navadni kupoprodajni odnos. V ustavo smo zapisali, da moramo spoštovati samoupravne sporazume in dogovore, sc jih držati, kar je pogoj za pravni red v družbi. Razumljivo je sicer, da se razmere v gospodarstvu in na trgu spreminjajo in da jc zato potrebno večkrat tudi marsikaj spremeniti v samoupravnih sporazumih. V tem procesu se srečujejo stvarni interesi delovnih kolektivov, ki so si dostikrat tudi različni, vendar se jih zagotovo da uskladiti in tako opredeliti nove odnose in nove obveznosti udeležencev v sporazumevanju, da se okrepi njihov in širši družbeni interes. Z aneksi k samoupravnim sporazumom med slovenskimi mlinarji in pridelovalci pšenice so se doslej le-ti znali sporazumeti o sofinanciranju naročene proizvodnje, lani tudi za devizno soudeležbo, pa čeprav je bilo v začetku dogovorjeno, da se združujejo le investicijska sredstva. Toda včasih nove zahteve pridelovalcev in tudi ukrepi bolj dišijo po izsiljevanju kot poštenem sporazumu. Možnosti za to sicer dajejo neurejene razmere na trgu s pšenico, stalno pomanjkanje Temeljne organizacije združenega dela (mlinske) Žita. Mlinotesta in Merxa so pred sedmimi leti podpisale samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s tozdom Tamiš — Sečanj delovne organizacije Žitoprodukt Zrenja-nin. Združile so nekaj manj kot 35 milijonov dinarjev bančnih posojil za skladišče žit z zmogljivostjo 16.000 ton. Po sporazumu bi morale tako imeti letno zagotovl jenih 32.000 ton pšenice za dobo petnajstih let. Odnosi so urejeni po načelu skupnega dohodka v skupnem tozdu, natančno pa so določene tudi druge obveznosti podpisnikov sporazuma. Pred štirimi leti se je temu samoupravnemu sporazumu pridružil tudi Intes ter si s tem zagotovil letno 10.000 ton pšenice, 15 milijonov dinarjev pa je vložil v skladiščne prostore in sušilnico. Po tem sporazumu bi imele naše mlinske organizacije zagotovljenih 42.000 ton pšenice letno. Toda rezultati so v zadnjih treh letih takšni: Količine po SAS Realizacija Leto: 1981 1982 1983 42.000 ton 33.078 27.300 29.400 zmanjšanje od dogovorjene količine 21 % 35 % 30 % Članice Žitne skupnosti Slovenije so leta 1980 sklenile samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s Pl K Sirmium iz Sremske Mitroviče. V 10.000 - tonski silos so vložile 36 mili jonov svojih sredstev, da bi si letno zagotovile 21.500 ton pšenice za dobo petnajstih let. Kaj kažejo podatki za zadnja tri leta? Količine po SAS Realizacija Leto: 1981 1982 1983 21.500 ton 18.216 17.190 15.050 zmanjšanje od dogovorjene količine 15% 20% 30% Če bi se tako vedle le posamezne organizacije, bi morda še zatisnili oči, se sprijaznili z dejstvom, da gre spet za slabo jugoslovansko navado, vendar ni tako, saj na nekaterih območjih, kot da bi šloza tako na- tega »zlata«, vendar te klavrne razmere ne bi smele biti za nikogar izgovor za nespoštovanje sprejetih sporazumov, dogovorov in pogodb. Marjan Horvat Certusov tozd Potniški promet Ptuj na novi poti Iz OCI V OCI Ni šlo zgolj za spor med skupinami v tozdu, pač pa za prizadevanje delavcev, da bi njihova samouprava zaživela Ob koncu novembra lani sem pisal o razmerah v tem majhnem ptujskem delovnem kolektivu, ki so poldrugi mesec prej privedle do prekinitve dela. Takrat sem opozoril: »Če so vodstva gluha, so delavci glasni.« V Potniškem prometu Ptuj so namreč dolgo moledovali, naj skličejo zbor delavcev, na katerem bi po samoupravni poti uredili svoje težave in odpravili slabosti. pa jim vodstva te prošnje niso uslišala, zato so se delavci sestali sami. med delovnim časom. Od takrat, se pravi od 7. oktobra lani. ko so na izsiljenem sestanku prvič odkrito povedali, kaj jih teži. pa do 24. decembra, ko so na zboru delavcev razrešili vodjo tozda in se dogovorili o bodočem samoupravnem delu, so se večkrat sestali, poiskali so vzroke svojih tegob in našli rešitve. Lahko bi rekli, da so v teh nekaj mesecih storili za svoj tozd in za samoupravo v n jej več kot nekaj let prej. Čaka pa jih še obilo trdega dela. Pred dnevi me je Edo Ku-pčič. predsednik ptujskega občinskega sindikalnega sveta, popeljal v njihovo temeljno organizacijo. in Tone Čeh. vršilec dolžnosti vodje tozda. Janez Horvat, doz-dajšnji predsednik osnovne organizacije sindikata in Marjan Pšajd. novi sekretar osnovne partijske organizacije, so pripovedovali: Razprava o slabostih in napakah prejšnjega vodje tozda Egona Vaude je končana, o obtožbah na račun njegovega dela naj spregovorijo za to namenjeni organi zunaj kolektiva. kadrovska služba delovne organizacije pa naj ga takoj pokliče v Maribor, kjer so mu preskrbeli drugo delo. Disciplinska komisija bo proučila oceno delovanja Janeza Cafute, vodje prometne operative. in ukrepala. Vsakemu. ki bo še rovaril in kalil vodo. ki se je končno le zbir-strila. bodo pokazali vrata. Potrebujejo dobre, tovariške odnose in storili bodo vse, da jih bodo zagotovili. Osebne dohodke so uredili, zgibna vozila prevažajo potnike. čimprej pa bodo morali preskrbeti nove prostore, kajti zdajšnje delovne razmere so izredno težke. Pri tem jim bosta pomagala občinska skupščina in delovna organizacija. S konkurenčnim KGP tozd Avtopark bodo sprejeli samoupravni sporazum o poslovnem in tehničnem sodelovanju in usklajevanju voznih redov. Na referendumu 16, januarja letos so podprli predlog samoupravnega preoblikovanja Certusa v dve delovni organizaciji — v prvi bodo trije tozdi prometa, v drugi pa štir je tozdi turizma in gostinstva. Glasovalo je 96 odstotkov delavcev, za reorganizacijo pa se jih je odločilo 87 odstotkov. Napovedovanja bivšega vodja tozda Potniškega prometa Ptuj, da bo referendum propadel, ker delavci bojda ne zaupajo nikomur več, so bila iz trte zvita. V novi delovni organizaciji že pripravljajo osnutke samoupravnih aktov, o njih bodo povedale svoja mnenja vse skupine v tozdih, maja pa bodo o njih odločali z referendumom. Izkušnje, ki so jih pridobili v teh nekaj mesecih, pa opozarjajo. da morata sindikat in partija nenehno negovati in krepiti samoupravo. Sindikalni aktivisti in komunisti morajo delati med ljudmi. Le tako bodo svoje informativne skupine, v katerih prebirajo poročila strokovnih služb, spremenili v samoupravne organe, ki bodo učinkovito sodelovali pri odločanju. »Če bi vse to pravočasno postorili.« je dejal Janez Horvat, »ne bi prišlo do prekinitve dela.« Marjan Pšajd pa je dodal: »Vse, kar nas teži. si bomo takoj povedali iz oči v oči, le tako bo moč zagotoviti dobro delo in boljše počutje delavcev.« Janez Voljč AKTUALNA TEMA Pred izidom je brošura št. 26 Dogovor o uresničevanju ' družbene usmeritve razporejanja dohodka v ietu 1984 z metodologijo za spremljanje dogovora in komentarjem Cena brošure je 95 din Delavska enotnost V boju za mir je pomemben vsak glas Mednarodna mirovna manifestacija v Ljubljani Pogajanja o popuščanju napetosti v svetu oziroma med blokoma so zašla v slepo ulico. Vnelo se je vse polno lokalnih vojn, čedalje več je intervencij in pritiskov. Oboroževalna tekma obeh velesil je vedno hujša. Milijardni izdatki za te namene slabšajo socialni položaj delavcev, narode dežel v razvoju pa pehajo v bedo in pomanjkanje. Štirideset tisoč jedrskih bomb, katerih moč je milijonkrat večja od one, ki je uničila Hirošimo, ter vrsta drugega uničevalnega orožja že ogroža obstoj človeštva. Pri vsem tem pa se še vedno najdejo takšni, ki menijo, da je moč voditi in dobiti jedrsko vojno v Evropi, kjer sta koncentracija orožja in vojaških sil sicer največja na svetu. Člani ZSS smo— posebno še v zadnjih mesecih, kljub dvomom nekaterih, češ, le kaj boste s tem dosegli, večkrat izrekli svoje ogorčenje nad omenjenim razvojem dogodkov ter se pridružili naporom vseh naprednih in miroljubnih sil, ki se bore za razorožitev, mir in napredek v svetu. Mislimo, da je za dosego tega cilja pomemben prav vsak glas. Več tisoč slovenskih delavcev se je tako ali drugače odzvalo pozivu Generalne skupščine OZN, ki je zadnji teden oktobra razglasila za teden boja za razorožitev. Izjave, ki so jih ob tej pii-loznosti sprejemali predvsem na izrednih zborih delavcev med odmori oziroma menjavi izmen, so bile marsikdaj nerodno sestavljene in brez običajnega diplomatskega jezika. m vojno. Vse pogos v jše so tudi skupne mirovne akcije s člani sindikatov sosednjih dežel. Vsi se še spomin]; mo več kot desettisočglave množice, ki se je lani zbrala na prireditvi občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice in federacije italijanskih sindikatov CGIL- stveno manifestacijo, ki bo v prizadevanju za skupni cilj zbrala več tisoč pripadnikov sindikatov Furlanije-Julijske kiajine. Koroške in Slovenije — torej dežel, ki imajo različno družbenopolitično ureditev in različen mednarodni položaj. Na zadnjem srečanju predstavnikov sindikatov omenjenih treh dežel oktobra lani v Ljubljani je bila namreč sprejeta odločitev, da ZSS ob “pomoči in sodelovanju sindikatov preostalih dveh dežel pripravi skupno mirovno prireditev v Ljubljani. Na njej bi prišla do izraza težnja delavcev treh dežel na stičišču Alp in Jadrana po razorožitvi, miru in sodelovanju. Prireditev, ki se je bodo udeležili številni člani ZSS iz vseh koncev naše republike, bo v nedeljo, 1 L marca 1984 ob 1 L uri v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Božo Cerar Vsebovale pa so najrazličnejše zahteve, od poziva velesilam, naj nadaljujeta p rgajanja o raketah, do poziv; staršem, naj svojim otrokom ne kupujejo igrač, ki spominjajo na nasilje C1SL-L1L iz Gorice na mejnem prehodu, ki povezuje staro Gorico z Novo. Ravno te dni pa so se začele priprave še na eno tovrstno in vsekakor edin- Gospodarska kriza v ZR Nemčiji Lani največ brezposelnih Brezposelnost pesti ZR Nemčijo že vse od začetka gospodarske krize, to je od leta 1980 dalje. Poročilo zveznega urada za delo iz Niirnberga navaja. da.je povprečno število brezposelnih v tej državi decembra 1983 preseglo vse dosedanje rekorde in znaša 2.260.000. To je kar 390.000 nezaposlenih več kot decembra leta 1950. ko so zabeležili najvišjo stopnjo. Hkrati pa se je v ZRN v tem mesecu zmanjšalo tudi število prostih delovnih mest—na vsega 63.800. Kljub tako neugodnim kazalcem pa ugotavljajo, da sc je trend nekoliko obrnil, kar povezujejo z umirjenim oživljanjem gospodarstva. Brezposelnost je po regijah zelo različna. Največja ali 13,57-odstotna jev Bremnu. To mesto je močno prizadela kriza, predvsem ukinitev ladjedelnic. Visoko stopn jo brezposelnosti imajo tudi v Posarju (11.2%). Nanjo vpliva kriza tamkajšnjega železarstva in premogovništva. Sedanjo krizo najmanj boleče prebolevajo v deželi Hessen, kjer znaša stopnja brezposelnosti 7.7 % ter na Baden-Wurttemberškem (6 %). Relativno nizko stopnjo brezposelnosti v teh dveh deželah pripisujejo razviti drobni industriji, ki se hitro prilagaja spremembam tržišča. V zveznem uradu za delo ugodno ocenjujejo zmanjšanje števila brezposelne mladine. Kljub zmanjšanju jih je brez dela 19.000 in je številka zaskrbljujoča, .saj naj bi prav mladina zagotovila večino sredstev pokojninskega zavarovanja za izjemno neugodno starostno strukturo prebivalstva. Nizka stopnja natalitete ter podaljšana povprečna življenjska doba namreč vplivata na »staranje« nemškega prebi-. ilstvtu Po panogah je nezaposlenost • ajvišja v gradbeništvu, kar jev m sezonskem mesecu dokaj ■ izumljivo. Izredno visoko je stanje brezposelnih tujih de-i ivcev, o čemer pa si podatki včasih tudi nasprotujejo. Po ugotovitvah zveznega urada za tlelo jih je bilo decembra lani 'o.Dno ali 1 % več kol leto P rej. treba pa je dodati, da so mnogi, ki bi sicer spadali v to število, že zapustili ZRN. Ta del brezposelnih je socialno najbolj ogrožen, saj jih med njimi kar tretjina ne prejema nikakršne socialne pomoči. Sedanja liberalno-konserva-tivna vlada si prizadeva ustvariti optimistično ozračje, češ da že prihajajo boljši časi. Temu v prid poudarja, da brezposelnost le ni dosegla števila, ki so ga predvidevali in se ga bali. Ali je ta optimizem upravičen? Psihološko ozračje in zaupanje prebivalstva in lastnikov kapitala v lastno gospodarstvo sta gotovo pomembna dejavnika za spodbujanje gospodarske rasti, vendar zgolj zaupanje podjetnikov v politiko vlade ni dovolj. Povsem nasprotno deluje na primer politika visokih obresti ZDA. ki preliva razpoložljivi potencialni investicijski kapital ZRN v špekulativne bančne naložbe zunaj države. Nadaljnja gibanja na področju zaposlovanja, s tem v zvezi pa tudi stopnja brezposelnosti v Zahodni Nemčiji, so v dobršni meri odvisna tudi od teh gibanj. Izreden vpliv na to področje pa ima tudi vključevanje avtomatov in računalnikov v proi- zvodni proces. V ZR Nemčiji računajo, da zapolni vsak avtomat kar tri delovna mesta. Prav za to pa se pri novih naložbah odloča vse več podjetnikov. Še hujše posledice pa naj bi imelo uvajanje računalnikov v upravno-administrativna dela, čemur se, kot vse kaže, ZR Nemčija ne bo mogla izogniti. Tretja industrijska revolucija in njene posledice zaskrbljujejo zahodnonemške sindikate. Njihova prihodnost je, če ne pride do korenitih sprememb, bolj črna kot svetla. Edino alternativo vidijo v skrajšanju delovnega časa, od krajšanja delovnega tednika, delovne dobe, do delitve opravil delovnega mesta na več delavcev. Boj za 35-urni delovni teden, ki jo vodijo ti sindikati v letošnjih tarifnih pogajanjih, je zanje kot nosilce in zagovornike interesov delojemalcev prednostna naloga. V teh zahtevah jih podpira vse več znanih politikov. Podpira jih tudi vsa vladna opozicija socialdemokratov. Nat/a Beltram Visoke obresti so posledica politične odločitve, ne pa trga Dolg nerazvitih nevarno raste Dežele v razvoju bodo morale tudi letos najemati dolgoročna, srednjeročna in kratkoročna posojila v tujini, da bodo lahko odplačevale stare dolgove in premagovale plačilnobilančne težave. Zato v ospredje njihovega razmišljanja o gospodarski prihodnosti vse bolj sili vprašanje, kako visoke obresti bodo morale plačevati zanje. Višina obresti in drugi posojilni pogoji še posebej zanimajo najrevnejše dežele v razvoju, ki so že lani morale zaprositi za refinanciranje dela nakopičenih dolgov. V zahtevah po nižjih obrestih so še posebej glasne srednjeameriške države, ki so na primer doslej plačevale za najeta posojila kar 23-odstotne »povprečne« obresti. To jih je pripeljalo v položaj, ko šo morale za odplačevanje dolgov odvajati celo 50 do 60 odstotkov izvoznih dohodkov, ki bi jih še kako potrebovale za normalno proizvodnjo in hitrejši gospodarski razvoj. Prezadolženost pa jih je prisilila, da so močno omejile uvoz, kar je njihovo gospodarsko rast vidno upočasnilo in začelo ogrožati normalno gospodarsko življenje in re-piodukcijo. Po nekaterih prvih ocenah je lanski celotni dolg dežel v razvoju, ki ne izvažajo nafte (dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni, javni in zasebni) verjetno presegel 900 milijard dolarjev. Samo lani je moral nerazviti Jug odplačati 150 milijard dolarjev posojil, od tega kur 75 milijard dolarjev za obresti. S pomočjo novih posojil je nerazviti svet resda lahko poravnal stare obveznosti, ki pa so v zadnjih nekaj letih postale tako hudo breme, da ga nera-/viti ne zmorejo več. Samo za primer: v ameriškem tisku lahko preberemo, da so 1982. leta dežele v razvoju dobile 57,4 milijarde dolarjev novih posojil, samo za obresti pa so morale plačati 59,2 milijarde dolarjev. Očitno je torej, da tako ne bo šlo naprej in da opozorila o možnem zlomu mednarodnega finančno-mone-tarnega sistema niso povsem brez podlage. Ekonomski izvedenci Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in drugih mednarodnih finančno-denarnih ustanov se seveda problema prezadolženosti, ki se lahko spremeni v svetovni krah bančnega kapitala, dobro zavedajo in ga skrbno preučujejo. Toda kljub temu ZDA kot najmočnejša gospodarska in finančna sila bistveno ne spreminjajo politike do nerazvitih. Mednarodni denarni sklad, v katerem imajo odločilno besedo ZDA, je lani sicer pristal na ugodnejše, daljše roke odplačevanja posojil, na primer za nekatere latinsko-ameriške države (Brazilija bo posojila vračala 9 let, s petletnim moratorijem), ZDA pa so podružnici Svetovne banke za najrevnejše dežele v razvoju dale več tisoč milijonov dolarjev. Toda ameriška pomoč nerazvitim je veliko manjša, kot so jo ti zahtevali in kot bi jo resnično potrebovali, občutno višja gospodarska pomoč ZDA srednjeameriškim državam pa je predvsem.posledica strahu komercialnih bank pred »dolžniškim kartelom« dežel v razvoju v Latinski Ameriki, ki so se začele o prezadolženosti med seboj pogosteje posvetovati kot kdajkoli prej. ZDA si seveda želijo, da bi pogajanja o odplačevanju starih in najemanju novih posojil še vedno tekla po starih kolesnicah, z vsakim dolžnikom jjosebej, saj tako lažje pritiskajo nanj z najrazličnejšimi zahtevami gospodarske ali celo politične narave. Dežele v razv oju lahko torej pričakujejo, da bodo letos —tako kot v zadnjih dveh letih— morale za nova posojila odplačevati 7 do 10-odstotne obresti in pa glavnico. To pa v sedanjih razmerah nadaljnje rasti vrednosti dolarja pomeni, da bo odplačevanje dolgov zanje še težje breme in da bodo morale za isto količino dolarjev izvoziti še več blaga in storitev kot doslej. Znano je namreč, da se je že tako umetno napihnjen dolar, ki je zavrl gospodarsko rast v svetu, prvič v desetih letih povzpel čez 2,81 zahodnonemške marke. Zakaj? Če naj verjamemo analitikom mednarodnih gospodarskih odnosov, dolar raste predvsem zaradi večjih obrestnih mer (te so predvsem posledica državnega primanjkljaja ZDA in oboroževalne tekme), vojnih žarišč v svetu in presežka svetov nega kapitala zunaj proizvodnje, ki beži v banke in se zaradi obrestnih mer »pretaplja« v dolarske depozite. Napačna pa je domneva, da dolar raste predvsem zaradi hitrejše rasti produktivnosti ameriškega gospodarstva. Stroški dela na enoto proizvoda v ZDA so se namreč po nekaterih podatkih v zadnjih štirih letih dvignili za 30 odstotkov, to je dvakrat več kot v ZR Nemčiji. Vrednost dolarja pa se je v istem obdobju povečala — v primerjavi z zahodnonemško marko — kar za 50 odstotkov. Nesporno je torej, da so višje obrestne mere predvsem posledica politične odločitve neokonservativne Reaganove politike, ne pa delovanju tržnih mehanizmov in tržnih sil. In v luči te ugotovitve je položaj dežel v razvoju — tudi Jugoslavije — vse prej kot rožnat. Še zlasti, če bo Ronald Reagan ponovno izvoljen za ameriškega predsednika inče bo lahko še nadaljnja štiri leta krepil položaj ZDA v svetu, predvsem na račun revnega sveta. Emil Lah Delavska enotnost Nepravilnostim na stanovanjskem področju ne znamo in ne znamo stopiti na prste Birokratska samovolja kroji solidarnost 1 Kolikokrat smo že ugotovili: zakon je eno, praksa pa drugo. Tako je tudi na stanovanjskem področju, kjer v mnogih okoljih ugotavljajo nepravilnosti. Spomnimo se samo Beograda in Zagreba, kjer so nepravilnosti dosegle absurdne razsežnosti. Marsikaj gnilega je tudi v domačih logih, kar smo svoj čas lahko spoznali v Celju in Titovem Velenju, v zadnjem času pa tudi v Ljubljani, Ze smo mislili, da bo bežigrajski primer ljubljanski otok osamelec nepravilnosti pri dodeljevanju in zamenjavah stanovanj, bo seje spet zataknilo na ljubljanski samoupravni stanovanjski skupnosti. Spet so bila izigrana določila zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki zadevajo dodeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada. Za kaj pravzaprav gre, bi bilo (razen nekaterih ugotovitev) za zdaj še težko reči. To bomo lahko storili šele, ko bo opravila svoje delo služba SDK in ko bodo svoje povedali družbeni pravobranilci samoupravljanja. Na vsak način pa je spodbudno, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za odkrivanje nepravilnosti, temveč predvsem za oblikovanje takšnih »pravil igre«, po katerih spričo družbene kontrole in drugih mehanizmov do njih v prihodnje ne bi več prihajalo. Pred leti smo se odločili za solidarnostna stanovanja. Takšna torej, da z njimi družba lahko pomaga družinam in posameznikom. ki najtežje pridejo do te vse bolj dragocene in drage dobrine. Namen je prav jasno opredeljen v 37. členu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu: »Sredstva za solidarnost se uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah — ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovan jsko vpra-rnrje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih— ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci MOV. kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani...« Solidarnostna sredstva lahko Po zakonskem določilu pomagajo še pri delnem nadomeščanju stanarin, pri vračilu lastne udeležbe za stanovanje, zgrajeno iz solidarnosti in pri vračilu namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti. Poglejmo še v komentar tega člena stanovanjskega zakona. Kar takoj poudari, da so sredstva za solidarnost namenska, še večkrat pa potem, kako so namenjena tistim, ki živijo v ježkih materialnih razmerah in je potemtakem stanovanje brez družbene solidarnosti zanje le lep sen. Posebna pozornost pri tem velja upokojencem, invalidom, borcem NOV. starejšim in za delo nesposobnim občanom. Zakaj spremembe? In kako je s to »posebno pokornostjo« v resnici? Po štirih natečajih za dodelitev solidarnostnih stanovanj (naslednji nas čaka na koncu letošnjega tnarca) so v Ljubljani razdelili 2.966 takšnih stanovanj. Delavci z nizkimi osebnimi dohodki so jih dobili 1.746, 426 ntlade družine, 466 upokojenci, 263 borci NOV. 49 delavci, ki za nizke osebne dohodke delajo pri zasebnikih in 19 stano-vanj so dodelili izjemnim primerom. Tako občutljivo področje, kot je delitev solidarnostnih stanovanj in ki ga zakon omenja le v enem členu, je podrobneje urejeno v pravilniku »o Pogojih in merilih za zagotav-. I janje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti pri pridobivanju stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana«. Skupščina l jubljanske stanovanjske skupnosti ga je sprejela v začetku lanskega leta. Zato smo se zamislili nad osnutkom sprememb tega pravilnika, ki jih je skupnost dala v razpravo že tik Pred koncem istega leta: Nikjer jasnega komentarja, zakaj so spremembe potrebne, zaradi kakšnih razmer so nastale. Ne preostane torej skrbno branje sprememb. drugega kot predlaganih So predlogi le drugo ime za napake? Precej naj bi bil dopolnjen člen, ki govori o dodelitvi starejšega stanovanja, in področje. ki govori o zamenjavah stanovanj. Med drugim naj bi družbena pravna oseba takoj plačala stanovanjski skupnosti razliko v vrednosti, če z zamenjavo dobi večje stanovanje. Pri vsem tem bi morala stanovanjska skupnost zagotoviti neokrnjen sklad solidarnostnih stanovanj. Morebitne davščine ob zamenjavah naj bi plačeval občan. Pri zamenjavah bi morali potrebe javno objavljati v tisku, o vsem pa naj bi odločal odbor za solidarnost in letno obveščal zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana^ Poskusili smo na kratko strniti vsebino predlaganih sprememb in tuhtali, čemu tako logične stvari niso veljale že od začetka. Iz njihove obrazložitve navedimo le, da so spremembe »nastale zaradi izkušenj stanovanjske skupnosti pri pridobivanju stanovanj, namenjenih solidarnostnim upravičencem«. Morda še to, da skupnost kot investitor pri družbeno usmerjeni zidavi stanovanj 'omogoča nemoteno gradnjo, ne more pa dovolj vplivati na strukturo stanovanj. Torej sodeluje tudi pri gradnji velikih stanovanj, ki pa jih potrebuje le v manjši meri. Do tu je vse lepo in prav. Stanovanjska skupnost dobiva zaradi nemotene gradnje velika stanovanja, ker jih ne rabi, jih menja — ob tem pa v spre-membah lahko večkrat preberemo, da vse to ne sme potekati na škodo solidarnostnega sklada?! Pravobranilcev niso priklicala natolcevanja Ozadje teh sprememb, ki naj bi jih sprejeli tako na hitro in tako hitro po sprejema pravilnika. nas je najprej zanimalo kot delegate v stanovanjski skupnosti občine Šiška. Kaj brž pa še kot novinarje, saj so prva povpraševanja rodila odgovore. ali bolje namige, da marsikaj ni v redu in da hočejo vse skupaj pokriti z nekakšnimi spremembami... Menda imajo tudi nekateri zaposleni v delovni skupnosti ljubljanske stanovanjske skupnosti velika solidarnostna stanovanja in njen delavski svet je že zahteva! od sekretarja, da to razišče in poroča. Ce takšnim namigom že ne gre verjeti, pa jih gotovo kaže preveriti. Tako smo povprašali na stanovanjski skupnosti L jubljana in slišali, da gre le za natolcevanja in da na vsem skupaj ni nič. Natolcevanja pač. ki ne povzročajo drugega kot škodo in zaradi njih so se že vmešali družbeni pravobranilci samoupravljanja. No, pa pravobranilci niso prišli zgolj zaradi »natolce- razliko naj bi kajpak plačala stanovanjska skupnost, njena delavka pa lastno udeležbo na osnovi te razlike. Tako čudovito cenitev je cenilec skrpal še isti dan, ko mu je bila naročena. Morda bodo zdaj na skupnosti z njo manj zadovoljni, ko morajo po mnenju pravobranilca denar za stanovanje vrniti amortizacijskemu skladu občine Šiška? »Lasten okus« in družbena solidarnost Od kod pravzaprav tako majhna razlika v ceni? Cenilec vanj«. Poklicala jih je kar stanovanjska skupnost sama. N ji-hova delavka je namreč menjala stanovanje za večje, solidarnostno. pa so podpis pogodbe zavrnili v šišenski skupnosti, kjer je prej delala in tudi dobila stanovanje. Potem je l jubljanska stanovanjska skupnost prosila za mnenje pravobranilstva in klobka se je začela odmotavati. Tudi cenitev udari z dvema koncema V odgovoru piše, da že prvo, leta 1977 kupljeno stanovanje, ni bilo kupljeno zakonito. Šišenska delovna skupnost stanovanjske skupnosti je za ta nakup porabila amortizacijo, iz katere pa kadrovskih stanovanj seveda ni moč kujtovati. Že takrat so torej okrnili strogo namenska sredstva. Ob združitvi vseh občinskih v delovno skupnost stanovanjske skupnosti mesta je le-ta pravni naslednik šišenske in denar mora vrniti v šišenski amortizacijski sklad. Sicer pa bi že tako nezakonita menjava povzročila še vrednostno zmanjšanje solidarnostnega sklada in prizadela družbeni interes. Stanovanjska skupnost Šiška bi prekoračila svoje pravne sposobnosti, družbeno stanovanje pa bi bilo dodeljeno mimo osnov in meril samoupravnega splošnega akta. Novo triinpolsobno stanovanje. solidarnostno, že sicer za 25 kvadratnih metrov presega normative. Poleg tega je prvo domala 7 let starejše, za 20 kvadratnih metrov manjše (k tej razliki prištejmo še atrij pri novem), razlika v ceni pa je po oceni zapriseženega cenilca le dobrih 70 tisočakov — kar zapišimo 7 starih milijonov, zaradi nazornejše predstave! To je k vrednosti starega stanovanja pač prištel dodatna vlaganja lastnice stanovanja, od fur-nirnih stenskih oblog, omar po naročilu, lesene stene v stranišču do novih rdečih ploščic, velikega zrcala, tapet in po- staro škatlo, ki jo pač potrebuje morda zaradi veliko otrok — nič ne pomaga, merila so merila, otroke pa naj razvaža s taksijem! če jih že mora. Potem vprašanje velikih stanovanj. Preden ga daš nekomu, ki mu ne pripada ne po normativih ne po nobenih drugih merilih, bi menda morali pretehtati, če ga ne bi prej kazalo dati veliki družini. Vzdrževanje! Seveda ne, ko pa sklad za subvencijo leži neizkoriščen in je pot do njega za preprostega človeka zaradi birokratskega prejema takorckoč nepremagljiva. In sum, da gre pri predlaganih spremembah pravilnika le za poskus hitrega pokrivanja neljubih zapletljajev, ki zaradi nerodnosti dobivajo vse .večje razsežnosti. Res je to prvič, da je sploh prišlo do javne obravnave tega področja, še vedno pa ni moč najti nobenega predloga za urejen postopek in organ za normalen družbeni nadzor občutljivega področja, na katerem se nepravilnosti očitno dogajajo. Primer ali pojav Logičen zadnji korak je bil obisk ha ljubljanskem družbenem pravobranilstvu. Pogovarjali smo se z Aleksandro Gorup: »Ob primeru, ki ga poznate, smo se vprašali, ali gre res za primer ali ne morda za pojav. Verjamemo trditvam, da je solidarnostni stanovanjski dinar edino še likviden in bi brez njega gradnja zastajala. Od tod torej tudi stanovanja, za katera je že naprej jasno, da bodo vse prej kot solidarnostna. In spet od tod takšne in podobne menjave ... O tej menjavi, za katero sprašujete, le še to — bežigrajskim upravnim organom smo predlagali, naj izvršijo deložacijo. Stranka se je v novo stanovanje namreč vselila že lani. Sicer nam je predlagala, naj jo k tr tožimo, a za nasilne vselitve poznamo-druge načine. Potem smo predlagali samoupravni delavski kontroli stanovanjske skupnosti Ljubljana, naj prevetri vse pogodbe in potem zahteva odgovornost, če so se nepravilnosti dogajale. Ob vsem skupaj so od nas menda pričakovali nekakšna iiSli mm mm krnil vrednostno in površinsko. Če bi se dogovorjenega držali, bi tudi že odpravili gradnjo čez normative sklada za denar sklada in seveda vse manipulacije. Kot bi investitorjev ne mogli prepričati, naj gradijo v skladu z družbenimi potrebami? Če pa stanovanja nad normo sklada že imamo, bi morali imeti še vse pravšnje poti za ugotavljanje, ali jih solidarnostni upravičenci res nočejo ali ne zmorejo. Potem bi takšna stanovanja lahko prodajali na javnih dražbah in nato kupovali tista, ki jih potrebujemo. Tu so seveda še neizkoriščena sub-vencijska sredstva... Marsikaj torej, kar zbuja dvome. Nova stanovanja imajo pač uradne cene, stara pa ocenjujejo cenilci. Če bi novo čakalo le tri mesece, bi šlo lahko po tržni ceni na licitacijo. Ključe pa menjavajo isti hip. ko je solidarnostno stanovanje vseljivo. Zato imamo starejše datume pogodb za menjavo, kot pa so datumi pogodb, ki jih podpišejo solidarnostni upravičenci. Ti torej pri takšnih menjavah podpisu jejo šele naknadno, ko je menjava že opravljena. No ja, za zdaj toliko. Služba družbenega knjigovodstva zdaj preverja poslovanje sklada za nekaj let nazaj. Po primerjavi liste upravičencev z odločbami, po preverjanju površin, naslovov in sploh vsega, bomo lahko govorili naprej.« m y\j££jF.:: v. /TV? m&i m lil m m Mm ii ilig lili ••N*.' m III .y iii mi:::: III :«» A«!: mam mm m m mm m m iii li iiissas III! »1 ■ III ČSS&š: m •1 m:;:;::::: III III lil ■ I« is ii iii lil p« te Naprej ali morda tudi za nazaj? Človek težko verjame, da pride tako pomembno področje pod javno povečevalo šele tedaj, ko se prvič zatakne. Toliko let, toliko stanovanj, toliko denarja — in toliko izkušenj, pa šele ob prvi odkriti nepravilnosti ugotavljamo, da vsega skupaj nismo znali (ali hoteli) urediti?! Zakon ponuja povsem jasno izhodišče, manjka le še pravšnji način smotrne delitve in družbenega nadzora. Je pot do tega res možna šele čez »afero«, kot se je to dogajalo pri funkcionarskih stanovanjih? Ko smo namreč o vsem tem vprašali še sloven- Bodo Ljubljančani posnemali Velenjčane? Spomin (grenak seveda) na nepravilnosti pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj v občini Titovo Velenje je že živ. Afera in mučni dogodki, ki so ji sledili, so bili dovolj velik razlog, da so se v Titovem Velenja odločili poravnati vse »dolgove« za nazaj in hkrati vpeljati takšen red, da do njih nikoli več ne bi prišlo. Kot nam je zatrdil Stojan kukavica^ vodja DSSS samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, so v solidarnostni sklad vrnili oziroma plačali vsa stanovanja, ki so mu bila odtujena. Hkrati nam je Božidarka Koritnik, pravnica na tem sisu. ki skrbi za solidarnostna stanovanja, povedala, da se nekdanja praksa ne more več ponoviti. »Vse v zvezi s solidarnostnimi stanovanji je zdaj izključno v pristojnosti odbora za solidarnost in vzajemnost pri skupščini stanovanjskega sisa. Temu pri delu pomagajo tri komisije (borčevska, upokojenska in komisija združenega dela), ki se za vsak primer posebej odpravijo na teren. Tako na mestu samem ugotovijo, v kakšnih stanovanjskih razmerah živi solidarnostni upravičenec. Odbor za solidarnostna stanovanja šele na podlagi teh podatkov točkuje in razvrsti upravičence na prednostni listi. Tako je praktično nemogoče, da bi tudi še poslej prišlo do nepravilnosti,« je poudarila. Ko smo sogovornika pobarali, kako pri njih potekajo zamenjave solidarnostnih stanovanj, sta nam skoraj do pičice natanko citirala določila zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Pri tem sta še zlasti poudarila, da zamenjave potekajo po sklepu odhora za solidarnostna stanovanja, na katerega se morata solidarnostna upravičenca najprej obrniti, če hočeta zamenjati stanovanji. Ta jim izda soglasje k menjalni pogodbi, ki jo morata overiti na sodišču. Kajpak je potrebno pri tem, skladno z zakonom, upoštevati tudi določilo o plačilu soudeležbe, ki ga zdaj dosledno spoštujejo. Glede tako imenovanih funkcionarskih stanovanj, lahko rečemo, da jih v Titovem Velenju ne poznajo več. Družbenopolitični delavci so tudi v tem pogledu skladno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu izenačeni z drugimi delavci v združenem delu. Tako so tudi v DSSS, v katerih rešujejo stanovanjsko stisko svojih funkcionarjev. prisiljeni podpisati samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni gradnji, ki predvideva soinvesti-ranje družbenih stanovanj. Ob koncu našega pogovora si Stojan Kukavica ni mogel kaj. da ne bi spregovoril tudi o težavah, ki spremljajo težnje in prizadevanja za red na tem področju. Odkrito nam je dejal: »Stara navada je železna srajca, zato jo je težko spreminjati. Nič nas torej ne preseneča, da bi tudi še zdaj nekateri hoteli delati po starem. Še smo včasih priče pritiskom posameznikov, ki pa se jim odločno upremo. Glavni argument pri tem je trditev, da se pač moramo držati zakona. Če hoče kdo kaj mimo njega, naj najprej na naši skupščini predlaga njegovo spremembo. To pa se doslej še ni zgodilo. Lahko torej rečem, da je naša stanovanjska afera zgolj še grenak spomin ...« dobnega. Vse to pa kajpak spada v rubriko »urejanje stanovanja po lastnem okusu oziroma tekoče vzdrževanje, ki ga je lastnik dolžan zagotoviti.« Ob vsem tem smo sr postavili vrsto vprašanj — tudi to, kako je lahko nekdo ob tolikšnih izdatkih za »lasten okus« še upravičen do solidarnostnega stanovanja. Vemo namreč, da do njega nima pravice že vsak lastnik osebnega avtomobila. Lahko dokazuje, da gre le za merila. To je približno tako, kot če bi vi od mene zahtevali merila za delitev osebnih dohodkov pri vas, nimate pa ne pravilnika ne delavskega sveta ne komisije za nagrajevanje ne ničesar. Tudi v predlaganih spremembah ne opredeljujejo postopka in meril, da do oškodovanj solidarnostnega sklada ne bi več prihajalo. Po doslej veljavnem bi lahko do menjav prišlo le med solidarnostnimi upravičenci, tako pa se je sklad skega pravobranilca samoupravljanja, smo zvedeli, da teče organizirana akcija za solidarnostna stanovanja doslej le v Ljubljani. Za funkcionarska pa so jo (šele po zapletih v občini Bežigrad) že sprožili po vsej republiki in zdaj ocenjujejo poročila, ki so jih dobili iz občin. Ciril Brajer Ivo Kuljaj Delavska enotnost ŠG® m | Spomin na zimske olimpijske igre pred 60 leti Nekoč začetniki, danes 1 1 že v družbi najboljših Te dni je minilo 60 let, odkar so jugoslovanski smučarji prvič nastopili na zimskih olim-p.jskih igrah. Štirje naši naj-ifc boljši, dva Zagrebčana in dva Ljubljančana, so se podali dan pred začetkom (24.1. 1924 )v * Chamonix, da bi se pomerili z 1 ' najboljšimi v svetovnem merilu. Vrnili so se s spoznanjem, da | , so v primeri s severnjaki, zlasti Norvežani, še popolni začetni- Kdo bi si takrat mislil, da bo nekoč prišel čas, ko bodo naši prodirali v sam svetovni vrh in da bomo v Jugoslaviji izdelovali kakovostne smuči za svetovne prvake! O razmerah pred 60 leti je nekoč marsikaj zanimivega povedal zdravnik dr. Vladimir Kajzelj (1905 — 1972), ki je bil, takrat še kot študent medicine, najmlajši član državne reprezentance. Iz starih zapiskov povzemamo. da so odpotovali Vladimir Kajzelj in Zdenko Švigelj (oba L jubljana) ter MirkoPandako-vič in Dušan Zinaja (oba Zagreb) v Chamonix povsem nepripravljeni. Na aklimatizacijo na višinski svet sploh niso pomislili. Tudi niso imeli potrebne tekmovalne opreme; Kajzelj na primer je tekel na starih turnih smučeh iz avstrijske vojaške dediščine. Intel je stremena Bilgeri, v rokah pa navadne leskovke. Tehnike teka na smučeh še niso poznali in tudi ne metod kondicijskega treniranja. Od smučarskih maž so poznali samo vosek in kli-srer. »Oblekli smo, kar smo pač imeli, tudi se ne spominjam, da bi imeli državne grbe ali kaj takega,« je pripovedoval Kajzelj. Težave so imeli s potnimi stroški, kajti Jugoslovanski olimpijski odbor je dal sredstva samo za enega tekmovalca, za ostale tri je bila potrebna nabiralna akcija. Naši smučarji so nastopili samov tekih na 18 in 50 km. Za nastop na olimpijski smučarski skakalnici, ki je dopuščala skoke do 60 m, v tistih časih še nismo imeli dovolj sposobnih kandidatov. Jugoslovanski rekord v skokih je znašal leta 1924 samo 15,5 metra, dose- gel ga je državni prvak Jože Pogačar v Bohinju. V smučarskem teku na 50 km sta Panda- kovič in Švigelj odstopila, Zinaja pa je potoval v hudem mrazu kar do noči ter prispel na cilj po devetih urah. ko so sodniki že končali delo. »Bil pa je še vedno ambiciozen,« se spominja Kajzelj. »Vsaj toliko počakajte. da bom zapeljal skozi cilj!« je klical odhajajočim sodnikom. V teku na 18 km je bil Švigelj 32., Kajzelj 34.. Zinaja 36.. Pandakovič je odstopil. »Pobrali smo mesta med zadnjimi. Nisem si mogel predstavljati, da je smučarski šport med Nor-dijci tako razvit. Spominjam se pa. da so bili Angleži za nami. No, zaključnega banketa pa smo se le udeležili, celo v smokingih. jaz v izposojenem,« je pripovedoval Kajzelj. Junak prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu je bil 29-letni Norvežan Thorleif Haug, ki si je priboril tri zlate kolajne; v teku na 18 km, na 50 km in v nordijski kombinaciji. Tudi v skokih so bili Norvežani brez konkurence, osvojili so kar prva tri mesta. Zmagal je Jacob Tullin Thams, v konkurenci s 50 m, izven konkurence pa je postavil rekord skakalnice 58.5 metra. V alpskih disciplinah v Chamonixu še niso tekmovali. Za Jugoslovane je bila udeležba na prvih zimskih olimpijskih igrah dobra šola. Uvideli so. da se morajo učiti. Za svoje učitelje so izbrali predvsem norveške trenerje, ki so obča- sno prihajali k nam in vodili tečaje za tekmovalce. Danes na področjih izdelave tekmovalnih smuči, gradnje skakalnic in metod treniranja nismo več učenci, danes tudi mi lahko strokovno pomagamo drugim, tudi najbolj razvitim. Z velikim zanimanjem pričakujemo olimpijska tekmovanja v Šara-jevu, zlasti v alpskih disciplinah in skokih. Morebitna dobra uvrstitev naših ne bo naključje, temveč težko pričakovana in zaslužena nagrada za dolgoletno strokovno delo. Drugo Ulaga Maribor Svila in Obrtnik S 26. kolom se je končalo najbolj množično občinsko sindikalno prvenstvo Maribora v namiznem tenisu. Sodelovalo je 12 ženskih in 54 moških ekip iz mariborskih delovnih organizacij. V L ligi (moški) so bili prvi igralci Svile v postavi: P. Kralj, D. Rakuša, Š. Vezjak in F. Belina pred ekipo Obrtnika. Cevovoda, DO TAM L, Petrola, Carinarnice itd. V II. ligi je zmagala ekipa Zavarovalnice Triglav pred Rušami I, Primatom, Rušami II.. Nigradom, Avtoobnovoitd. V III. ligi je bila najboljša ekipa ŽTO Maribor pred Je-klotehno, Elektrokovino I, PTT, Metalno II, Avtotrgovino Tam itd. V IV. ligi pa je bila prva ekipa Swaty pred Ekonomskim c.. Zavarovalnico Triglav II., Gradisom KO. Stavbarjem, Domom Smreka itd. Pri ženskah je zmagala ekipa Obrtnika, ki na tekmovanju ni izgubila nobenega srečanja. V njej sta igrali Marta Šober in Boža Pristovnik. D. Zagorac Akcija ljubljanske televizije Pet minut za rekreacijo Odločitev za stalno vadbo, posebej če prej niste nič storili zase. je bila težka. Vendar ste gotovo že spoznali užitek rahle utrujenosti. Gre za sproščujoč občutek, ki se bo s stalno vadbo še utrdil. Zato vsem težavam in hudemu življenjskemu ritmu navkljub ne prenehajte s trikrattedenskim »treningom«. Težave z načrtovanjem vadbe se bodo namreč kasneje (čez dva ali tri mesece) obrestovale. Zato si skrbno izrežite ali pa izpišite program vadbe in se poskušajte čimbolj približati normam, ki vam jih predlagamo. DRUGI TEDEN Torek: K) min. lagodne hoje, 10 — 15 min. gimnastike, 600 m teka (4 — 6 x), 600 m hoje (4—6 x). Četrtek: 30 min. pospešene hoje s pomočjo smučarskih palic, 600 m teka (3 —4 x brez palic), 600 m hoje (3 —4 x brez palic). 600 m teka (3 x s palicami), 600 m hoje (2 x s palicami). N Sobota ali nedelja: 4 ure dolg izlet z uporabo palic. Recept: čimveč gibanja Gorski svet v Kavkazu je tradicionalno območje dolgega in zdravega življenja. Zdaj živi tam več sto tisoč ljudi, ki so starejši od 90 let, niso pa posebno redki tudi veliko starejši. Rekorder je baje Širali Mislimov, ki je umrl v starosti 167 let. Vsekakor so ob tem zanimive ugotovitve sovjetskih ge-rontologov. ki trdijo, da lahko dosežejo visoko starost le ljudje, ki se redno in veliko gibljejo, ki malo sedijo in veliko hodijo. Osnovni pogoj za dolgo življenje je po njihovem mnenju vsakodnevno intenzivno gibanje, vsakodnevno delo. Omenjeni gerontologi so se ukvarjali z načinom življenja kar 40 tisoč stoletnikov. Temeljna ugotovitev zahtevne preiskave je bila, da so pogoji za visoko starost dobro razviti notranji organi, kar seveda lahko dosežemo le z zadostnim gibanjem, delom, telovadbo. Ob vsem tem prihaja torej še toliko bol jdo veljave stara resnica, na katero v vsakdanjem življenju kaj radi pozabljamo; delo in gibanje ohranjata čvrstost našega telesa, sedenje in počivanje pa slabita. Zanimiva je tudi ugotovitev ruskih gerontologov. da so ljudje, ki se veliko in redno gibljejo, v pozni starosti ne le zdravi in pri močeh, temveč tudi duševno čili. Plodnost moških devetdesetletnikov ni na Kavkazu nikakršna redkost! Vsi, ki proučujejo življenje stoletnikov, poudarjajo, da je potrebna za dolgo in zdravo življenje med drugim tudi pravilna prehrana. Jedilnik zdravih in čilih starih ljudi vsebuje precej zelenjave, mleka in sira, pa bolj malo mesa. Ul. Novo mesto Memorial Ivana Kočevarja Na kegljišču Loka v Novem mestu je kegljaška sekcija sindikalnega športnega društva Pionir pripravila že peti vsakoletni memorialni turnir Ivana Kočevarja v borbenih igrah. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, nastopilo pa je petnajst ekip. Zmagala je ekipa Pionirja. Rezultati: L Pionir Novo mesto 872, 2. Partizan Brežice 839, 3. Novoteks Novo mesto 827, 4. Veterani 811, 5. Gradis Ljubljana 810, 6. Celuloza Krško 807, 7. Železničar Novo mesto 778, 8. Beton Zasavje Zagorje 774, 9. IMV Novo mesto 776, 10. Obnova Celje 714, 11. »Grosuplje« Grosuplje 704,12. BoracNovo mesto 691, 13. ■ Slovenija ceste-Tehnika Ljubljana 671, 14. Ingrad Celje 584, 15. Vseh 9 Novo mesto 537 podrtih kegljev. Goran Rovan IZZALOŽBE DELAVSKA ENOTNOST V zbirki FOTOMONOGRAFIJE so izšle knjige V zbirki AKTUALNA TEMA sta izšli brošuri št. 24 Kako v praksi uresničiti dolgoročni program ekonomske stabilizacije V njej sta objavljena: Uvodni govor predsednika repub- liškega sveta ZS Marjana Orožna in razprava člana predsedstva SFRJ Sergeja Kraigherja na posvetu predsednikov občinskih, medobčinskih m mestnih svetov ZSS, predsednikov in sekretarjev republiških odborov sindikatov dejavnosti, članov republiškega sveta ZSS ter članov sveta ZSJ iz Slovenije. Cena brošure je 150 din št. 25 Načrt uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet Cena brošure je 100 din V zbirki KNJIŽNICA SINDIKATI so izšle knjige št. 65 Odnosi med Jugoslavijo in Vatikanom po letu 1960 Avtorica Jožica Grgič nas v knjigi seznanja z zgodovino odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, o dogajanjih med leti 1918—1941, o razmerju Vatikana do okupirane Jugoslavije ter narodnoosvobodilnega gibanja, o odnosih po letu 1945 in do Šestdesetih let. Predvsem pa zelo natančno analizira te odnose po letu 1960 do danes. Cena knjige je 450 din Št. 63 Statistika za samoupravljalce Jezik statistike, govorjenje številk je razumljivo strokovnjakom, ni pa dostopen delavcem, ki statističnih metod niso posebej proučevali. Avtor Borislav Blagoev (v prevodu in priredbi Rudija Šeliga) seznanja v tej knjigi delavce s temeljnimi kategorijami statistike, predvsem s kategorijami, s katerimi se kot samoupravljala srečujejo vsakodnevno. Cena knjige je 400 din________ štTei Zapletena pot do novega gospodarskega reda Avtorji knjižice so člani zunanjepolitične redakcije DELA, splošni uvod pa je prispeval dr. Janez Stanovnik. Avtorji skušajo v knjižici osvetliti nekatere probleme, ki so se pojavili v svetovnem gospodarstvu po letu 1979. V takšnem pregledu so zajeli tudi 6. ministrsko zasedanje UNCTAD, ki je bilo junija letos v Beogradu. Knjižici so za lažje razumevanje dodane definicije nekaterih ekonomskih pojmov in razlaga kratic, ki se vsak dan pojavljajo v časopisih. Cena knjige je 480 din Naročila pošljite na naslov: Delavska enotnost, Celovška cesta 43 Ljubljana ali Knjigarna Delavske enotnosti, Tavčarjeva ulica 5, Ljubljana. Ljubljana, 26. januar 1984 stran Delavska enotnost Zbira in ureja: Janez Voljč Nekaj misli tovariša Tita o nastanku in razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v avnojski Jugoslaviji Vladavino dela lahko ustvarjajo le delavci sami Zaupamo v naš sistem, pripravljeni smo ga braniti, dograjevati in z njim odpravljati težave, s katerimi se srečujemo Boj za resnično demokracijo Skupini ameriških javnih delavcev je Tito 28. julija 1952 pripovedoval: »...Sodimo, da brez ekonomske demokracije, ki jo danes zelo smelo uvajamo, ni politične demokracije; politične demokracije pa v državi, ki je bila zaostala in v kateri je mnogo predsodkov, ni mogoče ustvariti čez noč. z dekreti. Razvijati se mora postopno, ker je še mnogo nazorov, ki bi utegnili ovirati družbeni razvoj. Zunaj ne upoštevajo tega elementa prevzgajanja. potrebe, da morajo ljudje polagoma priti do spoznanja in da je nujno tudi nekaj — da tako rečem — prisile. dokler tega spoznanja ne osvojijo. Prisila mora biti, ker gre za revolucijo, ki ni bila nikoli lahka zadeva. Revolucija je rojstvo, vsako rojstvo pa je, kakor tudi umiranje, boleče. Tudi rojstvo nove družbe ni brez bolečin. Trudimo se, da bi ga čim lažje obvladali, da bi bila ta bolečina čini blažja in da bi našli najboljšo pot za ves družbeni razvoj.« Norveškim časnikarjem je 6. septembra 1952 dejal: »Ko boste prebrali naš novi ustavni zakon, ki bo izglasovan v kratkem (gre za ustavni zakon, sprejet 195.3, op. J. V.) . boste spoznali, do kakšne stopnje sc te razvila naša demokracija. Toda to ni naš končni cilj in po nekaj letih bomo znova napredovali. Napačno bi bilo, če bi na nekatere omejitve nasprotnikov v naši državi gledali skozi prizmo formalne demokracije. Če je osem milijonov ljudi, ki imajo v Jugoslaviji volilno pravico, pripravljenih graditi socializem, tedaj sto ali celo nekaj tisoč ljudi nima pravice. da bi jih pri tem ovirali. Naša demokracija se odlikuje po tem. da ima velikanska večina pravico, da si sama ureja svoje življenje.« Tudi na zasedanju zvezne ljudske skupščine 14. januarja 1953 je Tito spregovoril o naši demokraciji: »...V normalnem razvoju socialistične družbe se demokracija razvija vzporedno z razvojem zavesti posameznikov in z dozorevanjem kolektivne zavesti skupnosti. Zato se morajo državljani zavedati, da demokracija ni zunaj njih. pač pa mora biti v njih samih, v njihovi zavesti, in to ne samo zastran pravic, temveč tudi zastran dolžnosti. To govorim zato. ker še ponekod vedno mislijo, da je demokracija nekaj, kar je odvisno le od oblasti — od tega, kar je v zakonih in od ravnanja organov oblasti — se pravi, nanjo gledajo enostransko. To je napačno. Če bi sprejeli takšno gledanje, bi bila ogrožena naša decentralizacija in tudi demokracija družbenega življenja. Razvoj bi še ne samo ustavil, temveč bi začel nazadovati, ker bi s tem dovolili, da se posameznik ali skupine okoriščajo s to decentralizacijo in demokratizacijo na, škodo vse skupnosti in pravilnega razvoja , družbenega. sočialstič-nega sistema. Kaj takega pa ne moremo in tudi ne smemo dovoliti.« Na zborovanju v Skopju je 11. oktobra 1953 govoril tudi o nekaterih negativnih pojavih. »...Vidimo na primer razne anomalije, vidimo kriminal in nepravilen odnos do družbene lastnine, nepravilno pojmovanje lastnine tovarn itd. Nekateri ljudje ne razumejo, da so tovarne last vse naše skupnosti, vseh naših narodov, delovni kolektivi pa jih upravljajo in se morajo zavzemati za to, da bodo izdelovali čim več dobrin tako zase kakor tudi za vso skupnost. Tovarne niso last posameznikov in ne posameznih skupin ljudi, temveč so last vse skupnosti. Nadalje se je pokazala tudi takšna anomalija, da so ljudje nehali biti budni do ponovnih pojavov kapitalističnih teženj, do nekaterih špekulantov, in da so takšnim posameznikom prodajali celo proizvajalna sredstva socialističnega sektorja, ti pa so jih kasneje porabili za izkoriščanje delavcev. To v naši socialistični družbi ni dovoljeno in se ne sme ponoviti.« Novo obdobje samoupravljanja Ustava, sprejeta leta 1953. je odprla nove možnosti za bolj neposredno sodelovanje delovnih ljudi pri urejanju notranjih in zunanjih zadev in odpravljanju slabosti, s katerimi se je soočala naša družba. Tovariš Tito je na predvolilnem zborovanju 15. novembra 1953 med drugim dejal: »Našo hOvO skupščino— ki je po obliki in vsebini drugačna dd prejšnje, ker je še bolj dobila socialistični značaj, saj opušča parlamentarne oblike zahodnih skupščin in parlamentov ter čedalje bolj dobiva obliko socialističnega parlamenta ali skupščine — čakajo velikanske in pomembne naloge. Zagotoviti bomo morali najpomembnejše v našem živ- ljenju: neposredno sodelovanje ljudstva v oblasti in približevanje vrhovne ljudske oblasti ljudstvu v raznih oblikah, zlasti pa tako, da bodo morali biti poslanci nove skupščine in zveznega zbora ter zbora proizvajalcev stalno med svojimi volivci, med ljudstvom. To bo pogoj, ki bo omogočil, da bodo sklepi skupščine rezultat podrobnega obravnavanja, da bodo ljudski poslanci globlje spoznali pozitivne in negativne probleme v našem družbenem življenju. To je torej novo pri nas. Novo je zlasti to. da je tokrat prišel do izraza nov, zelo pomemben socialističen element, zbor proizvajalcev, zbor delovnih ljudi, zbor tistih, ki ustvarjajo dobrine, da bi skupnost čim bolje živela. zbor tistih, od katerih je nadalje odvisen hiter in uspešen razvoj ter srečnejše in bogatejše življenje naše skupnosti.« Mesec dni kasneje je spet govoril o pomenu nove ustave: »...Na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev in načel samoupravljanja delovnega ljudstva v gospodarstvu, politiki in na drugih področjih družbenega življenja je z ustavo določen in potrjen nov sistem, ki temelji na samoupravnih komunah. Proizvajalci in drugi državljani naše države vedno bolj sodelujejo, neposredno in prek svojih predstavniških teles,, ne zgolj pri sprejemanju zakonov in političnih sklepov, temveč tudi pri upravljanju drugih družbenih zadev. Tako smo izbojevali najpomembnejšo politično zmago nad silami in prizadevanji državnega kapitalizma in birokratizma. Naš najpomembnejši in povsem upravičeno lahko rečem, zgodovinski korak v tem razdobju je v tem, da smo postavili temelje tistemu stalnemu in doslednemu procesu, ki se v njem človeška družba osvobaja administrativnega ša-bloniziranja, etatistične togosti in birokratske samovolje.« Hkrati pa je grajal napake. Na Ostrožnem, 19. septembra 1954: »Izkazalo se je, da nekateri instrumenti v naših uredbah in zakonih zavirajo naša prizadevanja. Marsičesa so krivi tudi razni odbori spodaj, ki pogosto preveč globoko sežejo v dobiček, ki ga ustvarjajo delavci, tako da le-ti včasih ne vidijo mnogo koristi, ki so jih ustvarili s svojim delom; to pa jim preprečuje, da bi še bolj povečali svoj prispevek v delu in da bi se še bolj potrudili. Seveda bomo morali to pomanjkljivost tudi formalno odpraviti, toda moje besede se nanašajo na tiste ljudi, ki mislijo, da je tovarna navadna molzna krava in da je iz nje treba izvleči vse. kar se da. Delovni kolektivi, komuna in skupnost morajo biti celota...« V odgovoru na pozdrav Ača-rija N. Deve, New Delhi. 22. decembra 1954: »...So podjetja, v katerih si prizadevajo doseči večji dobiček ne z večanjem delovne storilnosti, marveč z zviševanjem cen, Gredo celo tako daleč, da zman jšujejo proizvodnjo, da bi bilo povpraševanje po n jihovih izdelkih večje in da bi potlej zvišali cene. To je brezobzirnost, to je nekaj edinstvenega! V naši skupnosti ni prostora za takšno gledanje! Seveda mora sleherni naš človek z ogorčenjem obsoditi takšne poskuse. Marsikaj bomo morali ukreniti, da se to ne bo več dogajalo.« Nadaljevanje prihodnjič r. M PRVI PREDSED- ; NIK AVNOJ (IVAN) MAOŽ. ŽEN. IME PRIMOR. MESTO S CEVLJ. INDUSTRIJO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA RISTO SAVIN AMER. FILMSKI IGRALEC KROGLA LITU sestavil R. N. OKRAJŠAVA ZA ••STRAN« VINOROD- NA RASTLINA ENOVAL RADIKAL ETILENA KRITIKA, PRESOJA SEV. AMER. MAJHEN MEDVED SLAB PESNIK, KDOR DELA SLABE RIME KRAJ NAD AJDOVŠČINO BITJE, STVAR SL. SKLADATELJ (UROŠ REKA NA MEJI S HRVAŠKO MESTO OB VZNOŽJU SNEŽNIKA (LESONIT) ■ • - ZNANA KOSOVELOVA PESEM ZORANA ZEMLJA KRAJ PRI V. LAŠČAH GL. MESTO BELORUSKE SSR STOLPEC. KOLONA V Časopisu HUS ► PRAPREB. JAPONSKE 1 RIM. BOGINJA JEZE 1 Človek, ki boluje | ZARADI PARANOJE ▼ TUJE ŽEN. IME SMUČAR spiss ,; INDUSTR. RASTLINA FOND SOV. SMUČ TEKAČICA SMETANINA zmrznjen SNEG DAN V TEDNU ST. RUSKA DOLŽ. MERA STAROGR. DIDAKT. PESNIK PRIPOMOČEK ZA MERITVE NEZNANfeC NAJD. PRITOK NILA GROBNICA STEPSKO JEZERO V SZ INDUSKO ŽENSKO OBLAČILO ZNAMKA ANGL. MOTOCIKLOV SIRIJSKO MESTO (HALEB) VRSTA KONJSKEGA TEKA VELEPO- SLANIK FR. MESTO V POKRAJ ARTOIS ČEŠKA PRI-TRDILNICA KUTINA Rudarsko^ mesto v J- Spanui BOGO- SLOVEC SL. NAR. JED, ENOLONČNICA RADIJ otok ob SARDINIJI n STROKOV. ZA EL. INSTALACIJE tr *«**»»/ ^ TITOV0 VElEld^ pokrajina v ZDA, TUDI induan. pleme ► LETOPIS Nagradna križanka Rešitve pošljite do 7. februarja 1984 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 3. Na-grade so 600. 500 in 400 dinarjev. št. 3 Rešitev nagradne križanke št. 1 SPUST, TANKER, PIRAN, POSPRAVLJANJE, OGLJE, AMORETI, OLEANDER, VM, KORAB, 12, 63320 Titovo Velenje; DARIJ, VR, ARAK, RAVEN, NK, PEON, ERA, ALEK- 2. nagrada 500 din: Ivan Lukančič, Vaška pot 33, SANDER BAJT, JOLA, AVE, ILOlLO, EDI, APERITIV, Sp. Kašelj, 61260 Ljubljana Polje; IT, VINTGAR, DEKANAT, OMAJADI, AVANZMA 3. nagrada 400 din: Nada Štrakl, Volkmerjeva 4, 69240 Ljutomer. Izžrebanj reševalci nagradne križanke št. 1 1. nagrada 600 din: Nataša Lipovšek, Gorenjska c Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije List je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15 novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo Izdaja ČGP Delo — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana. Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI; telex31 787 Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik Odgovorni urednik: Franček Kavčič člani uredništva: Andrej Agnič (fotoreporter). Ciril Brajer (energetika). Marjan Horvat (družbenopolitični sistem), Meri Jurca (tajnica). Ivo Ku-Ijaj (socialna politika), Damjan Križnik (reportaža). Emil Lah (zunanja politika). Franci Mulec (teh. urednik), Boris Rugelj (gospodarjenje). Sonja Seljak (lektorstvo. redakcija). Janez Sever (reportaža), Peter Stefanič (sindikalna politika in priloge), Andrej Ulaga (namestnik odgovornega urednika), Janez Voljč (posebne naloge) in Igor Žitnik (izobraževanje, kuttura) Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič Telefoni: glavni urednik in direktor tozda 322-778. odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942 Naročniška centrala 321-255. 311-956 in 323-951 Založba Delavske enotnosti, Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 323-951 Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 311 -956 Uredništvo: Naša Žena, Ljubljana, Celovška 43. 321-255 in 321-651 Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana. Celovška c 43 320-403 in 323-951 PUnnomsko komercialni sektor. Ljubljana, Celovška c 43. 320-403 Računovodstvo. Ljubljana. Hrvatski trg 3. 312-125 in 310-923 Žiro račun 50100-603-41502 Knjigarna galerija, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691 Posamezna številka Delavske enotnosti 10 din, letna naročnina 520 din. Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo Poštnina plačana v gotovini. ■ti A Tisk Ljudska pravica Ljubljana Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik). Ciril Brajer. Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič. Vlajko Krivokapič. Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč. Brane Praznik. Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik Delavska enotnost Po smeri »Delavska enotnost« na vrh Mermoze v Patagoniji (Argentina) Pod Frančkom padajo »device« -ife.;-- 'Mm Plezati tam, kjer se skale doslej še ni dotaknila človekova roka, takšno je življenjsko geslo 28-letnega alpinista Frančka Kneza iz Rimskih Toplic, ob razvpitem Reinholdu (Messnerju in morda še peščici vrhunskih plezalcev ta čas prav gotovo največjega izzivalca najhujših gora na svetu. »Ko prideš na vrh neosvojene stene, te spreleti enak občutek kot tedaj, ko si prvič spal z žensko; nedolžno seveda!« rad nejevernim Tomažem bolj po ljudsko tolmači svojo filozofijo... Konec lanskega leta je Franček Knez skupaj z Domžalčani jemal »nedolžnost« še dvema deviškima gorama v argentinski Patagoniji. Najprej je pod njegovo trmo padel mogočni, 3.200 metrov visoki Fitz Roy, zatem pa še Mermoza tik ob njem, ki jo je s svojimi prijatelji obvladal po smeri, imenovani Delavska enotnost. »Bralcem morava pojasniti, zakaj smo to smer krstili po vašem časopisu,« s prirojenim občutkom dolžnosti po zahvali opozarja naš sogovornik. »Vaš delovni kolektiv je bil edini, ki me je finančno podprl.« Na njegovo željo naj zapišemo, da smo mu - sami ljubitelji planin - rade volje podarili pet milijonov starih dinarjev za uresničitev njegovih »življenjskih« ciljev. Franček je v svoji delovni organizaciji (Emo, Celje) s pomočjo našega himalajca Toneta Škarje namreč dobil enoletni brezplačni dopust za svoje avanture, ki jih je financiral iz prihrankov, v »prostem času« pa pleskal fasade po Mariboru, da je zbral denar za pot v argentinske gore. »Ja, sanacija fasade v mariborski soseski S-23 mi je navrgla v mošnjiček 50 starih milijonov. Vedel sem, da moram toliko zaslužiti, sicer s Fitz Royem ne bo nič. Zato sem vztrajal, čeprav je živo srebro v termometrih padlo tudi na minus 16 stopinj Celzija in mi je veter čestokrat pihal dobesedno skozi premrle kosti,» se spominja svoje »nabiralne akcije«, takoj za tem pa pošteno . doda: »No, zaradi inflacije sem se nekoliko uštel. Prav zaradi tega pa mi je vaših pet milijonov še toliko bolj prav prišlo. Zato se vam za zdaj še enkrat iskreno zahvaljujem; ko mi bodo razvili diapozitive, vam bom lahko pa tudi s sliko opisal vse naše peripetije...« Dotlej bomo torej ostali pri ustnem izročilu, ki se približno takole glasi: »Na zgornji gozdni meji patagonskega gorovja smo najprej postavili bazno taborišče, od koder smo si potem prek peščenih grebenov in zaledenelih jezer utirali »pot« navzgor k vrhovom. Kakšnih šest ali osem ur hoda od baze - čas je bil odvisen pač od vremena, ki se je hitro spreminjalo - smo našli za iglu primerno ledeniško razpoko, v kateri smo lahko bivakirali. Vendar nikoli ne dolgo. Snežne razmere so se namreč nenehno spreminjale, tako da smo se lahko »sprehajali« le gor ali dol. Ne morete si misliti, ko-likoenergije -patudivolje! -nam je jemalo takšno početje! Dober mesec dni smo morali ostati pod 1.200 metrov visoko steno Fitz Roya, preden smo se je lahko lotili po tako imenovani Hudičevi zajedi. A kdor čaka, dočaka! Slednjič je napočil tudi ta srečni trenutek, ki je trajal kar osem dni... Sprva smo napredovali dokaj normalno, potem pa je naš podvig začenjal dobivati bolj dramatične razsežnosti. Kmalu se je namreč izkazalo, da so vrvi, ki nam jih je posodila Planinska zveza Slovenije, preslabotne za tako težavno smer. Začele so se trgati, mi pa padati navzdol v globine. Silvo in jaz se imava le sreči zahvaliti, da svojega vzpona nisva končala spodaj pod steno. A kaj bi o tem. Konec dober, vse dobro. Mar ne...?« Za tiste, ki so v alpinizmu dobro podkovani, naj povemo, da je'Fran-ček Knez ocenil preplezano smer s VI.+/A 2. In kaj pomenijo te šifre za nas, neuke? »To pomeni, da gre za skrajno težavno smer, v kateri je v nekaterih primerih težko uporabljati kline,« skromno pojasni Franček. O, groza! »Po opravljenem vzponu na Fitz Roy smo preplezali tudi novo smer v steni Mermoza, ki se odslej torej imenuje Delavska enotnost,« nadaljuje Franček Knez. In kakšna je, smo radovedni? »Sprva lepa, saj teče po prijetnem snežnem kuloar-ju,« nas navduši Franček, z naslednjim stavkom pa že kar razočara. »Potem pa se začnejo težave. Tik pred vrhom se namreč pojavi snežna streha, ki jo je nadvse težko premagati. Ocenjujem jo s 5. težavnostno stopnjo. No, mi smo jo zmogli v megli in sneženju, zato smo bili svoje druge zmage v Patagoniji še toliko bolj veseli...« Frančku Knezu se bo v teh dneh iztekel enoletni brezplačni dopust. Gojzerje, kline, vrvi in cepine bo zdaj - vsaj za osem ur dnevno -zamenjal z orodjem in drugo opremo, ki jo uporablja pri delu v Emu, misli pa mu bodo nedvomno še vedno uhajale v stene. Pa ne le zaradi rekordnih 309 vzponov, kolikor jih je opravil lam. Kajti: »Želim si avantur! Občutki pri plezanju so vse drugačni, kot jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Bolj prefinjeni so. S tem pa nisem rekel, da so to vedno občutki sreče ali zmage. Zakaj? Zato, ker je to pač plezanje. Plezanje pa je moje življenje...« Koliko sten bo tedaj še »padlo« pod njim? Damjan Križnik O dvodnevnem sindikalnem posvetu v Cankarjevem domu Koristne informacije iz prve roke Na dvodnevnem seminarju občinskih predsednikov sindikata, ki je bil konqc prejšnjega tedna v Ljubljani, smo med odmorom povprašali nekatere udeležence o koristnosti takih posvetov in o tem, koliko novega so »odnesli« za boljše delo v prihodnjih mesecih. Bili so enotnega mnenja, da so bile informacije predsednika izvršnega sveta Janeza Zemljariča nadvse koristne, takorekoč iz prve roke, s katerimi je na terenu veliko lažje delati. O drugem delu pa so menili, da je bilo mariborsko posvetovanje, vsaj do takrat, ko smo se z njimi pogovarjali, bolj konkretno, saj so tam delali v skupinah in je bila izmenjava izkušenj bolj sproščena. Sicer pa so še dejali: DRAGO ŠTERBAN, predsednik občinskega sindikalnega sveta Krško: »Včeraj smo slišali Zemljaričevo oceno gospodarjenja Slovenije v minulem letu. O uspehih in neuspehih je govoril. Glede na letošnjo resolucijo pa imam občutek, da je relativno optimističen. Kar bolj .oboroženega' se počutim za nadaljnje delo. Za današnjo razpravo pa mislim, da je bila tista v Mariboru bolj kritična. Če pa združim oba posveta, nam morajo biti jasne naloge, ki so zdaj pred sindikati.« VINKO ERŠTE, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljabijana Center: »Informacija, ki smo jo dobili o gospodarskem položaju, je nujno potrebna za akcijo o zaključnih računih, še posebej pri delu z osnovnimi organizacijami. Mi v Centru smo posvetovanje z osnovnimi organizacijami že sklicali in nekoliko prehitevamo današnje teme. Tudi nekaj novih izkušenj imamo že pri tem, ki bi lahko koristile tudi drugim.« JANEZ POTRČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor Ruše: »O gospodarskih težavah, ki smo jih tu slišali, smo govorili in poslušali že v preteklih letih. Tako na Brdu. pa v Mariboru in še kje drugje. Razlika je le, da so razsežnosti in ostrina položaja vsako leto večje. Lani smo govorili o vzrokih, letos se ubadamo že s posledicami. Lanske izgube smo marsikje pokrivali s solidarnostjo, letos tako že skoraj ne gre več. Zato je tudi naše sindikalno delo vse bolj odgovorno in težko.« STANE FURLAN, predsednik občinskega sindikalnega sveta Sežana: »Z izčrpnimi in stvarnimi gospodarskimi in političnimi informacijami lahko v občini veliko več storimo. Tudi delavci so vedno bolj zagnani za gospodarsko bitko, če jim zaupamo dejanski položaj. Mislim, da bi moralo biti takih posvetovanj več, ker sem prepričan, da tudi s pomočjo informacij in izmenjavo izkušenj, ki jih tu dobimo, vnašamo vsako leto več pristnih sindikalnih prijemov, kar se na terenu tudi občuti. To velja tudi za akcijo o zaključnih računih.« JANKO GOLEŠ, predsednik občinskega sindikalnega sveta Novo mesto: »Mislim, da so takšna posvetovanja koristna za vse udeležence. Čeprav morda kdo že .vse ve‘, bo prav na teh posvetovanjih lahko našel potrditev, da dela prav in bo bogatejši za izkušnje drugih. Naše izkušnje v IMV dokazujejo, da se mora sindikat z vso zagnanostjo vključiti že v priprave na reševanje različnih gospodarskih in političnih vprašanj na svojem območju. To pa je mogoče le, če si dobro informiran. Je pa tudi res, in to na takih posvetovanjih kar naprej ugotavljamo, da bi se dalo marsikatero izkušnjo drugih presaditi v domače okolje.« Pripravil: Andrej Agnič UPE SVEDER: VSAJ NEKAJ! , --s- 7S —I— O s'/