POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1981, 1982, 1983, 1984 z oceno možnosti razvoja v letu 1985 Skoraj na vsakem zasedanju zbori občinske skupščine obravnavajo družbeno, gospodarsko in socialno problema-tiko razvoja v občini. Poročila obsegajo krajše časovne termine (polletje), parcialna področja (izgube, poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o razporejanju do-hodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo delavcev, problematiko socialnega in zdravstvenega varst-va, usmerjenega izobraževanja, poročila komisije za sprem-Ijanje programa gospodarske stabilizacije) in končno, kom-pleksna poročila o izvajanju politike družbenega plana v posameznih letih. Skupščina obenem obravnava in spre-jema planske dokumente, ki po svoji vsebini izhajajo iz dosedanjega razvoja ter je tako praktično vedno sezna-njena z uresničevanjem družbenega plana v tekočem sred-njeročnem obdobju. Iz tega vzroka podaja izvršni svet samo kratko poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982, 1983, 1984 z oceno možnosti razvoja v letu 1985. I. Temeljni cilji in usmeritve gospodarskega razvoja Za celotno obdobje so značilne intervencije, s katerimi skuša država doseči skladnejši in enakomernejši razvoj med panogami in republikami, zmanjšati neproduktivno potrošnjo in doseči razvoj, ki temelji na lastnih silah, več-jem vključevanju v mednarodno delitev dela in na združe-vanju dela in sredstev. Državni intervencijski posegi za-radi svojega linearnega delovanja, pogostega spreminiania in nedoslednosti povzročajo tudi dodatne motnje in teža-ve pri prilagajanju gospodarstva na sprejete ukrepe. To se kaže v hitri rasti cen, ki so jo občasne zamrznitve pospešile (odkrito ali prikrito preko tako zvanih »sivih cen«), spremenjeni devizni politiki (zmanjšanje razpolagal-ne pravice z ustvarjenimi devizami, priznavanje deviznega priliva vsem udeležencem v reprodukcijski verigi, omeje-vanje kooperacij in maloobmejnih izmenjav ter hitrejša rast klirinškega tečaja dolarja napram tečaju USA v letu 1984) in prilagajanju obrestnih mer stopnji inflacije. Kljub temu so se v dosežkih gospodarstva in v nemo-tenem delovanju in odvijanju programov družbenih dejav-nosti odrazili rezultati naporov za uresničevanje nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije kot po-sledica zavestnega delovanja subjektivnih sil in osvešče-nosti občanov, delovnih Ijudi in delavcev. Prav tako je pozitiven miselni premik dosežen v zavesti, da je strate-gija bistvenega povečanja izvoza na konvertibilno pod-ročje življenjskega pomena za preprečevanje nadaljnjega zastoja v razvoju proizvajalnih sil in upadanje osebnega in družbenega standarda. Realna rast družbenega proizvoda je kljub neugodnim razmerjem med cenami surovin in reprodukcijskih mate-rialov ter cenami gotovih izdelkov znašala letno 1 %, v letu 1984 pa 2,5%. Na osnovi podatkov iz periodičnih obra-čunov za obdobje januar—marec 1985 ocenjujemo, da bo družbeni proizvod dosegel v letu 1985 planirano 2—3% rast. Tako bi lahko v celotnem obdobju dosegli celo ne-koliko ugodnejše rezultate, kot so bili predvideni z reba-lansom družbenega plana za obdobje 1981—1985. Za ure-sničitev tega cilja bodo nujni še nadaljnji napori pri po-večanju produktivnosti dela, izkoriščenja notranjih rezerv, zmanjševanju potroškov opredmetenega in živega dela, boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in nadomešča-nje uvoženih surovin z domačimi ter zmanjševanje tehno-loške odvisnosti od tujine na osnovi domačega znanja. Družbena produktivnost dela se je povečala bolj kot kaže indikator razmerja med rastjo družbenega proizvoda in rastjo števila zaposlenih, ker izmaličeni tržni odnosi one-mogočajo direktno primerjavo. V šiški prevladuje predelo- valna industrija, ki ustvara približno 70% družbenega pro-izvoda, rast cen gotovih proizvodov pa je v velikem za-ostanku za rastjo cen surovin in materialov. Prav tako velika vključenost organizacij združenega dela v izvoz (le 47 organizacij v občini ni direktno ali indirektno vklju-čenih v izvoz) na konvertibilno področje ni dala vedno, zaradi nerealne politike tečaja dinarja, ustreznega eko-nomskega priznanja izvoznikom. Pri razdelitvi družbenega proizvoda so bila uresničena globalna delitvena razmerja, sai se je v celotnem obdobju zviševal delež sredstev za razširjeno reprodukcijo v do-hodku. Zaposlovanje se je v celotnem obdobju gibalo neko-liko nad predvideno ravnijo, vendar predvsem po podat-kih, ki izhajajo iz takozvanega teritorialnega vidika sprem-Ijanja števila zaposlenih (rast zaposlenih v predstavništvih oziroma enotah, ki nimajo sedeža v občini), medtem ko število zaposlenih po organizacijskem principu narašča nekoliko počasneje. Ob tem moramo upoštevati tudi pre-nose sedežev organizacij združenega dela, povečanje zmo-glivosti na področju družbenih dejavnosti in aktiviranje gospodarskih investicij. Tudi v letu 1985 pričakujemo po-večanje števila delavcev za 1,5%. Z družbenim planom občine Ljubljana-Siška za ob-dobje "981—1985 je bil nadaljnji socialni razvoj kot del socialnega razvoja mesta Ljubljane opredeljen predvsem iz vidiKa dohodkovnih možnosti gospodarstva in usmeritev, da bo obseg sredstev za financiranje družbenih dejavnosti rasei počasneje od rasti dohodka. Navedena usmeritev se je v letih 1981, 1982, 1983, 1984 in se tudi v letu 1985 do-sledno uresničuje. Pri tem je v skladu z družbenim pla-nom dana prednost financiranju temeljnih obveznih pro-gramov s področja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, izobraževanja in osnovnega zdravstvenega varstva. Ob zoževanju gmotnih možnosti ter relativnem zmanj-ševanju sredstev za delovanje družbenih dejavnosti so se hitro večali tudi materialni stroški. Zato poteka uresniče-vanje letnih programov v teh dejavnostih delno tudi na račun OD delavcev, zaposlenih v izvajalskih OZD družbe-nih dejavnosti, ki v letu 1985 še zaostajajo za OD zapo-slenih delavcev v gospodarstvu. V letu 1983 so se spremenila izhodišča za vrednotenje programov SIS družbenih dejavnosti, ki so sprejele ukre-pe za spremembo in dopolnitev planov s poudarkom na izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizaci-je, ki ga SIS in OZD družbenih dejavnosti uresničujejo v okviru sprejetih akcijskih stabilizacijskih programov. Uresničevanje načrtovanih naložb v še manjkajoče ob-jekte družbenega standarda, ki so bili vključeni v družbeni plan občine, se dosledno izvaja, potrebna sredstva pa so bila zagotovljena iz II. in III. samoprispevka ter iz sredstev SIS. Namenu so bili že predani: VVZ Medvode-Preska, VVZ Zg. Šiška, OŠ v KS Medvode, Zdravstveni dom v KS Med-vode, VVZ v KS Dolomitski odred in VVZ (v stanovanjskih blokih) v KS Koseze, pri OS Ttne Rožanc v KS Pirniče je bil zgrajen prizidek za potrebe COS, v zdravstveni enoti šentvid je bila izvedena funkcionalna adaptacija obstoječih prostorov, glasbena šola je pridobila z adaptacijo prosto-rov v šentvidu manjkajoče učne površine za izvajanje po-uka v podružnični šoli, preurejena pa je bila tudi rojstna hiša Valentina Vodnika. V letošnjem letu bodo predani namenu še: OS v KS Bratov Babnik, prizidek pri OS Stane Kosec, varstveno-delovni center in vzgojnovarstveni prostor v KS Na jami. V letu 1985 bo izdelana načrtovana projektna dokumen-tacija za prizidek pri OS Hinko Smrekar. Iz programa in-vesticijskih naložb pa je izpadla načrtovana izdelava pro-iektne dokumentacije za izgradnjo nove šole v KS Sora, za katero ie bil izdelan osnutek programskih osnov. Vse globalne projekcije družbenega plana občine za področje družbenih dejavnosti so bile podrobneje opre-deljene s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti, katerih uresničevanje so in še sprem-Ijajo skupščine SIS preko delegatske baze v cilju sprot-nega razreševanja tekoče problematike, ki spremlja svo-bodno menjavo dela v praksi. Ob izteku tekočega srednjeročnega obdobja lahko ugo-tovimo, da bodo do konca leta v globalu uresničeni te-meljni cilji srednjeročnega plana občine za obdobje 1981 do 1985. V naslednje obdobje se prenašajo problemi do- grajevanja vsebine programov družbenih dejavnosti, ko-rekcije obstoječih standardov, normativov, meril, kriterijev za financiranje programov in kvalitete storitev. Glede dopolnjevanja mreže objektov družbenega stan-darda, ki se je uresničevalo v preteklih srednjeročnih obdobjih, je možno ugotoviti, da bo območje občine do konca leta 1985 v glavnem ustrezno sanirano in pokrito z vzgojnovarstvenimi, osnovnošolskimi, zdravstvenimi in socialnovarstvenimi objekti, v naslednje srednjeročno ob-dobje pa se prenaša občuten deficit prostorskih zmoglji-vosti, ki je prisoten zlasti na področju kulture in telesne kulture. Urejanje prostora smo v štiriletnem obdobju izvajali s poudarkom na varovanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč. 2e v letu 1981 so bile izvedene bistvene vsebinske korekcije, saj je bilo opuščeno načrtovanje akcij na vseh večjih kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. Sprejem zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti v decembru leta 1982 je narekoval ponovno preveritev plan-skih opredelitev na osnovi preverjene kategorizacije kme-tijskih zemljišč, kar je zavrlo delo na pripravi nekaterih urbanističnih dokumentov. V letu 1984 je medresorna ko-misija pri IS SRS ob pregledu družbenega plana občine Ljubljana-Siška ugotovila, da prostorske in strokovne se-stavine plana niso vsklajene z zakonom o varstvu kme-tijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in po-zvala občino, da do vskladitve pomanjkljivosti ne izvaja družbenega plana. Tako stanje je narekovalo odpravo na-vedenih pomanjkljivosti, ravno tako pa tudi moratorij akcij v prostoru, seveda ob upoštevanju dovoljenih izjem po 5. členu citiranega zakona. Občina Ljubljana-Siška je spre-je!a spremembo sklepa o vskladitvi družbenega plana z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminia-njem namembnosti in dogovorom o temeljih družbenega plana SRS šele v aprilu 1985. Druga značilnost tega obdobja je bilo prizadevanje za čimbolj racionalno izrabo prostih zemljišč za gradnjo. Raz-pravo, ki smo jih vodili v krajevnih skupnosti, so bile usmerjene v zagotovitev širših družbenih interesov in v preprečevanje prevladovanja lokalnih potreb in želja. Ved-no pa smo pri tem skušali poiskati sporazumne rešitve, upoštevaje načela samoupravnega dogovarjanja. V preteklem obdobju, predvsem leta 1983 in 1984, je bila posvečena posebna skrb pripravi dolgoročnih planskih dokumentov na področju prostora. Tako so v občini po-lekale široke razprave o smernicah dolgoročnega razvoja občine in mesta, ravno tako pa tudi o pripravi strokovnih podlag za izdelavo osnutka dolgoročnega plana občine Ljubljana-Siška in mesta Ljubljane. V letu 1984 in 1985 je pri pripravi planskih dokumentov teža razprav posvečena pripravi smernic, dogovoru o te-meljih družbenega plana in pripravi srednjeročnega druž-bencga plana občine za obdobje 1986—1990. II Naloge na gospodarskem področju Naložbe so potekale skladno z dogovorienimi usmeritva-mi in so bile usmerjene predvsem v gospodarstvo (73%). Pri tcm je odigralo svojo vlogo družbeno usmerjanje s sprejetimi investicijskimi kriteriji. Investicije so bile usmer-jene predvsem v industrijo za izvozno usmerjene in raz-vojne tehnološko intenzivne programe. Na področju druž-ber.ih dejavnosti so potekale praktično samo investicije iz samoprispevka II. in III. S tem smo realizirali dogovor-jena razmerja vlaganj po sektorjih. Industrijska proizvodnja je v vseh letih presegla načr-tovano 2 % rast in je v povprečju ietno naraščala po stop-nji 7%. Vzroki za to so v aktiviranju investicij (Litostroj, IMp — DO IKO, Avtomontaža, Iskra — Mikroelektronika, 'Iskra — Center za elektrooptiko, Iskra ISEZ, Iskra — IEZE, Dor.it, Color, Lek, Slovin — Slovenija vino, Pivovarna Union, Aero TOZD Tovarna celuloze, Slovenijales — Sora, Raši-ca, POZD Tiba, ZG Mostovna, PAP) v večji usmerjenosti na zunanji trg, v selektivnem zaposlovanju in večjem an-gažiranju vseh delavcev v organizacijah združenega dela. Po zaostajanju rasti industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih leta 1985 za ravnijo leta 1984 se je v mesecu mar-cu trend le obrnil tako, da je skupna proizvodnja v 3 me-secih letošnjega leta višja za 4,4% od proizvodnje v letu 1984. Glede na oskrbljenost s surovinami, investicije v teku in na stanje naročil za izvoz ocenjujemo, da bomo lahko dosegli 5—6% rast industrijske proizvodnje. Na področju mednarodnih odnosov smo dosegli po-membni premik v smeri spremembe strukture izvoza tako, da se je delež konvertibilne menjave povečal od 50 % v letu 1981 na 64% v letu 1984, ob tem pa se ni povečala uvozna odvisnost gospodarstva od izvoza s konvertibilnega področja. Delež je praktično v vseh letih enak in znaša 40 % od skupnega uvoza. Pri izvozu na konvertibilno pod-ročje smo dosegli v prvih štirih letih planskega obdobja 9,4 °/o letno rast, kar pomeni sicer zaostaianje za plan-skimi usmeritvami (11 %). Vzroki za to so predvsem v spre-menjenem načinu priznavanja udeležbe udeležencem iz-voznega posla. V letu 1984 je bil delež v izvozu priznan direktno dobaviteljem surovin, medlem ko je v preteklih letih bil celoten izvoz priznan izvozniku. Iz tega vzroka tudi nismo dosegli v letu 1984 predvidene 15% rasti kon-vertibilnega izvoza in je dinamika po letih zelo različna. V prvih treh mesecih letošnjega leta izvoz na konverti-bilno področje močno zaostaja za plani izvoza organizacij združenega dela in zato ocenjujemo, da ne bomo dosegli resolucijskih ciljev v letu 1985. Rast uvoza s konvertibil-nega področja je zaostajala za rastjo konvertibilnega iz-voza, čeprav je imela po letih različno dinamiko. Prese-žena je predvidena 1 % rast uvoza s konvertibilnega pod-ročja zaradi ugodnejših uvoznih pogojev, zlasti v letu 1984, kot pa so bili znani ob sprejemu rebalansa družbenega plana občine v letu 1982. Takšna izvozno-uvozna gibanja se rezultirajo v povečanju odstotka pokritja konvertibilne-ga uvoza z izvozom od 101 % v letu 1981 na 110% v letu 1984 in v pozitivnem saldu trgovinske bilance. Kmetijstvo dosega v celotnem obdobju 3% rast tržne pro-izvodnje. Ob tem je proizvodnja intenzivnejša v SRS kljub razdrobljeni posestni strukturi zemljišč. Uspešno so se odvijale agrarne operacije ob Gameliščici, Sori, Poljšku, Glinščici, Graščenici in v Polhograjskih Dolomitih, Zapo-gah, Repnjah, Mednem, Mošah, v KS Bukovica-Šinkov turn, Tacnu, Stanežičah, Preski, Zg. Pirničah, pod Rašico in na območju površin Agroemone. Komasacija v Pirničah je v zaključni fazi. Na območju občine praktično ni neobdela-nih zemljišč, ustanovljena pa je bila tudi prva proizvodna skupnost v Zavrhu. Delovanje intervencijskega sklada za pospeševanje proizvodnje hrane Ijubljanskih občin je pri-pomoglo doseženim rezultatom, prav tako pa tudi anga-žirana proračunska sredstva. Predvidevamo, da bodo za-sebni kmetje in družbeni sektor ob nadaljnjem strokovnem delu pospeševalne službe nemoteni oskrbi z repromate-rialom in ob usklajenih cenovnih razmerjih do konca leta povečali tržno pridelavo kmetijskih pridelkov ter prirejo mesa in mleka. Integral — Ljubljanski potniški promet je kljub cenov-nim nesorazmerjem in iztrošenemu voznemu parku pove-čal število prog. prevoženih potnikov in potniških km. Fi-zični rezultati se ne odražajo v ugodnejših finančnih rezul-tatih, zato skrb za obnovo voznega parka in delavnic ne more biti samo naloga DO in občine Ljubljana-Šiška, tem-več mesta Ljubljane. Dokler ne bomo razrešili sistema financiranja razširjene reprodukcije, bodo težave pri zago-tavljanju zadostnih kapacitet v prometnih konicah. Orga-nizaciji s področja tovornega prometa se uspešno vklju-čujeta v mednarodno menjavo. Na področju PTT prometa so praktično zaključene vse naloge, ostaja pa še vedno velik razkorak med potrebami v primestnih in vaških na-seljih in finančnimi možnostmi za njihovo razrešitev. Preskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi je bila v obdobju 1981—1983 zadovoljiva, v letu 1984 pa dobra, na kar so vplivala prizadevanja skupnosti za pre-skrbo Ljubljane. zagotovitev sredstev s posebnim prispev-kom in OD za proizvodnjo hrane in pa aktiviranje blagov-nih rezerv. Za odpravo motenj v preskrbi, ki so občasno nastajale na območju Medvode, so bili sprejeti organiza-cijski ukrepi. V tem obdobju sta bili odprti le dve trgovini za osnovno preskrbo. Mercator pa si zaenkrat še ni uspel zagotoviti finančnih sredslev za izgradnjo trgovin v sose-ski SS 8/2, čeprav je to obveznost sprejel v svojem gospo-darskem načrtu za leto 1985. Izgradnja tržnice je zastala, ker niti Giposs inženiring niti iniciativni odbor ne moreta pridobiti finančno sposobnih investitorjev. Večina trgov-skih organizacij s področja maloprodaie ni investicijsko sposobnih in zato ne morejo slediti potrebam potrošnikov. Trgovina na debelo si ni zagotovila ustreznega mesta v re-produkcijski verigi in trgovske organizacije združenega dela s sedežem v naši občini v zelo majhni meri oskrbu-jejo ostale panoge našega gospodarstva. Planskega cilja, da se zagotovi več kot 50 % delež hra-ne v ponudbi gostinstva, nismo realizirali. Na to vpliva tudi obstoječa zakonodaja, ki ne upošteva usmeritev v družbenem planu in dovoljuje spremembo predmeta po-slovanja gostinskih lokalov. Integral je odstopil od izgrad-nje hotela v soseski 71, ostale organizacije pa so delno obnovile svoje obrate. Zasebna iniciativa v kmečkem tu-rizmu je praktično blokirana zaradi izredno dragih posojil in zato ne bo novih kapacitet. Posebnega napredka v letu 1985 na področju turizma ne bo. Problem predstavlja tudi šibka finančna moč gostinskih organizacij, ki niso spo-sobne za gradnjo večjih projektov. Gradbeništvo močno občuti restrikcije na področju in-vesticij, zato je prišlo že do zmanjšanja števila TOZD (Vegrad, SGP Gorica) m poslovanja z izgubo (Ingrad, SGP Stavbenik). Do enotnega nastopa OZD gradbene operative pri večjih objeklih ni prišlo in šele sedaj pričeti procesi v SOZD kažejo možnosti za prebroditev stagnacije. Razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva ie zaostajal za povprečnim razvojem gospodarstva, na kar so vplivale zaostrene gospodarske razmere in nesposobnost tega dela gospodarstva, da bi se neposredno vključevalo v mednarodno delitev dela oz. da bi iztržilo ustrezen de-lež pri izvajanju kooperantskih del za izvoz. To se je po-kazalo predvsem pri slabše organiziranih organizacijah in pri organizacijah na področju gradbeništva ter lesarstva. Industrija ni pokazala večjega interesa, da bi prenesla individualno in maloserijsko proizvodnjo na specializirane enote drobnega gospodarslva, prav tako ne prevzema rizi-ka pri skupnem razvoju. Tako je kljub prizadevanjem za večje povezovanje samostojnega osebnega dela z organi-zacijami združenega dela v celovit sistem samoupravnega združenega dela le-to še vedno potekalo stihijsko in je temeljilo na kooperacijskih odnosih in ne na dolgoročnem poslovnotehničnem in dohodkovnem sodelovanju. Število organizacij družbenega sektorja in pogodbenih organizacij se ni povečalo, število obratovalnic nosilcev samostojnega dela je ostalo približno enako, enako je ostalo število oseb, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, nekoliko pa se je povečalo število zaposlenih delavcev pri samosloj-nih obrtnikih. POZD Tiba je uresničila zastavljene načrte o izgradnji novih proizvodnih prostorov in vključevanju v mcdnarodno delitev dela. Nezadostna finančna sredstva zasebnih obrtnikov onemogočajo odkup poslovnih prosto-rov, kakor tudi večja investicijska vlaganja v gradnjo novih zmogljivosti. V letu 1984 so ugodnejši bančni krediti za deficitarne storitvene obrtne dejavnosti povečali možnosti za nakup manjših poslovnih prostorov za servisne storitve in za gostinske lokale^ Občinska davčna politika je upo-števala celo vrsto olajšav, ki so v pristojnosti občinske skupščine, vendar predstavlja osnovni problem davek iz skupnega prihodka in pa prispevki za interesne skupnosti, katero davčni zavezanci neupravičeno štejejo k davčnim obremenitvam. V sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo kakor tudi z Obrtnim združnjem smo dosegli nekoliko bolj racionalno uporabo prostih delovnih prosto-rov za potrebe storitvenih obrtnih dejavnosti. III. Urejanje prostora, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Po družbenem planu predvideno urbanistično dokumen-tacijo smo praktično v celoti izdelali in sprejeli. Zaradi čuvanja kvalitetnih zemljišč in njihove prekvalifikacije za trajno kmetijsko rabo nismo izdelali urbanistične doku-mentacije za ŠP13 in MeS 16/3. Del urbanistične izvedbene dokumenacije ni bil sprejet zaradi neizvajanja družbenega plana do odprave njegovih pomanjkljivosti, ravno tako pa tudi zaradi upoštevanja nove zakonodaje na področju prostora, ki je bila sprejeta v letu 1984. Ta je narekovala preveritev urbanistične do-kumentacije, ki je v izdelavi in vskladitev le-te z določili zakona o urejaniu naselij in drugih posegov v prostor za območja: SS1, ŠS 1 2, SS 101 Stara Siška, SS 102. SS 103 Zgornia Šiška, ŠS 201'4 Tacen, ŠP 2. ŠN 1 industrijska cona SP1 Union, ŠP 6 Agrostroj. ŠP218 1 Vodice. ŠS101/ /2, SR2/1, ŠR2/2 Hermes, ŠS 5/2 Pod hribom. ŠS 117/3 Medno, MeS 2 Sora, MeS 10 2eje, Mep1/1 Medvode. S sprejetjem zakona o urejanju prostora so urbanistični načrti sestavni deli dolgoročnega družbenega p!ana. zato smo nivelacije urbanističnega načrta Polhograjski Dolomiti in območja naselij Tacen, Šmartno, Gameljne in Rašica vključili v program priprave dolgoročnega plana občine. Poleg tega je bila izdelana dokumentacija za ureditev še nekaterih drugih območij kot npr. območje skakalnice ob Vodnikovi cesti, spominski park Goričane, določilev novega pokopališča v Medvodah in v Smartnem. Sprejeti so bili odloki o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Sišenskega hriba za naravno znamenitost. V fazi spreje-manja pa so že podobni dokumenti za Šmarno goro ter za etnološke spomenike na območju občine. V letu 1985 bomo pričeli z izdelavo strokovnih osnov za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 in za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev za vsa tista območja, za katera izvedbena doku-mentacija še ni izdelana. Pri tem bomo morali zagotoviti skladen razvoj interesov v prostoru ludi s prenosom last-ništva najkvalitetnejših zemljišč od nekmetov kmetom v Podutiku. Uresničevanje nalog iz srednjeročnega družbenega pla-na na področju komunalnega gospodarstva je potekalo v okviru samoupravne komunalne skupnosti. Z ustanovit-vijo Zveze komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin v letu 1984 so se te naloge prenesle. Nova organiziranost ni še v celoti zaživela tako, da je vsklajevanje in izvajanje nalog na tem področju otežkočeno. Planirani obseg nalog teme-Iji na dotoku finančnih sredstev, ki so glede na zaostre-ne gospodarske pogoje precej okrnjeni. Zato so bile izvedene le prioritetne naloge na področju pridobivanja, priprave ter opremljanja stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami individualne in kolektivne porabe predvsem na področju stanovanjske graditve v večjih sta-novanjskih ter industrijskih soseskah. Pridobili in pripravili smo zemljišča za izgradnjo sever-ne in zahodne obvoznice ter avtoceste Naklo—Liubljana kot dveh najpomembnejših objektov širšega pomena na območju občine. Stavbna zemljišča bomo do konca leta 1985 urejali pred-vsem v soseskah ŠS 108 Šentvid, MeS 8/1 Svetje, ŠS218/ 3 Vodice, ŠS 12 Podutik, v Preski pa je načrtovana grad-nja magistralnega vodovoda. Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč v industrijskih conah poteka po načrtu s tem, da predvidevarno dokon-čanje del v conah ŠP4, 5 in ŠP 3. Na področju urejanja ulic, trgov in lokalnih cest sred-Gtva niso bila zbrana v planirani višini, kar se je odrazilo v skrčevanju obsega planiranih nalog. Na osnovi zagotov-Ijenih sredstev so v gradnji: obodna cesta v Stanežičah, cesta Koseze—Vojsko, cesta Vikrče—Verje, cesta Sora— Trnovec, cesta na Poljane, cesta na Trati, Tacenska cesta — pločnik ter gradnja podhoda pod železniško progo med industrijskima conama ŠP 3 in ŠP 4, 5. Na področju izgradnje komunalnih naprav individualno rabe so bile prioritetne naloge usmerjene v slanovanisko izgradnjo, izgradnjo objektov samoprispevka III in inve-sicij, ki so vezane na rekonstrukcijo cest po programu izgradnje cestnega omrežja, kar je v skladu s programom komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Program vzdrževanja komunalnih naprav kolektivne rabe le potekal v skladu s pridobljenimi sredstvi in obssga pla-nirana dela na področju vzdrževanja ultc. trgov, cest in mostov, vzdrževanje omrežja javne razsvetljave, cestne prometne signalizacije, opravila zimske službe in vzdrže-vanje čistoče na javnih površinah, zelenicah in parkovnih pozdovih. Sredstva so bila zagotovljena v obliki prispevka 1,1C°/c, ki jih združujejo podpisniki samoupravnega spo-razuma o temeljih plana komunalnega gospodarstva. Stop-nja prispevka se je zmanjšala v letu 1984 na 1 %. Tako pridobljena sredstva ne zadoščajo za pokritje vseh opre-deljenih programov, kar se odraža v zmanjšanju kvalitete storitev. Prva tri leta uresničevanja tekočega srednjeročnega plana so pomenila uresničevanje načel o novi stanovanj-ski politiki. Najpomembnejša značilnost je bilo uvajanje principa soinvestitorstva pri stanovanjski gradnji. Sistem združevanja sredstev se je v celoti uveljavil in zagotovil pokrivanje realizacije načrtovane gradnje v obdobju 1981 do 1984 iz sredstev združenega dela, bančnih kreditov in lastne udeležbe pričakovalcev stanovanj. Gibanja cen v gradbeništvu v zadnjem obdobju kažejo, da prihajamo v obdobje vedno večjega pomanikanja sredstev za pri-prave tekoče stanovanjske graditve in v zmanjševanje možnosti zagotavljanja lastne udeležbe bodočih kupcev. Stanovanjska izgradnja poteka v skladu z rebalansom družbenega plana. Planirana struktura lastništva med druž-benim in zasebnim sektorjem ni bila dosežena Zaradi varovanja kmetijskih zemljišč smo poiskali mož-nosti dopolnilne gradnje v zazidalnih območjih MeS 8/1 Svetje, v ŠS 7/1 Nove Dravlje ter pričeli s pripravami za rekonstrukcijo nekaterih območij v Stari Siški. Pregled planiranih in zgrajenih stanovanj St. Soseska Realizacija plana 1981—1984 Plan 1981—1985 1. SS9 Koseze 48 48 2. SS10 Draveljska gmajna 352 352 3. MeS 7 Preska 66 66 4. SS8/2 Dravlje ' 1.170 1.224 5. SS12/4a Podutik 94 142 6. SS5 Slepi Janez 130 130 7. ŠS 102 Gameljne 17 17 8. šS 3 Gorazdova ,40 40 9. SS8/1 Dravlje 88 88 10. SS4/1 Stara cerkev ' 238 143 11. šS 107/1 Zvezda 89 216 Izdelana je bila projektna dokumentacija za prenovo zgradb v Medvedovi, Lepodvorski, Žibertovi in Frankopan-ski. V vseh teh primerih je prenova obstoječega stano-vanjskega fonda združena z novogradnjami v smislu za-polnjevanja vrzeli. Izvršena je bila tudi sanacija blokov A2 in C2 v Draveljski gmajni, v letu 1985 pa smo pričeli s sanacijo bloka B 2. Odprava stanovani VI. in VII. kategorije ter barakarskih naselij je vključena v enotno dogovorjen program Ljub-Ijane. Koncept odprave barakarskih naselij po družbenem dogovoru ni učinkovit, ker računa s precejšnjo (inančno udeležbo delovnih organizacij, kjer so stanovalci barak zaposlenj. vendar so ti le redko v prioriteti pri reševanju stanovanjskega problema. Večina barak je bila odpravlje-na ob izgradnji severne obvoznice in avtoceste v sodelo-vanju z investitorji teh prometnic. Na območju Šiške je bilo skupno v tem obdobju odpravljeno 50 stanovanjskih enot v barakah. Sredstva za delno nadomeščanje stanarin smo zagotav-Ijali v ^kladu s planskimi predvidevanji. Zadružništvo je v občini Ljubljana-Šiška dokaj razveia-no, saj je aktivnih 7 zadrug, od katerih so 4 v intenzivni gradnji, 3 pa šele pridobivajo zemljišča oziroma potrebno dokumentacijo. Na področju stanovanjskega gospodarstva je pereč pre-hod na okonomske stanarine. Do leta 1985 naj bi stanari-na dosegla 2,17% od revalorizirane vrednosti stanovanja. tako da bi izvedli dokončen prehod do leta 1987 (to je na stopnjo 2,69%). Najbolj draslične posledice zaostaia-nja planiranega prehoda na ekonomske stanarine se ka-žejo pri padcu razpoložljivih sredstev za vzdrževanje sta-novanj. IV. Družbene dejavnosti Na področju izvajanja družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok se osrednji cilji družbenega pla-na uresničujejo v celoti. V letu 1985 je vključenih v VVO in družinsko varstvo ocl 8300 predšolskih otrok 5048 otrok ali 61,3% celotne populacije, kar pomeni, da je planska projekcija glede vključenosti olrok v družbeno organizira-no varstvo v tekočem srednjeročnem obdobju (plan 53,17 odstotka) že presežena za okoli 7 %. V celoti je bila realizirana načrtovana integracija VVO Najdihojca, Milan Majcen in Litostroj ter integracija VVO Rezke Dragar, Manice Koman in Medvode. Poleg pridobljenih 696 novih mest so se v obdobju 1981—1985 ustrezno izvajala tudi vzdrževalna in obnovit-vena dela na objektih za letovanje otrok (Poreč. Pag in Srednji vrh), poseben poudarek pa je bil dan obnavljanju otroških igrišč v krajevnih skupnostih. Po stanju april 1985 so obstoječe prostorske zmogljivo-sti v VVO še vedno presežene glede zasedenosti za okoli 20%, pri tem pa se v naslednje srednjeročno obdobje prenaša zlasti vprašanje cen oskrbnin v VVO, ki bi lahko negativno vplivale na nadaljnje vključevanje otrok v orga-nizirano družbeno varstvo. Na zmanjšanje vključevanja otrok v VVO bo verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je na območju občine kot tudi Ljubljane že vrsto let evidenti-rano upadanje naravnega porasta, kar pomeni, da bodo obstoječe vzgojnovarstvene zmogljivosti na območju obči-ne v celofi ustrezale potrebam do leta 1990. Pri tem pa bo potrebno od sedanjih normativov glede števila otrok na oddelek preiti na nedagoške ustrezne normative (14 do največ 24 otrok na oddelek), kar bi pripomoglo k večji kvaliteti dela v VVO. V osnovnošolski pouk je v šolskem letu 1984/85 vklju-čenih 9210 učencev, okoli 600 učencev pa obiskuje pouk predvsem v osnovnih šolah občine Ljubljana-Center. Šte-vilo šoloobveznih otrok se do leta 1985 ne bo povečalo kot je bilo predvideno z družbenim planom (na 10.500), tako da se bo pouk lahko izvajal v skladu z družbenim planom do konca leta 1985 v 1,3 do 1,4 izmene. V šolskem letu 1983/84 se je pričel izvajati novi pro-gram življenja in dela osnovne šole s poudarkom na uva-janje elementov COS. Program bo do konca leta 1985 v celoti uveden v vseh razredih osnovnih šol. V obdobju 1981—1985 so bili realizirani bistveni premiki v izboljše-vanju izobrazbene strukture pedagoških delavcev. V letu 1982 je bilo na območju občine še 105 delavcev z ne-ustrezno izobrazbo v OŠ, v letu 1984 pa 68 delavcev. Celo-dnevna šola se izvaja v okviru danih materialnih pogojev, pri čemer do konca leta 1985 ne bo realizirana projekcija 15 % vključitve učencev v COS. Do konca tekočega leta bo vključeno v to obliko ca. 12% učencev. Dosegli bomo obseg vključenosti učencev v podaljšano bivanje (okoli 1900 učencev). Kvaliteta osnovnošolskega pouka se izbolj-šuje iz leta v leto, pri čemer osnovne šole intenzivno so-delujejo pri usmerjanju učencev v nadaljnje šolanje s šo-lami srednjega usmerjenega izobraževanja. Program usmerjenega izobraževanja uresničuiemo v na-črtovanem obsegu. Pri tem pa se srednja šola za elektro-niko, srednja šoa tehničnih strok Litostroj in železniška srednja šola še vedno soočajo s problemom manjkajočega kadra za izvajanje pouka strokovno teoretičnih predmetov, z neustreznimi normativi za vrednotenje pedagoškega dela, nerešenim vprašanjem glede investicijskih naložb in s po-manjkanjem sredstev za ustrezno opremljanje šol. Na področju raziskovalne dejavnosti uresničujemo za-stavljene cilje v celoti. Pri tem je osrednji poudarek na pospeševanju inovacijske in raziskovalne dejavnosti in po-pularizaciji znanosti med mladino. Financirali smo dve raziskovalni nalogi s področja pridobivanja več hrane in s področja razmejitve zemljišč za potrebe kmetijstva ozi-roma urbanizma. Kažejo se prvi znaki oživljanja razisko-valne dejavnosti v naših OZD, saj je bilo za leto 1984 že pripravljenih 5 raziskovalnih nalog, namenjenih izboljšanju gospodarske rasti v naši občini. Do konca leta 1985 bodo uresničene vse naloge iz pro-grama občinske raziskovalne skupnosti. V programu osnov-nega zdravstvenega varstva smo dali poseben poudarek izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva aktivne po-pulacije. Ustanovljena je bila nova obratna ambulanta za DO Aero, Donit in Color. Posamezne delovne organizacije (Tiki, Rašica, Dekora-tivna, Tuba in Avtomontaža) pa so sklenile z zdravstvenim domom Šiška tudi posebne pogodbe o izvajanju zdrav-stvenih storitev. Poseben poudarek je bil dan tudi povečanemu obsegu zdravstveno-vzgojnega dela v vseh dejavnostih, predvsem pa v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mla-dine ter v otroškem in šolskem dispanzerju. Delitev dela med osnovno zdravstveno službo, specialistično in bol-nišnično dejavnostjo je bila izvedena med zdravstvenim domom Ljubljana, Inštitutom za medicino dela, promet in šport, Vojno bolnico in Železniškim zdravstvenim domom. V okviru socialnega varstva se uresničujejo s sredjeroč-nim planom načrtovane naloge, upoštevajoč dejstvo, da na izvajanje začrtane socialne politike neposredno vpliva hitro naraščanje življenjskih stroškov, ki je hitrejše od rasti osebnih dohodkov, kar se je še posebej odrazilo v letu 1983 in 1984. Sprejet je bil samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, ki je poenotil vse kriterije, merila in postopke za dodeljevanje vseh vrst socialno-varstvenih pomoči. Samoupravni sporazum se že izvaja v letu 1985. Na področju socialnega skrbstva se v okviru materialnih možnosti izvajajo vse oblike družbeno denarnih pomoči. V primerjavi z letom 1981, ko je na območju občine pre-jemalo pomoč 2247 občanov, se je do leta število prejem-nikov sicer nekoliko znižalo — na 2005. Zaradi nadaljnjega upadanja gmotnega položaja občanov pa lahko pričakuje-mo, da se bo število socialno prizadetih v letu 1985 po-novno povečalo. Pri razreševanju socialno-varstvene pro-blematike izvaja center za socialno delo v povezovanju s KS vse tekoče naloge, Dom starejših občanov pa se s svojo dejavnostjo intenzivno vključuje v ožje in širše okolje na osnovi svojega programa dela. Slatši pogoji gospodarjenja, ki so se začeli kazati že v letu 1980, so vplivali na močno zmanjšanje novega za-poslovanja. To je bilo izrazito predvsem v gospodarstvu, medtem ko v negospodarstvu ni bilo večjega padca pred-vsem zaradi širjenja zmogljivosti na področju družbenih dejavnosti (VVO, šole). V preteklih letih se struktura zaposlenih ni bistveno iz-boljšala, opazno pa je postopno izboljšanje v letu 1984 in v predvidevanjih za leto 1985. V vseh teh letih |e bila stopnja relativne brezposelnosti okoli 1 %, v letu 1984 pa celo manjša" od 1 % (odnos med številom zaposlenih in iskalci zaposlitve). Stevilo prijavljenih iskalcev zaposlitve v občini Ljubljana-Šiška je od leta 1980 do 1984 v upa-danju, razen v letu 1982, ko je poraslo število iskalcev zaposlitve, povečuje pa se delež mladine do 26. leta sta-rosti. V tem obdobju se uspešno izvajajo programi usposab-Ijanja in zaposlovanja invalidnih oseb, na področju šti-pendiranja pa je postala temeljna oblika kadrovsko štipen-diranje. Pomembni uspehi so bili doseženi pri zmanjše-vanju dopolnilnega dela upokojencev, pogodbenega in nadurnega dela ter pri zaposlovanju pripravnikov in mlaj-ših kadrov. Zaposlovanje pripravnikov po obsegu ustreza usmeritvam iz sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in plana zaposlovanja v občini. Rast zaposlovanja pri-pravnikov se kaže že v letu 1982 in stalno narašča, pred-vsem zaposlovanje pripravnikov s V., VI. in VII. stopnjo šol-ske izobrazbe. V skladu z družbenim planom občine se uspešno izvaiajo osrednji programski cilji na področju kulturnoumetniške dejavnosti, pri čemer zlasti izstopajo uspehi posameznih kulturnoumetniških društev in skupin (KUD CTH Pirniče, Lutkovno gledališče Jože Pengov, KUD Tacen in Sora ter folklorna skupina Emona). V naslednje srednjeročno ob-dobje se zlasti prenaša problem manikaiočih sredstev za vzdrževanje obstoječih objektov — kulturnih domov ter izjemno pereč problem pridobitve manjkaiočega prostora za delovanje centralne knjižnice Siška. Na področju telesne kulture se v skladu s planom uspeš-no izvajajo predvsem osrednji cilji družbenega plana, ki se nanašajo na množične telesnokulturne aktivnosti, v ka-tere je vključenih preko 15.000 občanov in delovnih Ijudi. Intenzivna rast je evidentirana tudi na področju spontanih oblik rekreacije (množični teki v naravi, pohodništvo, kole-sarjenje, planinarjenje idr.). Pozitivni premiki so bili reali-zirani tudi na področju izvajanja vrhunskega športa, v ka-terem so bili doseženi pomembni uspehi. V naslednje sred-njeročno obdobje se prenašajo zlasti še nerazrešeno vpra-šanje financiranja šoie v naravi, ker program ni dorečen v smislu sofinanciranja s strani posameznih SIS družbe-nih dejavnosti, še nadalje pa ostaja nerešeno vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za vzdrževanje obstoječih telesnokulturnih objektov in za nove neodložljive naložbe. Poseben problem pa predstavlja sedanja organiziranost skupščinskega sistema SITKS Ljubljana-Siška, ki ga bo po-trebno smiselno reorganizirati, da bi tako zagotovili pogoje za kontinuirano razreševanje tekoče problematike, ki spre-mlja izvajanje dogovorjenih ciljev na področju telesne kul-ture. V. Splošna poraba Uresničevanje družbenega plana na področju splošne porabe poteka v skladu z zastavljenimi cilji za to obdob-je. Iz sredstev splošne porabe smo financirali tiste naloge in obveznosti, ki so določene z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb, v odlokih in sklepih občinske skupščine in družbenih dogovorih ter sporazumih, ki so urejali oblikovanje in razporeditev sredstev splošne porabe. Občlnska skupščina je v skladu z družbenim dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji predpisovala izvirne pro-računske prihodke. Davčne stopnje ter takse so bile enake v vseh petih Ijubljanskih občinah in usklajene z drugimi občinami v regiji in SR Sloveniji. Za skupne naloge, ki izhajajo iz statuta ali drugih nor-mativnih aktov ter za katere smo se Ijubljanske občine dogovorile, da jih financiramo iz proračuna mesta Ljub-Ijana, smo \z sredstev proračuna namenili dogovorjeni de-lež v skladu z vsakoletnim dogovorom o oblikovanju sploš-ne porabe v občinah in mestu Ljubljana. VI. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita Splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito kot obliko in vsebino organiziranosti naše samoupravne druž-bene skupnosti smo v tem planskem obdobju uresničevali v zelo zahtevnih razmerah zaostrenih družbenoekonom-skih in s tem tudi družbenopolitičnih odnosov in razmer. V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so bili ustanovljeni komiteji za splošno Ijud-sko obrambo in družbeno samozaščito kot družbeno in po-litično operativni organi, ki usmerjajo in usklajujejo ob-rambno samozaščitno delovanje. Obrambni in varnostni načrti vseh nosilcev političnega in gospodarskega sistema postajajo z realnim dopolnje-vanjem, ažuriranjem in preverjanjem vse realnejši, kon-krelnejši in njihova realizacija predstavlja možnost za učin-kovit prehod na delovanje ob vseh vrstah nevarnosti (iz-redne razmere, vojne razmere, naravne nesreče ...). VII. Krajevne skupnosti V obdobju 1981—1985 so se konstituirale novoustanov-Ijene krajevne skupnosti. Vloga krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti, v kateri naj bi delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljevali svoje krajevne potrebe in interese, v praksi ni povsem zaživela. Položaj posameznih krajevnih skupno-sti je različen in v precejšnji meri odvisen od specifičnosli razmer, števila organizacij združenega dela, njihove eko-nomske moči ter medsebojnih odnosov in sodelovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom. Prepočasi se uveljavljajo odnosi neposrednega združe-vanja sredstev organizacij združenega dela in posrednega preko SIS za zadovoljevanje potreb in občanov. Še zme-raj niso presežene slabosti pri načrtovanju skupnih nalog in potreb oz. pri sprejemanju planskih aktov. Vzrok prepočasnemu podružbljanju odnosov v krajevnih skupnostih je tudi v nezadostno razvitem in neučinkovitem delovanju krajevne samouprave. Udeležba na sejah posa-meznih samoupravnih organov je slaba in tudi po vsebini delo delegatov ni povsod zadovoljivo. Pereč problem, ki ga izpostavlja večje število krajevnih skupnosti, predstavlja zagotavljanje sredstev za osebne dohodke delavcev krajevnih skupnosti in za kritje mate-rialnih stroškov. Z odpravo glavarine in prehodom zgolj na proračunski vtr sredstev se ti problemi poglabljaio. Za izboljšanje stanja na obravnavanem področju in učin-kovitejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih bo potrebno sistemsko celovito ure-diti način vključevanja in vire zagotavljanja sredstev v orga-nizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skup-nostih za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. Zaključek Izvršni svet ocenjuje, da so temeljne naloge na pod-ročju družbenoekonomskega razvoja občine v glavnem do-sežene kot posledica prizadevanj in naporov delovnih Iju-di za uresničevanje ciljev iz dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacije. Spoznanje o nujnosti vključevanja v mednarodno delitev dela je prevladalo praktično pri vseh gospodarskih subjektih. Kljub manjšim finančnim sredstvom smo zadržali nivo komunalnih storitev, prav tako pa je bil uresničen doslej postavljeni plan stanovanjske izgradnje. Prav tako se brez zastojev odvijajo osnovni programi druž-benih dejavnosti. Na osnovi doseženih rezultatov, tendenc gospodarskih gibanj in prizadevanjem vseh delavcev in delovnih Ijudi bo po oceni izvršnega sveta mogoče doseči v planu postavljene globalne naloge in cilje.