CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA CELJE 28. JUNIJA 1957 L. VIII. ST. 24 CENA 15 DIN SREČNO! s. julij praznujejo rudarji v naši socialistični domovini za svoj stanovski praznik. Vsi delovni ljudje se jim k prazniku pridiružujemo z isikrenimi če- sttiiikami in žel jami, da bi svoje velike delovne zmage tudi v bodoče pro- slavljali zdravi. 2elimo jim srečo, kajti njim je pri naiihovem težkem po- klicu zares potrebna. Ob vašem prazniku, tovariši rudarji iz Velenja, Zabukovoe, Liboj, Hude jame, Pečovnika, vziklikamo k vašemu prazniku z vašim pozdravom: SREČNO! Živahna aktivnost v organizacijah ZB po kongresu v celjskem okraju je po kongresu ZB čutiti v organizacijah Zveze borcev več- jo aikitivnost kot je bila pred kongre- som. Občinski odbori ZB v Celju, Voj- niku, Mozirju in Šoštanju so že sklicali sestanke s predsedniki osnovnih organi- zacij, na katerih so obravnavali gradi- vo s kongresa ter si v zvezi s tem za- črtavali bodoče naloge organizacij ZB. Hkrati so se ob tej priliki pomenili tudi o letošniem praznovanju 4. julija — Dneva borcev. Na vseh sedežih občin bod.o priredili svečane akademije, v maniših krajih pa bodo organizacije ZB skupno z ostalimi množičnimi organiza- cijami priredile manjše proslave. V delovnih kolektivih nai bi pK) no- vih smernicah začeli čimprej ustanav- ljati aktive članov Zveze borcev, ki bi naj bili predvsem v pomoč delavskim svetom pri zalaganju za čim večjo pro- izvodnjo v podjetju. Le s skupnim reše- vanjem problemov se bo dvignila sto- rilnost, kar bo imelo za posledico višji standard. Aktivi bivših borcev bi mo- rali v kolektivih skrbeti tudi za pravilno reševanje delovnih mest za bivše borce, t. j. da bi le-ti v podjetjih dobili tako zaposlitev, ki bi odgovarjala njihovemu zdravstvenemu stanju in sposobnosti. Bivši borci na vasi bi tudi morali biti v prvih vrstah v zalaganju za večje hek- tarske donose v kmetijstvu. Vsa Jugoslavija proslavlja zgodovinski praznik DAN BORCA Letošnji 4. julij bo naznanil že šest- najsto leto, odkar je CK KPJ na zgodo- vinski seji sprejel proglas o oboroženi vstaji jugoslovanskih narodov proti fa- šističnim okupatorjem. Kmalu zatem je prvi partizanski strel v bližini Ljublja- ne naznanil začetek vseljudskega upo- ra v Sloveniji, začetek štiriletne, težke, veličastne narodnoosvobodilne vojne, v kateri so svobodoljubni narodi posta- vili temelje socialistični skupnosti no- ve Jugoslavije. Zato že nekaj let praznujemo 4. ju- lij, ta zgodovinski praznik. Kot pretilo leto, bo tudi letos naš celjski okraj kar se da najbolj svečano proslavil ta dan. Tudi po vseh občinah našega okraja bodo Dan borca svečano proslavljali. Večina občin bo organizirala slavnostne seje občinskih odborov in osnovnih or- ganizacij ZB. Padle borce bodo poča- stili s komemoracijami na grobovih. V popoldanskih urah bodo organizirani iz- leti v partizanske kraje, ki bodo zdru- ženi z raznimi mitingi s kulturno pro- svetnimi programi. V večjih krajih bo- do urejene tudi izložbe z dokumentar- nim materialom in slikami narodnih he- rojev. 2e na predvečer praznika bodo po mnogih krajih organizirali koncerte in najrazličnejše prireditve s partizan- sko vsebino. Pred prireditvami bodo do- mače borce pozdravili zastopniki ljudske oblasti in jim čestitali k prazniku. Po- nekod bodo svojim borcem priredili sprejeme direktorji podjetij in sekretar- ji ZK. Po vseh občinah naj bi ta dan veljala posebna pozornost nekdanjim borcem, zato bi bilo prav, da bi tudi sin- dikati, SZDL in razna društva pripra- vila prireditve za borce. V vse te pro- slave pa bomo predvsem vključili mla- dino, kateri bomo znova oživeli lik na- šega borca. V Vojniku bodo proslave po vseh kra- jevnih odborih. Nastopali bodo pevski zbori in mladina z najrazličnejšimi re- citacijami. Na sam praznik bo osrednja proslava na Veliki Ravni, kjer bo tudi odkr:tje spominske plošče padlim borcem. Na tem mestu bo tudi slavnost- ni govor, spre:em patrulj, recitacije — nastopil pa bo tudi pevski zbor »Kajuh« iz Dobrne. V Mozirju bodo na vseh bližnjih vr- hovih goreli kresovi. Prav tako bodo tudi v tej občini proslave p)o vseh kra- jevnih odborih. Na osrednji proslavi bo- do peli kar trije pevski zbori (Rečica, Nazarje, Mozirje) in godba na pihala. Društvo Partizan Mozirje bo izvedlo nekatere telovadne točke. V Konjicah pripravljajo na predvečer praznika slavnostno akademijo v pro- slavo Dneva borca, pri kateri bo gosto- valo tudi mariborsko gledališče. 4. ju- lija bo ob 10. uri koncert na prostem, popoldne pa zbor borcev in razvitje pra- pora. Podobne proslave bodo imele tudL ostale občine. Soored Dioslav za Dan borca v Celiu Komisija pri občinskem odboru ZB Celje je že pred dnevi izde- lala dokončen program o spore- du proslav za Dan borca, ki so ga prejele vse osnovne organizacije ZB na področju občine. Dan pred praznikom — 3. juli- ja — bodo vse osnovne organiza- cije imele popoldne ali zvečer se- stanke s partizanskimi materami in očeti. Ob prisrčnih ^razgovorih bodo vsi povabljenci tudi pogo- ščeni. Isti večer bodo tudi sestan- ki članov ZB osnovnih organiza- cij. Tem sestankom bodo razni kulturni in zabavni programi dali slavnostno obeležje. Ob 20. uri bodo koncerti godb. V mestnem parku bo igrala god- ba ZPD »France Prešeren«, v Ga- ber ju bo v parku pred domom »Partizana« nastopila godba tovar- ne emajlirane posode, v Storah pa bo pred Kulturnim domom igrala godba domače Železarne. Ta večer bodo tudi slavnostno osvetlili Stari grail. Istočasno pa bodo ta večer goreli tudi kresovi na Anskem vrhu, Aljaževem hri- bu, Golovcu in Kunigundi. Na Dan borca — 4. julija — bo ob 5,30 budnica po celjskih ulicah, ob isti uri pa bo tudi štor- ska godba budila prebivalstvo k slavnostnemu praznovanju zgodo- vinskega dne. Ob 7. uri se bodo na zbornih mestih zbrali člani ZB vseh os- novnih organizacij s področja me- sta Celja, od koder bodo z zasta- vami odkorakali pred I. osnovno šolo. Skupinam se bodo pridruži- li tudi člani SZDL in ZK na te- renih. Ob 8. uri bo slavnostno odkritje spominske plošče na I. osnovni šoli, kjer je bila pred leti zbirna baza, od koder je okupator po- šiljal svoje žrtve v koncentracij- ska taborišča in pod puške. Pri tej slovesnosti bodo sodelovali godba France Prešeren, pevski zbor Svobode Celje ter govorniki: tov. Franjo Roš, Milan Loštrk in Jakob Kresnik. Nastopili bodo tu- di recitatorji iz Mestnega gledali- šča in I. osnovne šole. Po zaključni proslavi bo razhod članov osnovnih organizacij na obiske partizanskih krajev v oko- lici Celja. Ob 20.30 bo v letnem kinu brez- plačna predstava slovenskega fil- ma »Trenutki odločitve«. V dneh od 29. junija do 7. juli- ja bo v sklopu praznovanja Dneva borca razstavljen v izložbi trgov- skega podjetja »Volna« dokumen- tarni material o preseljevanju prebivalstva mesta Celja in okoli- ce v razna koncentracijska tabo- rišča. Na Dan borca bodo razvile svoje prapore tudi osnovne organizacije ZB Gaberje, Breg-Polule-Zagrad in Medlog. NA I. KONGRESU DELAVSKIH SVET OV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU Delavsko upravljanje naj se še bolj okrepi... v torek se je v novozgrajenem Domu sindikatov v Beogradu začel zgodovin- ski I. kongres delavskih svetov Jugosla- vije, kateremu prisostvuje nad 1700 de- legatov iz vseh krajev Jugoslavije, na- dalje številni gostje iz 22 tujih držav, piedstavniki mnogih tujih delavskih strank in številni domači gostje. Kon- gres spremlja nad 160 domačih in čez 40 tujih novinarjev, med temi sodelav- ci največjih svetovnih listov in radij- skih postaj. Kongres je otvoril predsednik incia- tivnega odbora za sklicanje prvega kon- gresa delavskih svetov, predsednik Cen- tralnega sveta Zveze sindikatov Jugo- slavije tov. DJURO SALAJ. Po izvolitvi potrebnih komisij in delovnega pred- sedstva Je navzoče na kongresu pozdra- vil Predsednik republike TITO. Val navdušenja,' s kakršnim so ga sprejeli delegati ob prihodu v dvorano, je tudi tokrat vzvalovil v dvorani. Predsednik Tito je v svojem pozdravnem govoru dejal med drugim tudi to, da zgodovin- ska odločitev pred sedmimi leti, ko je skupščina sprejela zakon o predaji to- varn in podjetij v upravljanje proizva- jalcem, ni bila preuranjena, kajti nagel razvoj delavskega samoupravljanja je pokazal, da je bil naš delavski razred sposoben prevzeti- to nalogo na svoja ra- mena. Nadalje je predsednik Tito govo- ril tudi o odmevih našega delavskega upravljanja po svetu. Odgovoril je zlo- namernim kritikom, da nikomur noče- nu) vsiljevati našega sistema, čeprav se je pri nas obnesel nad pričakovanjem. Ko je govoril o nadaljnjih nalogah, ki stojijo pred delavskimi sveti in ko jc priporočal kongresu, v katero smer naj predvsem usmeri delo, je vnovič pouda- ril, da je osnova našega g<»podarskega napredka, in dviganja življenske ravni delovnega ljudstva v večji delovni sto- rilnosti in boljši organizaciji dela. Pozdravnemu govoru je sledil referat predsednika CS ZSJ tov. DJURA SA- LAJA, ki je analiziral dosedanje uspehi delavskega upravljanja !>ri nas. Ugo- tavljal je, da je neposredna udeležb, proizvajalcev pri upravljanju odločno učinkovala v boju proti birakratizmu Po njegovem izčrpnem referatu so po- zdravili kongres mnogi domači in tuji gostje. Delo kongresa se je popoldan nadalje- valo v 6 komisijah. V teh komisijah so nadaljevali delo tudii v sredo, ko je na dopoldanskih in popoldanskih sejah ko- misij govorilo več kot sito delegatov. De- legati so v svojih govorih iznesli vrsto konkretnih predlogov za nadalnji razvoj delavskega samoupravljanja, nadalje vrsto predlogov za rešitev raznih nere- šenih vprašanj in predlogov za izbolj- šanje proizvodnje. Delo v komisijah se je nadaljevalo tudi v četrtek dopoldan, medtem ko so popoldan zaključevali razpravo za plenarno sejo, na kateri so sprejeli resolucijo in druge sklepe. O sklepih in zaključnem delu kongresa bo- mo poročali v prihodnji številki. Požrtvovalna pomoč delovnih kolektivov pri gradnji ljudskega kopališča Sprehajalci Trubarjeve ulice in Ljub- ljanske ceste lahko dnevno opazujejo živahen vrvež na gradnji ljudskega ko- pališča, ki vidno napreduje iz dneva v dan. Menda danes že ni več Celjana, ki bi še dvomil, da bo moderno ljudsko ko- pališče zgrajeno v rekordnem roku, ki si ga je zastavil gradbeni odbor. Obilici proslav ob prp-^nii^" me^^t^ Cel^a "n r)ne- (Nadaljevanje na 2. strani) Na gradbišču celjskega ljudskega kopa lišča dela hiftro napre. Otroci padfih borcev bodo lepo preživeli počitnice Počitniški koloniji v Bovinju in v Šmartnem pii Slovenj Gradcu Tudi letos bodo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja prav lepo preživeli počitnice. Za to so poskrbeli Glavni odbor Zveze borcev, ki je v ta namen prispeval za vsakega otroka 4000 din, občine pa 2300 din. Veliko za- nimanje so pKjkazali otroci zlasti za le- tovanje na morju, kjer bo letos letovalo 450 partizanskih otrok, in s'cer v počit- niški koloniji v Rovinju. Prva izmena ie odšla v Rovinj včera.i, sledili pa bo- sta še dve izmeni. Otroci bodo na leto- vanju pri morju po 21 dni ter se bo zadnja izmena vrnila iz Rovinja šele 3. septembra. Druga počitniška kolonija v Šmart- nem pri Slovenj Gradcu bo sprejela v dveh izmenah 110 partizanskih otrok. Prva izmena bo odšla tjakaj 5. julija, druga 29. julija, letovanje pa bo trajalo do 18. avgusta. Razen tega bo odšlo 31 partizanskih otrok v patniljo po partizanskih poteh in zgodovinskih krajih. Začetek pohoda bo 29. julija v Šmarju pri Jelšah. Nato t>odo krenili v Rogaško Slatino ter tam obiskali rojstno hišo pokojnega revolu- cionarja Borisa Kidriča. Od tu se bodo povzpeli na Boč, dalje čez Dravinjsko dolino na Pohorje, kier bodo obiskali Tri kralje in taborišče Pohorskega ba- taljona. Na Pohorju bodo obiskali tudi planinske postojanke Pesek, Ribniško kočo. Partizanski dom ter partizansko Pavčkovo bolnišnico. Od tu se bodo po- dali v Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer bodo v počitniški koloniji preživeli še 10 dni in prirejali izlete v bližnje par- tizanske kraje. Organizacijo počitniških kolonij vodi Okrajni odbor Zveze borcev v Celju. Prvi dve izmeni v Rovinju bo vodil zna- ni bivši komandant partizanskega od- reda na Kozjanskem tov. Marijan Jerin, tretjo izmeno pa prof. Emil Kline, ki je znan po svoji skrbi za partizanske otro- ke. Tudi ves ostali vzgojiteljski kader v kolonijah bo sestavljen iz bivših bor- cev in aktivistov NOV. Otroci v Rovi- nju bodo stanovali v šotorih, polovica otrok v koloniji v Smartner*. pri Slo- venj Gradcu i)a bo stanovala v tamkajš- nji osnovi šoli, ostali pa pod šotori. STRAN 2 28. JUNIJA — ST«v. 34 POGLED PO SVETU Ko je znameniti ruski mislec Hercen rmrmišljal o revoluciji, je nekje zapisal, dm niti priroda niti zgodovina ne gre- sta nikamor, marveč sta pripravljeni iti povsod, kamor se jima ukaže, ako je le to mogoče. Na kratke časovne razdalje je tej resnici le težko verjeti. Svetovno javno mnenje je za usta- vitev atomskih poskusov. Cela vrsta »plivnih posameznikov pa tudi vlad in oblastnikov je doslej izjavila, da je zoper samomorilno početje. Celo Eisen- hotoer se jim je pridružil. Naša vlada bo svoj predlog poslala vsem državam in OZN. Ves svet nestrpno pričakuje, da bo podkomite OZN v Londonu ven- darle prebil led, ki ga je okoli sveta naredila hladna vojna. Vse to pa, vsaj zdaj tako kaže, za premikanje zgodo- vine še ni dovolj. Med špicami zgodo- vinskega voza so palice, ki vozu ne dajo, da bi pognal v deželo zaupanja in miru, deželo — sanj. Ruski glasovi že pravijo, da je Stas- sen iz Amerike prišel s takimi inštruk- cijami, da so vsi sedanji razgovori ja- lovi. Kaj je bil vzrok, ni mogoče z go- tovostjo reči, sodijo pa, da je v ozadju Nemčija. Z imenom se sicer ne ime- nuje, pač pa pod formulo — evropski zavezniki. Med temi evropskimi zavez- niki je tudi Anglija. Njen predsednik MacMillan je v odgovoru Bulganinu pokazal, da mu ni do razorožitvenega sporazuro^a, saj je razorožitev povezal z nemškim vprašanjem. Adenauer in Brentano sta ta odgovor ocenila, češ da je dovršen. Ameriški »Evening Star« snubi tudi Francijo v klub atomskih mogočnja- kov, češ če bo prišlo do prepovedi atomskih poskusov za eno ali več letf potem bo Franciji za vselej odklenkalo, da bi postala atomska sila. Francija pa se še ni odrekla svojemu položaju velesile, čeprav se ji zelo maje. Sicer pa je kot v proslavitev opti- mizma v podkomiteju OZN vojni duh poskrbel za učinkovite parade: V Ne- vadi je po daljšem čakanju zaradi ve- tra eksplodirala četrta atomska bomba zadnje serije z 10 tisoč tonami trini- trotoluola, na Božičnih otokih, tretja britanska, obenem pa je obrambno mi- nistrstvo ZDA poskrbelo za »bombo« še v Južni Koreji, kamor bodo. za ame- riške enote pripeljali modernejše orož- je. To je občutljiva točka, kajti za- deti sta Kitajska, ki je tu demobili- zirala 19 divizij, zadeta pa je tudi SZ. Naštejemo pa lahko še nekaj nič kaj spodbudnih dogodkov. Tako so v Šri- nagaru pod Himalajo zabeležili radio- aktivni dež, desetkrat močnejši kot na- vadno. V Nemčiji so spustili v morje prvi vojni brod, bojni čoln za visoko morje z imenom »Jaguar«. Prav tu se svobodno organizirajo esesovci, hitler- jevska elita in pozivajo esesovce dru- gih narodov na mednarodni kongres esesovcev v Hannovru. V protikomuni- stični histeriji se dični svobodni svet ne ustraši najbolj umazane druščine. V ZDA niso nič kaj lepo odpravili Japonca Kišija, ki bi bil rad izbil bolj- ši položaj za Japonsko. ZDA nočejo niti slišati o izročitvi otoka Riu Kiu in Bo- nin, o spremembi na Okinavi, o olaj- šavi embarga s Kitajsko, o izpraznitvi drugih vojaških baz, nič pa tudi o tem, da bi Japonska z ameriškimi dolarji delala večjo politiko med azijskimi dr- žavami. Na Tihem oceanu Amerika ni tako radodarna do bivših sovražnikov kakor v Evropi. Razumljivo, tu bi mo- rala zadeti samo sebe, v Evropi, kjer gre za Nemčijo, pa gre na rovaš zavez- nikov. V Franciji je prišel na vidno mesto Maurice Bourges — Maunoury, komaj 40 let star, z izredno lepo biografijo med vojno, saj je bil eden najbolj hrabrih članov francoskega odpora, pol- kovnik, padalec, odlikovan z najviš- jimi odlikovanji. Odvisen bo od desni- ce, odvisen od vsega, kar je Francija po vojni doživela. V Alžiru, pravi, da ho pripravil nov status, še preden se bo vojna končala. Obljublja volitve in nove davke. Francija bo morala v bolj- še č€se skozi temen, ozek predor, ki se bo le počasi širil in svetlil, kakor je rekel nek poslanec. Vprašanje, če bc skupščina privolila v ta predor. Raz- mere v Alžiru pa so take, da se bodo morale spremeniti, kajti vse bolj po- stajajo stvar vsega sveta. Zdaj je Tunis zaprosil za mednarodno pomoč, češ da ne more več hraniti alžirskih begun- cev. Število teh je naraslo na 200.000. V stvar se je javno vmešala tudi cer- kev. Kardinal Feltin je podprl vlado kot vrhovni vojni vikar, češ da je tre- ba pomisliti, koliko je Francija storila za civilizacijo Alžira. Kakšna dobrota! Kdo na svetu bi verjel, da so francoski kapitalisti storili to iz ljubezni do al- žirskega človeka! Kardinal je naiven ali pa se zanaša na naivne ljudi. To drugo bo bolj verjetno. Francoska poli- tika zadnje čase močno izrablja na- sprotja med Alžirci, med MNA (alžir- sko narodno gibanje — Messali Hady) in FIN (narodnoosvobodilna fronta — Ben Bella) po starem načelu in praksi vseh okupatorjev. Italija, Zahodna Nemčija in Francija so sklenile svobodneje trgovati z LR Kitajsko. Business. Kitajska je iz Ti- beta odpoklicala svoje strokovnjake za graditev države, češ da so dušili tibet- ske kadre. ,Tibet leži visoko, kitajski »car« Daljoko (daleč), zato ni to nič čudnega. Drugače pa je z ameriško misijo v Jordanu, ki je dobila naslov svetovalca jordanske vlade. To se pra- vi, nekaj takega, kakor so bili nemški beraterji med vojno povsod, kamor je prodrl nemški tank. T. O. Maurioe Bourges — Mounoary »Koliko časa?« „Titove Toplice" JTOMSKi VRELEC" v Harinziakah Zadnja leta se je širil glas o novem zdravilnem vrelcu v Obsotelju. V časo- pisih smo prebirali naslove o obsotelj- skem zdravilnem vrelcu v obliki vpra- šaja. Skoraj neverjetno je bilo slišati, da bi se naenkrat pojavil nekakšen »atomski-« vrelec. Vendar je res. Prav te dni je pod skalo v Harinziakah za- brnel kompresor in delavci iz Kumrov- ca so pričeli z izgradnjo dveh bazenov, v katerih bodo v najkrajšem času lahko iskali zdravja tisti, ki se že zdaj nama- kajo v neurejeni mlaki. Mnogo jih je od vsepovsod. Vsa stanovnja v kraju so že za vse leto rezervirana. Glas o znamenitem radioaktivnem vrelcu je prodrl tudi čez meje naše domovi- ne. Dr. Miholič iz Zagreba je ugotovil, da vsebuje vrelec 11,24 Macfenovih enot radioaktivnosti in je tako najmočnejši radioaktivni vrelec v Jugoslaviji. Po- vrhu je vrelec prirodno topel okrog 34 stopinj C. Daje do 146 1 vode na minuto. Ljudje ozdravi j a jo v njej, gnojne tvor- be se hitro celijo, revmatičnost jenjuje, krvni pritisk pada, izčrpani živci se osvežujejo. Škoda je, da zdravljenje ni pod zdravniškim nadzorstvom. Ljudje si sami predpisujejo 20 minutno kopel in pijejo po 2dl vode ter se tega drže kot recepta. Doslej je bilo še vse zastonj, danes pa je potrebno plačati za kopanje 20 din. Ljudje so kljub temu veseli in naval je še večji. Toda kmalu bo v to- plicah red. Tudi novo ime so jim že da- li. Naziva jo jih kratko: Titove toplice in videti je, da bo to ime ostalo. NAŠ KOMENTAR Podjetja slabo črpajo investicijska posojila Priliv v družbene investicijske sklade je letos mnogo večji kakor v istem razdobju lanskega leta, vendar potrošnja sredstev za in- vesticije poteka dosti počasneje. Posebno velja to za kredite, ki so bili dani industriji iz splošne- ga investicijskega sklada. Kori- ščenje teh kreditov je ob koncu aprila doseglo komaj 64 % lan- skega koriščenja, čeprav je mno- go. več sredstev na razpolago. Ce pogledamo koriščenja po posa- meznih investitorjih, vidimo, da so krediti sicer bili odobreni, ni pa še prišlo do črpanja, čeprav so od tega že minili dva ali trije meseci. Mnogi investitorji tudi preslabo črpajo odobrene kredite, kar ni v nikakem razmerju s ča- som, ki je dan na razpolago za črpanje. Ce analiziramo gornji pojav, vidimo, da so ta zastoj povzro- čili predvsem sami investitorji. Prvo kar moramo takoj na za- četku grajati je to, da investi- torji vložijo prerjfialo časa in tru- da v izdelavo samih investicij- skih programov. Programi so se- stavljeni v naglici, tako da dosti- krat ni zadosti proučena ekonom- ska upravičenost oziroma renta- bilnost investicije. Ob izdelavi elaborata ostanejo odprta razna vprašanja, ki bi morala biti že rešena ob priliki predložitve za- htevka Jugoslovanski investicij- ski banki. Vprašanje lastništva zemljišča, na katerem bo stal bo- doči investicijski objekt, največ- krat tudi ni urejeno pravočasno. Ko pa pride do odobritve kredita, nastane zastoj, ki zavleče priče- tek koriščenja za več mesecev. Vprašanje lokacije pa dostikrat predstavlja resno oviro za skle- nitev pogodbe in odobritev črpa- nja, Podjetja morajo te pomanj- kljivosti odpraviti še pred sesta- vo elaboratov, da bodo ob pred- ložitvi elaborata ter zahtevka Ju- goslovanski investicijski banki vse podrobnosti razčiščene, oziro- ma urejene. Prav tako morajo podjetja, ki se odločijo za investiraneje, ime- ti pred očmi, katera dela bo še treba opraviti, ko bo posojilo odobreno, ter da se že vnaprej na to pripravijo. Za gradbena dela je potrebno izdelati gradbeni pro- jekt s podrobnimi izmerami in predračunom. To traja navadno precej časa in je treba pričeti ta- koj z izdelavo. Potrebno je, takoj ko so zagotovljena sredstva, raz- pisati licitacijo za gradbena dela. Tu je določen rok 30 dni za dela nad 50 milijonov in 15 dni za dela pod 50 milijonov, ki prične teči od objave licitacije. Prav tako zavleče pričetek črpanja po- sojila tudi izdajanje poroštvenih izjav ljudskih odborov. Poroštva morajo biti sprejeta na skupščini ljudskega odbora, kar je možno samo ob zasedanju skupščine. Za- to bi bilo prav, da skupščina že pri odobritvi začasne poroštvene izjave pooblasti predsednika LO tudi za izdajo definitivnega po- roštva. Dostikrat nastanejo tudi težave zaradi odstopanja od in- vesticijskih programov, ko je po- sojilo že odobreno, ali pa je celo prišlo že do črpanja posojila. Ta odstopanja se dogajajo predvsem pri opremi, včasih pa tudi pri gradnjah. V tem primeru Jugoslo- vanska investicijska banka ustavi izvajanje del. Investitor pa mora zaradi tega posebej utemeljevati upravičenost spremembe, kar za- vleče investicijska dela, oziroma jih odgodi za krajšo ali daljšo dobo in seveda s tem tudi črpa- nje. Prekoračenje roka pričetka ko- riščenja investicijskega posojila vpliva zelo škodljivo tudi na naše gospodarstvo. Sredstva, ki so bila dana v obliki kreditov, zamrz- njena za nekaj mesecev, ko bi se lahko dodelila drugemu inve- stitorju, ki bi jih lahko pravo- časno in koristno uporabil. Hkra- ti pa nastaja tudi neposredna go- spodarska škoda, ker bodo pro- izvodi prišli mnogo kasneje na trg, kakor bi sicer. Izpad proiz- vodnje bo torej prizadel razen podjetja tudi celotno naše gospo- darstvo in potrošnika. Na koncu naj omenimo, da v bodoče Jugoslovanska investicij- ska b'anka ne bo več tolerirala opisanih pomanjkljivosti, oziroma neupravičenih zavlačevanj. V teh primerih, kjer bi do tega prišlo po krivdi investitorja, bo odpo- vedala kredite ter sredstva vlo- žila drugam. To pa gotovo ne bi bilo v prid gosi^arski politiki okraja, občine in pa prizadetega podjetja. V Šmarju priprav^ljajo začetni tekstilni obrat 2e nekaj let se prebivalci Šmarja vztrajno borijo za lastno tekstilno to-/ vamo, o kateri so prepričani, da bo dobro uspevala. Morda jih je zgled Koz- janov navdušil za to zamisel. Ce »Koz- janka« uspeva, si mislijo, zakaj ne bi tudi šmairska tekstilna uspevala. In končno 26 strojev že dolgo čaka, da ste- čejo, brezposelna delovna sila v šmarski občini pa se tudi dnevno ponuja. S ,po- izkusnim obratom bodo v precejšnji me- ri rešili problem brezposelnosti! Te dni si je posebna komisija iz Celja ogledala prostor, kjer naj bi stala bodo- ča tovarna. Stavba, ki trenutno služi ga- silskemu domu kot gairaža, bi bila kar primerna. Projektivni biro bo te dni iz- delal načrte za začetni tekstilni obrat. Potrebno bo preurediti streho, povečati okna, da bo več svetlobe in prizidaiti sanitarije in obratno pisarno. Ugodno, pri tej stavbi je dejstvo, da obstaja možnost za prizidavo nove hale, če se bo poizikusni obrait razvil v močnejšo tekstilno tovarno. Adaptacije ne bodo terjale prevelikih stroškov. Poleg strojev imajo tudi že dobrega strokovnjaka, ki je uredil tudi »Kozjanko« in ki bo prevzel vodstvo šmarskega tekstilnega obrata. Zaenkrat bodo izdelovali samo frotirke. potem pa bodo iz lasitnih sredstev postopoma raz- širjali obrat in ga spremenili v domačo tovarno. Načrti so pri celjskem Projektivnem biroju že v delu. Z adaptacijo bo Šmarje pohitelo, ker bi radi še v tsm letu začeli s poizikusno proizvodnjo. Seminar o poliompelitisu v Celju Slovensko zdravniško društvo je pri- redilo pretekli torek v Celju republiški seminar o poliomyelitisu, katerega se je udeležilo okoli 200 zdravstvenih delav- cev, predvsem zdravnikov in medicin- skih sester iz vse Slovenije. Seminar je bil prvenstveno namenjen zdravnikom zdravstvenih domov, zdravstvenih po- staj in obratnih ambulant ter zdravni- kom tistih oddelkov bolnišnic, ki pred- hodno ali za vso dobo zdravijo bolnike s poliomyelitisom. Da so za tečaj iz- brali ravno Celje ni pripisati zgolj ugod- nemu zemljepisnemu položaju Celja, temveč predvsem epidemiološkim okoli- ščinam, saj je celjski teritorij, ki gra- vitira na infekcijski oddelek Celjske bol- nišnice v bližnji preteklosti bil zelo prizadet od te bolezni. V imenu celjske podružnice zdrav- stvenega društva je seminar otvoril predsednik podružnice dr. Ivan Podpe- čan. Namesto službeno odsotnega pred- sednika slovenskega zdravniškega dru- štva dr. Draga Mušiča je spregovoril o pomenu seminarja šef infekcijskega od- delka celjsike bolnišnice dr. Janiko L«s- ničar, ki je v uvodnih besedah pouda- ril, da je poliomyelitis v povojnih letih zlasti v Sloveniji v stalnem porastu. De- jal je, da ne bi morebitna epidemija našla zdravniške delavce nepripravlje- ne, kot jih je v velikih epidemijah 1953. in 1956., je Zvezna komisija za borbo proti poliomyelitisu sklenila strokovno izpopolniti ves medicinski kader, ki ima opravka s poliomyelitisom. V ta namen je bil organiziran tudi seminar v Celju. Vsebina seminarja je bila zelo bogata, saj so na njem predavali znani zdravni- ški delavci. Epidemiolog CHZ iz Ljub- ljane dr. Svetozar Kalčič je predaval o razširjenosti poliomyelitisa v Sloveniji, predstojnik infekcijske klinike iz Ljub- ljane prof. dr. Milko Bedjančič je govo- ril o diagnozi in terapiji okvar dihalnih organov t)ri tej bolezni, načelnik Epide- miološkega oddelka CHZ iz Ljubljane dr. Janez Kmet pa je predaval o sodob- nih p)ogledih na vakcinacijo proti polio- myelitisu. Kot gostje so se seminarja med dru- gimi udeležili tudi predsednik Okrajne- ga odbora SZDL v Celju tovariš Franc Simonič, podpredsednik OO SZDL tova- riš Jakob Žen in podpredsednik OLO Celje tovariš Miran Cvenk. Požrtvovalna pomoč delovnih kolektivov pri gradnji ljudskega kopališča (Nadaljevanje s 1. strani) vu vsitaje, bo za celjske športnike in za vso celjsko javnost gotovo pomembna tudi proslava otvoritve ljudskega kopa- lišča. Ne moremo mimo dejstva, da k tako pospešeni gradnji ogromno pripomorejo nmogoštevilni prostovoljci celjskih pod- jetij, ustanov in najrazličnejših organi- zacij ter društev. Ne moremo pa tudi prezreti izredne požrtvovalnosti članov gradbenega odbora, ki z veliko prizadev- nostjo sproti premaguje mnoge težave in so kljub obilici dela na odgovonih mestih dnevno na gradbišču. Glede delovne sile se vodstvo gradbi- šča zadnje dni res ne more več pritože- vati, saj se prostovoljci dnevno javljajo in darujejo gradbišču več uir vestnega in marljivega dela. Tako so do danes celjsiki prostovoljcd opravili že preko lO.OOO prostovoljnih delovnih ur. Prav tako se vodstvo gradbišča tudi ne more več pritoževati glede prevozov, saj se stanje dnevno ziboljšuje in podjetja za- mujeno vedno nadoknadijo. Tako je bi- lo zasipniega materiala dosilej navožene- ga že preko 3600 m®. Tudi glede strokovne delovne sile, ki jo je gradbišče do nedavnega pogrešalo, se stanje zboljšuje. Največ strokovnja- kov je nabral Beton sam ter grad'beno podjetje Stavbenik. Trenutno pogrešajo samo še strokovne delovne sUe za tesar- ska dela. Betoniranje in oblaganje sten lepo na- preduje, prav tako bo tudi kanalizacija vsak čas zaključena. Pred otvoritvijo pa bo treba še primemo urediti dostop do kopališča od vseh strani, predvsem pa bo potrebno za kolesarje in pešče podalj- šati Trubarjevo ulico dio koipališča. Mnogi kolektivi gradbišču ne morejo dati na razEK>lago svoje delovne sUe, pač pa delavci v podjetju opravljajo nad- urno delo, pjodjetja pa plačilo nadur od- stopajo gradbišču. Tako so se doslej na- brale že kar lepe vsote. Tovarna Toper Celje je nakazala gradbišču 45.185 din, Metka Celje 24.640 din. Celjska tiskarna 21.654 din, Celjsike opekarne 15.000 din, Gk>zdno gospodarstvo OLO 10.000 din, OLO Celje 6^0 din, Oprema Celje 4746 din, Čevljarstvo Celje 346« din, Elektro Radio Center 2830 din. Svet za gospodar- stvo OLO 2200 din. Kozmetika Celje pa 1000 din. Denar je pri MH nakazalo te dni še nekaj podjetij, o katerih pa še nimamo podatkov. Izdatno dotacijo je prispeval tudd' Zavod za socialno zava- rovanje Celje, ki je gradbišču nakazal 250.000 dinarjev. Gradbeni odbor se vsem podjetjem in prositovoljcem iskreno zahvaljuje. DOLARSKA INJEKCIJA Vidiš John, s to injekcijo bom dosegel pri Arabcih to, kar ti nisi ni»cel z orožjei CELJSKI tednik T TSAKp mSOt It. lunija — st»v. 24 3 STRAN Spet je ugasnilo dragoceno življenje NINA POKORN P« Štiriletni težki bolezni je do- trpela Nina Pokorn, republiški ljudski poslanec, članica OK ZKS, odbornica OLO, ena vodilnih čla- nic Zveze ženskih drušitev, čla- nica OO ZB ter šitevilnih drugih množičnih in politličnih organiza- cij. V Celju, Konjicah in Zrečah BO razobesili črne zasitave žalosti. Smrt pride vedno nepričakovano, pa naj še tako vztrajno zasleduje človeka. Čeprav je Nina niiliala mied življenjem tn smrtjo, so vsi, ki so jo poznaJi, a teh ni malo, upali, da bo n;^a odločna volja zmagala. Nina Pokom je pripadala tisti vrsti ljudi, ki so v življenju po- znali več trpljenja kot zadovolj- stva, več žalosti kot veselja, tisti vrsti, ki jih trpljenje in žalost kre- pi ter iz njih ustvarja odločne in zavedne javne delavce. Rodila se je leta 1902 v Breži- cah. Njen oče je kmalu po njenem rojstvu odšel v Ameriko. Od tiste- ga časa mati in vseh pet otrok ni več slišalo ničesar o njem. V ^odnji mladosti je morala trdo delati. Štirinajstletna deklica si je že sama služila kruh. Najlrprej v nekem otroškem vrtcu, ipozneje pari baronici von Gagern, kjer je zgodaj spoznala pokvarjenost ari- stokratsike družbe. Ce se ji je kdaj nasmehnila sre- ča, jo je toliko večja nesreča vedno še bolj prizadela. Njen prvi mož se je smrtno ponesrečil. Ostala je sama s tremi otroki, pristaši kle- rikalnega režima pa so ji spravili na boben podedovano imetje. Ob svojem drugem možu, na- prednem zdravniku dr. Pokor- nu, je našla nov dom. Ob njem je prvič slišala o borbi naprednej- šega sloja delavskega razreda. Toda materinstvo ji ^e odvzemalo preveč časa, da bi lahko s svojim zakonskim drugom stopila aktiv- neje v ta boj. Toda čas in dogodki so ji pri- nesli tudi to. Ko je okupator pod- jarmil našo domovino, je z možem in najstarejšim sinom pobegnila na Dolenjsko. V Suhi krajini, kjer je dr. Pokom služboval, se je z njim vred vključila v osvobodilno gibanje. Pozneje je za njo prišla tudi sestra z ostalimi otroki. Po- tem so se dogodki hitro razvijali. Mož je stopil v partizane, prav tako starejši sin Boris. Nina je bila ob neki priliki izdana in ko- maj je ušla v Ljubljano. Sestro in otroke so internirali na Rab, kjer je najmanjša, komaj šest tednov stara Katja, umrla. Po devetih me- secih so se otroci vrnili iz inter- nacije in Nina jim je z najtežjimi deli skrbela za vsakdanji kruh, poleg tega pa še vedno vneto m- delovala v osvobodilnem gibanja. Partij.^e organizacije so ji po- magale v njenil nesreči, čeprav teh komunistov ni nikoli videla. Ob vsaki priliki se je s hvaležnost- jo sjM>m!injaLa teh neznanih po- močnikov. V teh težkih dneh pa so njeno gorje povečale temne ve- sti, ena težja od druge. Moža so ji Italijani leta 1942 ustrelili, njen sin pa je kot najmlajši slovenski komandat brigade (Zidanškove), padel v boju leta 1944. Vsi ti udarci so Nino od dne do dne bolj jeklenili. Tu so bili otro- ci, tu je bUa porušena domovina, tu je bil dolg do žrtev, med ka- terimii so bili trije njeni svojci. Po osvoboditvi se je vrnila v Zreče in se z vso vnemo vključila v ;^vno politično delo. Leta 1946 je bila sprejeta v vrste komuni- stov. Nina ni mkoli poznala po- čitka. Skrb za otroke na eni, ter delo za skupnost na drugi strani. Njena prizadevnost je rodila uspeh za uspehom, vsaik uspeh pa jo je obdal z večjo množico ljudi, ki so ji zaupali Vedno večje in vedno težje naloge je sprejemala na svoja ramena. Bila je sekre- tarka občinskega komiteja in predsednik občinskega odbora v Konjicah. Z vsemi silama je delala pri ustanovitvi Kmetijske zadruge v Zrečah, ki je danes med naj- vzoraejšami. je v najtesnej- ših stikih z delavci in kmeti svoje občine. Vsi so jo enako spoštovala, vsi so ji enako zaupalL Ko so občani volUi predstavnika za Ljuidsiko skupščino LRS, so izvolili njo, da je zastopala konjilški pre- del v tem forumu. V okrajnem ljudskem odboru je sodelovala v raznih odborih in komisijah. Bila ie prizadevna odbomica OO ZB, ena najboljših članic OK ZKS itn OO SZDL. Ko jo Je pred teti bolezen res- neje napadla, Nina Pokorn še vedno ni izpreg-la. Ves čas med posteljo in ponovno bolezensko krizo je vedno posvetila javnemu političnemiu delu. Zelo budo ji Je bilo, da m imela več tiste moči in zdravja, zlasti zadnja leta, ko so otrocd doraščali, pridno študirali in se osamosvajali. Za njene zasluge jo je Ljudska skupščina FLRJ odlikovala z me- daljo in ordenom zaslug za narod III. stopn;^, še pred tem pa je bila odlikovana z odliojem za požrtvo- valno delo s strani Ljudske fronte Jugoslavije. In zdaj, v dneh, ko se vse bolj razcveta socialistični! sistem, za katerega je Nina žrtvovala vse svoje sile, morda več kot jih je im^a, zdaj ko se na zadružnih nji- vah v Zrečbi dolini pozibava bo- gato klasje, zdaj ko njeni otroci drug za drugim stopajo v življe- nje kot dobro vzgojeni in koristni člani družbe, je njeno plemenito, v trpljenju, žalosti in boju pre- kaljeno srce prenehalo bitL Danes se bomo poslovili od nje. StaU bomo ob odprtem grobu, ka- mor bodo položili njjene posmrtne ostanke in pogled nam bo drsel po kraju, kjer menda vsako zna- menje napredka nosi tudi pečat njenega neumornega dela. Nina si je v svojem življenju, s svojim trpljenjem, s svojim de- lom postavila trden spomenik v srcih Ljudi. Spomin v ljudskih srcih pa je neizbrdsen. Nina je bila komunist in ni verovala v posmrt- no življenje. Toda ljudje, kot je bila ona, živijo po smrti. Ne v dogmatičnih sferah, živijo v srcih ljudi, v svojih delih. Slava njenemu spominu! Pred praznikom rudarjev Srečno! Vam kličejo deloriii ljudje k \mm praznika Med ZabukovSkImi rudarji »Pri nas nimate kaj hvaliti«, so nama rekli, ko sva prišla mednje, da hi našim bralcem za praznLk rudarjev pripravila branje o življenju tega kolektiva. Glav- ni inženir, ki naju je napol začudeno, napol nezaupljivo sprejel, je vendar za- čuttiil, da teh par besed ne bo zadostovalo. Ni sicer postal gostobeseden, toda kma- lu so bili v2u:oki tega sprejema jasni. V Zabukovci se namreč čutijo dvakrat zavrženi. Kraj Siam je že sam po sebi odmaknjen od sveta, stisnjen ob vznožje Mrzlice, rudnik sam pa ne uživa kdo ve kakšne slave. Je pač tako, da dandanes vse govori pa tudi piše o kolektivih z veliko proizvodnjo, o podjetjih, ki dajejo velike družbene prispevke, ali pa o ko- lektivih, ki imajo spričo močnih injekcij sreds/tev kapitalne izgradnje »močnejši puls«. Zabukovca pa si je nakopala ne- zasluženi vzdevek »socialnega rudnika«. V zveznem merilu jo komajda poznajo, republika in okraj pa sta jo uvi-stila med tista podjetja, ki vedno nekaj rabijo. Zdaj to, zdaj ono. V Zabuikovco ne ho- dijo delegacije. Tja najdejo pot kveč- jemu zastopniki inšpekcije dela, sani- tarne inšpekcije in podobni obiskovalci. Zabokovca živi v precej hladni senci na daleč znanih velenjskih tovarišev. Iz- • kušnje so jih prignale do pretirane skromnosti, da so celo takra't, kadar se pritožujejo, presneto redkobesedni. nijskimi hišicami, nasejanimi med ru^ei- niškimi napravami, sem kikoj uganil, ga najbrž ne bodo dobili. Ko so rudarji odhajali iz jame domov, sem videl ravno obraten prizor od ti«r^- ga, ki se mi je nudil v Velenju. Vpražal sem, če v Zabukovci ni kopalnice, pa mi povedali da je, toda tekšna, da vsak raje počaka in se umije doma. Spomiiil sem se znanca, ki mi je pravil, d.a v Za- bukovci ni dobil oglasa za publikacijo, ki so jo v Celju izdal: v korist izgradnje kopališča. Zdaj jim tega ne zamerim več ... METAN V RAZDRAPANIH PREMOG OVNIH PLASTEH ... Laški rudnik bi lahko odstopil svoje drugo ime zabukovškemu. Zabukovška jama je brez dvoma še bolj huda, čeprav tudi Laščanom ne cvetijo rožice po od- kopnih številkah. Tisti, ki je tukaj začel kopati premog, ni napravil usluge ru- darskemu stanu. Premogovne plasti so tod močno raztrgane, vrh vsega niti pre- več debele, zato pa toliko bolj bogate z nevarnim plinom. Te negativne »od- like« zaboikovško jamo uvrščajo na prvo mesto v Sloveniji, v pogledu prilik, ki niso zavidanja vredne. Preden stopite v dvigalo, ki vas spusti v jamo, najdete vse druge napise, o kajenju nič. Tudi treba ni. Nevarni metan je tod vcepil svoj zakon v meso in kri. Bližnje poko- pališče v Grižah pokriva z rušo vrsto rudarjev, ki so v nesrečah izgubili živ- ljenja. Zabiikovca, kolikor je majhna, ima v svoji zgodovini največje rudarske irtssreče v Sdo^-^eniji. Disciplina je tu takšna, da celo okrajnim inšpektorjem včasih ne gre v račun. Res je, da je rudnik po vojni do-bil marsikatero izboljšavo. Toda tu se ne da kdo ve koliko mehanizirati. Sele v bližnji prihodnosti bodo v polju, ki ga zdaj odpirajo, verjetno začeli odkopa- vali po načinu širokega čela. Geološke prilike so tukaj takšne, da ibo pač ostalo težišče proizvodnje pri navadnem nači- nu odkopnih oken. V takih prilikah, kjer se trije do štirje komaj izogibajo drug drugemu, ne bo nikoli mogoče nakopati v enem »šihtu« toliko rude, kolikor jo spravijo na beli dan v Velenj-u ali pa kje drugje. Morda tudi desetkrat manjši proizvodni učinek od onega v Velenju, zahteva v Zabukovci caiak, če ne celo veliko večji fizični napor ... Ko se je naš reporter pripravljal, da bi posnel tale prizor v jami, je višji nad- zornik z varnostno svetilko najprej »z meril« gostoito metana, da bi električna bliskavico ne povzročila kakšnega nez aželenega »buimia«. Tudi midva sva bila zelo navdušena nad tem. da bi se z jun aki ornega podzemlja srečala še kdaj pod svetlim soncem za nameCek pa Se teZave... . iKadar bodo v Zabukovci govorili o težavah, potem bodo prestopili meje redkobesednositi. To pa zato, ker težav pri njih kar mrgoli. Toda omenili bomo samo najvažnejše. Kadar v Zabukovci zmanjka toka, ta- krat morajo rudarji na vrat in na nos iz jame. Kajti če prenehajo delati zračne naprave, je ,p>od zemljo delo nemogoče. Ko pa so žice daljnovoda spet pod na- petostjo, pretečejo najmanj štiri ure, da rove in jaške toliko prezračijo, da se rudarji spet lahko vrnejo vanje. Koliko dragocenega časa gre v nič. Rudnik pa premore samo en daljnovod. Ce ta od- pove, so v škripcih. Pravzaprav pa že imajo drugega. Od enega do drugega transformatorja so napete žice. Toda, kaj pomaga! Transformatorja sta brez opre- me, za opremo pa nimajo denarja. Ko- lektiv bo presneto hvaležen ix>djetju DES, če bo res kreditiral te in^rfalaciie, kot je na posredovanje predsednika okraja obljubil. Nisem se čudil Zabu- kovčanom, če ne morejo razumeti, da ni nikjer tistih nekaj milijonov, od katerih zavisi nemotena proizvodnja in varnost rudarjev v jami. Velik problem so v Zabukovci kadri. Ze nekaj let iščejo inženirja. Trije so že prišli, eden je bil ,pri njih dva dni, eden niti cel »šiht«, tretji pa se je obrnil, ko je prišel do Žalca. Upravičena je pripomba nekoga, ki je pikro zatrjeval, da je največji slovenski rudnik v Ljub- ljani, ker je tam baje čez sedemdeset rudarskih inženirjev. V Zabukovco niM- če noče priti. Eni se ustrašijo težavne jame, drugi spet življenja v tem zavr- ženem kraju. »Morali bi najti inženirja, ki je vnet lovec. Edino za takega bi se tukaj našlo kaj zabave,-« je dejal direktor rudnika in pogladil po glavi živahnega lovskega psička, kot v odgovor, zakaj on že tako dolgo vztraja v Zabukovci. Neki inženir iž Bosne se je baje že po- nudil. Imet; pa hoče komfortno stano- vanje. Pogledal sem naokoli, in ko sem videl lesene barake med temnimi kolo- IN VENDAR TUDI V ZABUKOVCI NISO BREZ USPEHOV... Svojčas je imel zabukovški rudnik r«« toliko problemov, da so bili tik pred od- ločitvijo, da prenehajo delati. Napako .1« storil tisti, ki je tu začel kopati in ustva- ril pogoje za razvoj rudarskega kraja. Takrat se je Zabukovce prijelo ime »so- cialnega rudnika«. Toda od takrat so s pomočjo družbe, predvsem pa z lastno prizadevnostjo in pridnostjo pripeljali »voz« čez najhujši klanec. Rudnik n« obratuje več zato, ker je treba dati dela in kruha rudarskim dinažinam, kajti zadnja leta je svoj obstoj tudi ekonom- sko opravičil. Lani so nakopali 162.00« Ion nr-emog^. po planu pa bi ga moraili 138.000 ton. LetoB so v prvem tromes€č presegli p.an za vec koasmo, simentalsko pasmo pa bo- do v nekaj primerih samo poizkušali. Ta sklep so p^prlii tudi strokovnjaki, ki trdijo, da je savorjava pasma za področ- je laške občine veliko bolj primerna kot simentalsika. V svinjereji se na področju laške za- druge vedno bolj uveljavlja krškopoljska pasma, za katero je med zadružniki ve- liko zanimanje. Lani in letos so zadruž- niki dosegli na tem polju že vidne uspe- he. Zadruga je lani nabavila 33 čisto- krvnih krškopoljskih svinj, ki so letos že dale prvi razplod. Zadruga se bori še z vrsto drugih te- žav in problemov ter upa, da jih bo z vztrajnim in dobro organiziranim delom tudi premaigala. Zdrauilišče Lašfeo v preteklosti in don^s Laška pivovarna utrjuje sloves laškega piva Ce primerjamo današnjo vlogo zdra- vilišča z vlogo v preteklosti, lahko ugo- tovimo veliko spremembo, ki je prišla do vidnega izraza šele po letu 1952, ko je Zavod za socialno zavarovanje ter- malno kopališče preuredil v Zavod za rehabilitacijo invalidov. Vse do leta 1945 je zdravilišče služilo zgolj v privatne namenie, danes pa služi za splošno druž- beno korist. Z ustanovitvijo Zavoda za rehabilita- cijo invalidov je sledila tudi 'boljša or- ganizacija dela in način zdravljenja, ki se je po lizjavah rekonvalescentov v zdravilišču pdkazal kot zelo U3i>ešen. Zdravilišče, ki je sedaj i>olno zasedeno, je imelo lani 2345 oskrbovancev. V ce- loti pa je imel Zavod za rehabilitacijo od leta 1953, t. j. od dneva ustanov.tve 6.284 oskrbovancev. Z novo metodo zdravljenja raste tudi iz dneva v dan število ozdravljenih in je stanje v primerjavi z letom 1953 nad- vse zadovoljivo. Takrat je zdravilišče imelo 155 pacientov, leta 1956 je njih število narastlo na 2.345. Odstotek po- polnoma ozdravljenih pa se je v primer- javi z letom 1953 povečal od 2 na 35%. 2e tako mali pregled nad usipehi itega zavoda kaže, da je ustanova v današnji družbeni ureditvi nujno potrebna. V preteklositii so v zdravilišče priha- jali le petični ljudje, ki so bili željni za- bave, razvedrila in turisti. Danes pa pri- hajajo v zdravilišče predvsem ljudje, ki zapuščajo bolnišnice, in jim je po opera- cijah nujno potrebna nadaljnja nega ter kopanje v radio termalni vodi. S skrajšanjem časa oskrbovanja bol- nikov, za kar se moramo zahvaliti pred- vsem dobro organizirani fizioterapevtski službi, ima skupncjt dve koristi. Prvič, se zmanjšajo dajatve skupnositi za čas obolenja zavarovancu, drugič pa se oskr- bovanci v činr^krajšem času ponovno osposobijo za delo ter se po zapustitvi zavoda ne čutijo manjvredne. Iz vsega tega je kot na dlani očitna korist, ki jo ima skupnost od Zavoda za rehabilita- cijo [invalidov. Njegov obstoj je nujen ter mu bo v bodoče treiba posvetiti še več pozornosti. Treba bo mislili tudi na dozidavo, saj dosedanji prostori ne za- doščajo, niti ne odgovarjajo več potre- bam. Polno naloženi kamioni piva, ki se vr- stijo dan in noč po cesti iz pivovarne v vse smeri, pričajo, da letos »posel« cvete. Kljub trem izmenam delavci ne morejo v polnilnici zadostiti vsem po- trebam po pivu v steklenicah. Zato je čestokrat slišati negodovanje med go- stinci kot med samimi potrošniki. Kje so vzroki, da se prodaja laškega piva ne more še bolj razviti? Normalna zmogljivost laške pivovar- ne je 50.000 hI letno. Tu so vštete vse naprave od varen j a pa do vložnih kleti, kjer ptvo »zori«. Od tu dalje pa se pričnejo težave. Medtem ko se lahho natoči na uro 20 hI v sode, se s seda- njimi napravami lahko natoči na uro samo 1200 steklenic. Potrošniki pijejo najraje pivo v steklenicah, saj popijejo v steklenicah 70% vsega piva. Na teh polnilnih strojih delajo brez prestanka noč in dan in končno tudi to ne zado- šča. Rabili bi polnilne naprave z zmog- ljivostjo najmanj 4500 steklenic na uro. To pa terja kredite, devizna sredstva itd. Kolektiv gleda na ta problem kot na problem št. 1. Treba ga bo v naj- krajšem času rešiti z nabavo novih pol- nilnih naprav. Vse stroje bodo uvozili, Icer jih naša domača industrija ne iz- deluje. In prav zaradi tega imajo laški pivovamarji težave. Kvaliteta piva se je letos vidno iz- boljšala ter je le malo reklamacij. To potrjuje tudi dejstvo, da je veliko po- vpraševanje po laškem pivu tudi iz so- sednje hrvaške republike, predvsem iz Zagreba pa tudi iz ostalih področij. To Rudnik Laško v borbi za večjo proizvodnjo Zgodovina laškega rudnika sega tja do 1790. leta. Prvi večji razmah rud- nika je zabeležen v letu 1890, ko je rudnik kupila Trboveljska premogokop- na družba in pričela v večjem obsegu z eksploatacijskimi deli v Hudi jami. Skraja je bilo vse delo v rudniku orga- nizirano brez posebnih tehničnih pri- pomočkov, kasneje pa so pričeli rud- nik mehanizirati. Leta 1925 so že pri- čeli graditi mokro separacijo, ki še da- nes služi svojemu namenu. V času oku- pacije je rudnik še nekaj časa obrato- val, nato pa zaradi prevelikega števila rudarjev, ki so odšli v partizane, pre- nehal z obratovanjem. Leta 1944 je oku- pator v rudniku demontiral in odpeljal vse stroje ter ves prevozni park. Zgodovinsko prelomnico predstavlja za rudnik 17, september 1950. leta, ko je delovni kolektiv prevzel upravljanje rudnika neposredno v svoje roke. Od tedaj so v poslovanju rudnika zaznamo- vali še lepše uspehe. Ves rudniški ko- lektiv z razumevanjem doprinaša skup- nosti in vztrajno pomaga k čimprej- šnji izgradnji naše socialistične domo- vine. Glavna odlika laškega premoga je nizek odstotek žvepla in pepela, kar mu daje prednost napram osatlim rjavim premogom Slovenije. Laško premogišče alpskega tipa se razteza v dolžini nad 7 km. V celoti pa natsopa premogovni sloj neenake debeline, ki je razvit v ob- liki leč. Take razmere zahtevajo števil- na in draga raziskovalna dela. Na pod- lagi razultatov le-teh se pravočasno od- pirajo nove premogovne rezerve z na- menom, da bi ostale proizvodne kapa- citete na konslamini višini. Doslej ugo- tovljene premogovne zaloge zadošča- jo za približno 20 let obratovanja. Stro- kovnjaki pa predvidevajo, da bodo z bodočimi raziskovalnimi deli v smeri proti zahodu in v globino odkrili še nove količine premoga. Tako se bo živ- ljenjska doba rudnika še podaljšala, kar bo v prid delovnemu kolektivu in na- rodnemu gospodarstvu. Rudnik Laško je v preteklih letih vložil precej inve- sticijskih sredstev v mehanizacijo rud- niških naprav, v izgradnjo kopalnice na Breznem in v gradnjo rudniških stano- vanj. V primerjavi z 1946. letom se je pro- izvodnja vsako leto večala in dosegla lani 129%, kar je za pogoje, v katerih delajo rudarji tega rudnika, več kot zadovoljivo. pomeni, da si je laško pivo pridobilo v kvaliteti že predvojni sloves, kar je lahko celotnemu kolektivu v ponos. BLAGO TOVARNE »VOLNA« OSVAJA TRZišCA šiROM PO drŽavi Tekstilna tovarna »Volna« v Laškem se je v zadnjem času uveljavila na trgu kot le malokatero podjetje, saj ima vso letošnjo proizvodnjo že razprodano. Podjetje se je namreč preumsmerilo na izdelavo konfekcijskega blaga in si ta- ko preko vsega leta zajamčilo prodajo. Brez dvoma gre za tako viden na- predek podjetja priznanje vsemu ko- lektivu, ki je s pravilnimi in pravočas- nimi posegi odgovornih in vodilnih strokovnjakov podjetja uspel dvigniti storilnost dela, kvaliteto proizvodov in rentabiliteto podjetja sploh. Kolektiv podjetja smatra, da je bil prvi predpogoj za bistveni napredek in dosego teh uspehov — reorganizacija dela, izboljšanje in nabava novega strojnega parka ter izpolnitev strokov- nega znanja kadrov. Podjetje je organi- ziralo tečaje za polkvalificirane in kva- lificirane delavce, skozi katere je šlo in uspešno položilo izpite preko 60 de- lavcev. Tovarna ima tudi triletno industrij- sko šolo. Prvih 18 učencev je letos z uspehom že položilo izpite, ki so se tako uvrstili med kvalificirane delavce. Za vsklajevanje proizvodnje posa- meznih oddelkov predvidevajo rekon- strukcijo, ki bo zahtevala delno dozi- davo in popravilo že obstoječih objek- tov ter nabavo še manjkajočih strojev- Kolektiv tovarne »Volna« posveča v zadnjem času veliko pozornost tudi gra- ditvi stanovanj. Pravkar dokončujejo šeststanovanjsko hišo. Letos pa bodo uporabili 10 milijonov din iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš in s tem' sredstvi pričeli graditi hišo, v kateri bo dobilo stanovanje še 16 strank. Vsem občanom občine LAŠKO čestitajo za občinski praznik 2, JULIJ in jim želijo še mnogo uspehov pri graditvi socializma OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUSTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Delovni kolektivi, kmetijske zadruge, društva in organizacije na območju občine 28. JUNIJA — STEV. 24 5 stram Novost pri kreditih za premog Naiodna banka je sklenila olaj- šati nakup premoga, tako za posa- meznike, kot za gospodarske or- ganizacije in ustanove. Banka bo namreč v bodoče odobravala kre- dite gospodarskim organizacijam in ustanovam s samostojnim fi- nansiranjem pri nakupu premoga za njihove potrebe, kot za potrebe njihovih delavcev in nameščen- cev. Istočasno bo dajala i)otrebne kredite podjetjem, ki nabavljajo in prodajajo premog, da bi le-ta lahko nemoteno poslovala in da ne bi prišlo do ustavitve novih zadostnih nabav. Gospodarske organizacije, usta- nove s samostojnim finansiranjem in družbene organizacije bodo na- stopile kot nosilci kredita. Take krmite za svoje delavce, name- ščence ali člane bodo lahko dobile pod pogojem, da premog naročijo najpozneje do 31. julija, in pod pogojem, da bodo od svojih delav- cev in nameščencev zagotovile redno odplačevanje, oziroma do- volj sredstev za kritje morebit- nih neplačanih kreditov. Podjetja in ustanove, ki želijo za svoje ljudi dobiti kredit, mo- rajo banki predložiti naslednje podatke: Katere vrste premog že- lijo. kakšne količine in po kakšni cen'. Nadalje morajo skleniti po- godbo s podjetji, ki oremos pro- dajajo, oziroma z rudniki direkt- no. Kredite bo treba odplačati v de- setih mesecih, odplačevanje pa bi se pričelo meseca avgusta. Kot vidimo, je Narodna banka letos pravočasno omogočila naku- povanje kurjave na kredit. Tako bodo potrošniki že v letnih mese- cih prišli do potrebne kurjave. Prednost novega načina pa je, da bodo kurjavo na kredit lahko do- bili tudi tisti, ki so trenutno kre- ditno nesposobni, to se pravi, da bodo oni llud^e, ki imajo v banki najet kredit za druge stvari, tudi lahko dobili večje količine premo- ga, ne da bi jim bilo zato treba seči enkrat tako globoko v žep. Pri vsem tem pa vidimo, da je čas zelo kratko odmerjen. Komai mesec in pol in kreditiranje od strani Narodne banke bo zaklju- čeno. Podjetja in ustanove mora- jo torej pohiteti in pravočasno opraviti z banko potrebne formal- nosti. Upajmo, da bodo podjetja in ustanove v korist svojih ko- lektivov izkoristila to olajšavo, ki jo banka letos prvič v takih ugodnih okoliščinah nudi. Življenje se spreminja V Novi Štifti pri Gorniem grodu niso držali križem rok Pod izvirom Drete in pod mogočno Menino planino so raztresene lepe vasi- ce, za katere je nekoč malokdo vedel. Res je, da so bili prebivalci teh vasic do druge svetovne vojne malo upošte- vani, niso si pa bili sami krivi. V mar- sričem so bili prikrajšani in zato niso mogli napredovati. Med NOV pa so se ljudje prav v teh krajih pokazali, da so zavedni državljani, saj so žrtvovali za osvoboditev domovine vse — svoje naj- dražje in svoje domove. Po končani vojni niso počivali. V za- sebnih stanovanjih so za silo uredili šolske prostore, v katerih so se vrstili številni tečaji za mladino in odrasle. Zaživelo je tudi kulturno prosvetno živ- ljenje — prireditve po skednjih in dru- gih podobnih prostorih. Kmalu nato je kot goba po dežju zrasel zadružni dom v središču malih planinskih vasic v No- vi Štifti pri Gornjem gradu. Seveda v zadružnem domu ne manjka tudi gleda- liške dvorane, kjer mladina v mrzlih zimskih večerih preživi ure in ure in z navdušenjem sprejema nasvete reži- serja. Tem ljudem se ne zdi prenajKjr- no, če morajo capljati eno uro do me- sta, kjer se marsičesa nauče in kjer najdejo svoje edino razvedrilo. Zdaj so njihovi pogoji za delo že boljši, a vse kar imajo so si sami pripravili s skrb- nim gospodarstvom. Tudi število knjig v njihovi knjižnici iz leta v leto nara- šča in jih ljudje pridno prebirajo. Ker se vsakega dela resno lotijo, ža- njejo lepe uspehe, obenem pa odkrivajo talente, kakršnih ne najdemo povsod. Da bo življenje na vasi postalo vedno bolj živahno, so letošnjo zimo ustanovili svoj petčlanski instrumentalni ansambel z dvema pevcema, ki uspešno napredu- je. Večer za večerom so se v zimskem času vrstile njihove vaje, da so na po- mlad že lahko prvič nastopili s svojim veselim večerom. Gostovali so tudi po raznih krajih Zg. Savinjske doline. Nji- hov dober uspeh jim je bil plačilo za ves trud in z novim poletom so se lotili dela. Ne moti jih težko kmečko delo — vajeni so napora. Se vedno jih vsako nedeljo srečamo na prireditvah raznih društev. Njihovi vedri in nasmejani obrazi pa si pridobivajo vedno več no- vih simpatizerjev. Vedno nasmejani fantje — veseli brat- ci — iz Nove Štifte pri Gornjem gradu led celjskimi cicibani Medtem ko so se celjski pionirji in pionirke izkazali ob svoji letošnji mno- žični prireditvi Dneva mladosti z lepi- mi proslavami, akademijami, razstava- mi in drugimi prireditvami v svojih od- redih in v šolah, so se tudi naši naj- mlajši — cicibani — pripravljali na svoj skupen nastop — akademijo najmlajših. Kdor te prisrčne in ganljive priredit- ve minulo nedeljo ni videl, skoraj ne bo mogel verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. Trije otroški vrtci v Mlad. do- mu Tončke Cečeve, Otona Zupančiča v Aškerčevi in Anice Cernejeve v Jurči- čevi ulici so se združili in priredili svoj skupen javni nastop v dvorani bivšega kina Dom. Po dobro zamišljenem spo- redu so cicibani E>ogumno in ljubko iz- vajali točko za točko bogatega sporeda. Pri tem so si razdelili vloge tako, da je vsak vrtec prispeval po pet točk, vmes pa so še kaj dodali. Pozdravu Vrtca Anice Cernejeve so menjaje sledili ljubki prizori in rajalni nastopi v prikupi j ivih kostumčkih ob spremljavi petja in harmonike. Zaigrali so Škarje in Zajčke, nastopili kot Ku- harice in zaplesali Belokranjsko kolo. Otroški pevski zbor Vrtca Tončke Ceče- ve je zapel Pomladno in Uro. Prizoroma Rožice in Konjički je ob zaključku sle- dilo Titovo kolo. Vrtec Otona Župančiča je prikazal male Perice, umetnika Sli- karja, otroški orkester z najrazličnej- šimi inštrumenti; vzoren nastop Mladih telovadcev, prizor Zgodaj zjutraj in Go- renjski ples v narodnih nošah. Poudariti moramo še, da so cicibani s to skupno prireditvijo zaključili svoj Teden mladosti, kajti vsak vrtec je pred tem imel še svojo lastno prireditev in razstavo ročnih izdelkov. Starši in gostje so lahko videli in stx)znali, kako veli- kega pomena so otroški vrtci za vzgojo mladega rodu. Čeprav so pred kratkim odprli v Celju dva nova otroška vrtca (v Jurčičevi ulici in v Gaberju), so trije vrtci za veliko Celje še premajhni, saj je vsak izmed njih že prekoračil zmogljivost svojih prostorov. Kmalu bo treba odpreti še nove. Vzornim in požrtvovalnim vzgojitelji- cam so starši s hvaležnostjo izrekali za- služeno ijohvalb in priznanje za njihov trud. Tudi naša socialistična družba ce- ni njihovo vzgojiteljsko delo, poskrbeti pa morala še za boljše življenjske in delovne pogoje. Nekatere izmed njih se dnevno vozijo z vlaki na svoja služ- bena mesta, ker v Celju nimajo stano- vanj. Medtem ko so se naši vrli cicibančki prisrčno poslovili od njih in drug od drugega ter tudi oni odšli na počitnice, bodo naše vzgojiteljice še ves mesec pridno delale, urejale vrtce in se pri- pravljale na novo delo v jeseni. K lepim uspehom iskreno čestitamo! Pogovor z metereologom Oboljenom in Koljčickim Pričakovati je deževje žetev je na pragu. Ljudi vedno bolj zanima, ali bo lepo vreme trajalo še naprej. Ne bo morda ogrožena-žetev? Kajti že davno ni bilo zasejano toliko žita in že davno ni tako dobro kazalo. A oblaki se stalno zgrinjajo ter pretijo, da v nekaj minutah uničijo stotine hek- tarjev dozorevajočega žita. Oba naša metereologa Oboljen in Koljčicki se približno strinjata s pro- gnozo. Oba pričakujeta krajšo deževno dobo, vendar ne v istem času. Eden meni, da je žetev v nevarnosti, a drugi je prepričan, da bo žetev pravočasno končana. Pa vendar, če upoštevamo čas, v katerem ta dva metereologa predvi- devata deževje, tedaj zares, predvsem v Vojvodini, obstaja bojazen za žetev. Profesor Oboljen pravi, da so seda- nje padavine, čeprav lokalnega značaja, zavzele skoraj vso Jugoslavi-'©. On pred- videva krajšo umerjeno ohladitev kot rezultat prodiranja hladnih zračnih pla- sti iz severovzhodne Evrope. Ta prodor se čuti ravno te dni, ko smo priča moč- nejšim nalivom z nevihtami. Po niegovi prognozi bo ta doba trajala okoli 7 dni, nakar se bodo vremenske prilike stabi- lizirale in vreme bo postalo za nekaj časa mirno, toplo in vedro. Znani metereolog Boris Koljčicki prav tako pravi, da so sedanji nali vi popolno- ma normalen pojav ter da je enako vreme bilo tudi lani v juniju. Po nje- govi prognozi bo toplo vreme s krajev- nim plohami trajalo vse do konca juni- ja. On predvideva ob koncu tega mese- ca suho vreme s temperaturo nad 30 stopinjami. Sele prvih 10 dni v juliju predvideva Koljčicki osvežitev s pogo- stejšim deževjem. Čeprav se oba metereologa ne strinja- ta v svoji prognozi, sta si'edina v tem, da pričakujeta dež prav pred žetvijo ali v njenem teku. Pravzaprav se tudi tu razlikujeta, kajti Oboljen i>ravi: »Že- tvi preti nevarnost,« Koljčicki pa: »Za žetev ni nobene nevarnosti.« Druga polovica julija in to predvsem v sredini meseca bo v letošnjem letu najbolj vroča. Sele konec julija in v avgustu bo nastopilo zmerno vreme s kratkotrajnimi vročinami in nalivi v razmakih nekoliko dni. Tako predvide- va Koljčicki. Na splošno on meni, da je letošnje poletje toplejše od povpreč- nega, ker se nahajamo blizu kulmina- cije sončnih peg ter so zaradi tefga vre- menske prilike zelo nestanovitne. Razen tega meni, da je letošnje leto zelo ugod- no za kmetijstvo, ker se daljše suše ne pojavljajo. Glede nalivov smatra, da so veliko bolj nevarni za planinske, kot za ravninske predele, kajti tam lahko pri- de do nevarnih in uničujočih neviht. MLADINA IZ LESICNEGA PRI ZATI- RANJU RASTLINSKIH ŠKODLJIVCEV Pred leti so naša krompirišča pregle- dovali posamezni odborniki OF in no- sili tablice, ter nanje zapisovali število najdenih kolo radarjev in število pregle- dov. Tisto je bilo največkrat zaradi lepše^ ga, ker je del lastnikov omalovaževal akcijo ljudskih odborov, češ, kakor je hrošč prišel, tako bo tudi izginil. Danes pa največ na pobudo mladih zadružni- kov krompirjevec nima obstanka. Na- pudrajo ga z raznimi prašivi, najbolj iz- datno pa pravijo, da je okopanje v svin- čenem arsenatu, ki sta mu primešana galica in apno. Sedaj vsi priznajo, da bi te nadloge ne bilo toliko, če bi ji pred leti ne bili nudili toliko ix>tuhe. V mozirski občini ne vedo icam z mlelcom Zadnja leta so tudi Gomjesavinjčani začeli v večji množini gojiti ži"\^ino, saj so si obetali lepe dohodke tako od pijanega goveda, kot od mleka. Ker so bile kupne cene govedu zadnje čase razmeroma nizike, so gojdli kraVe pred- vsem zaradi mleka. Danes imajo precej dobrih molznic, toda mleka ne morejo spraviti v denar. Na svojem i>odročju pa še do danes nimajo mlekarne, ki bi predelovaila mleko. Tako polp>osneto mleko ponujajo celo 5 din. Celjsko podjetje Mlekopromet je sicer do nedav- nega tudi v teh krajih odkupovalo mle- ko, toda prevoz je bil predrag in so od- kup v mozirski občini opustili. Odkupili so dnevno približno 6001 mleka, toda pj-aviijo, da to mleko ni bilo posebno bogato na maščobi. Mozirje ima v načrtu zgraditi novo mlekarno, vendar z gradnjo spričo po- manjkanja denarnih sredstev še vedno zavlačujejo. Ker pa je vprašanje odku- pa mleka v teh predelih postalo zadnje čase precej kritično, bo mozirska PZ le morala nekaj ukreniti. Ta primer nas spet opominja, kako nujno je, da od- daljeria področja začno graditi lasitne mlekarne. Kjer pa to res ni mogoče, pa bi morale vsaj kmetijske zadruge po- skrbeti, da mleko ne bi ostalo neodkup- Ijeno. Vsaka zadruga bi si lahko naba- vila vsaj posnemalnik, ki ne bi predstav- ljal prevelikih izdatkov in bi se jim v kratkem izplačal. PROSLAVA DNEVA BORCA V ŠENTJURJU PRI CELJU V Šentjurju bo 4. julija v počastitev Dneva borca svečana akademija s pe- strim sporedom. Priprave za to priredi- tev vodi organizacija ZB. Za člane ZB bodo priredili tudi družabni večer. PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Komtmalna banka, podružnica Slov. Konjice prodaja od svojih osnovnih sredstev namizni ku- hinjski štedilnik (porcelanaste ploščice). Interesenti naj se javi- jo v roku 1 meseca pri zgoraj omenjeni podružnici. HOO RUKI PtrUjubljeiia športna panoga v šmarsiko- rogašketm koncu... Iščemo ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in do- končano ekonomsko srednjo šolo za direkcijo podjetja v Celju. Plača po tarifnem pravilniku. NastOp službe s 1. VII. ali pozneje. Gozdno gospodarstvo Celje ¥ It^OfliSU Je najboljša reklama Naši vrtci: Izneverba pravemu namenu? PriUo je poletje in z njim šol- ske počitnice. Niso se zaprla samo šolska vrata, temveč tudi gosto- ljubni dom naših najmlajših — otroški vrtci. Počitnice so tu ... Pa tudi problem ... Dandanes otroški vrtci niso predvsem zavodi za predšolsko vzgojo otrok. Ta pomen je postal drugorazreden spričo dejstva, da je mnogo žena — mater — za- poslenih. Le-te svojih otrok niso dale v vrtce toliko zaradi prve- ga kot zaradi drugega vzroka. Otrok, ki hodi v šolo, si zna že pomagati. Sam najde pot na igri- šče, na kopanje, v družbo sovrst- nikov. Toda, ti najmanjši so pre- več nebogljeni, da bi jih lahko za cela dva meseca pustili doma za zaprtimi vrati, kjer preži nanje nešteto nevarnosti, od plina pa do vžigalic; prav tako pa jih ni mogoče poslati na cesto pod ko- lesa avtomobilov. Zaposlene ma- tere nimajo dvomesečnih počit- nic. Večina jih ne more vzeti rednega dopusta takrat, ko bi sa- me hotele. Kam z otrokom? Uprave otroških vrtcev ne morejo ničesar pomagati. Spada- jo pač pod pristojnost sveta za prosveto, tu pa veljajo velike po- čitnice. Problem pa bi bilo mogoče re- šiti. V Celju, kjer sta dve taki ustanovi, nai bi bila čez počitni- ce odprta vsaj ena. Tako bi lahko ustregli najbolj prizadetim ma- teram, ki si res ne vedo poma- gati. Seveda je to le predlog, ki bo letos verjetno težko ustvarljiv. Toda v bodoče bi lahko na to mislili, če so otroški vrtci res ob- ravnavani kot nujnost, ki jo je povzročil pozitiven razvoj vse večjega vključevanja žena v ak- tivno sodelovanje v našem go- spodarskem in družbenem živ- ljenju. Ce je ovira samo to, da otroški vrtci spadajo v pristoj- nost sveta za prosveto in da so uslužbenci ter vzgojiteljski kader v enakem položaju kot pedagogi osnovnih in srednjih šol, potem izhod ni nemogoč. Ce že morajo biti vttci subvencionirani, po- tem je vseeno, če jih podpre svet za prosveto ali pa svet za varstvo matere in otroka, končno tudi kakšen drug družbeni organ, kaj- ti vsi črpajo denar iz istih pro- računskih sredstev. Ce pa imajo vrtci prvenstveno nalogo — vzgajati predšolsko mladino, potem je treba matere, ki so zaposlene, razbremeniti na kak drug način. Več konkretnih dejanj v tej smeri. Včasih vse preveč govorimo o pomoči ženam, o izboljšanju materialnega in družbenega položaja žen ter njihovi enakopravnosti. Gola de- klarativnost ne bo nobeni ženi v konkretno pomoč. >-CUDEŽNI OTROK«« ODPOVEDUJE Radovan je letos zaključil III. razred gimnazije z dobrim uspehom. V hiši je precej razočaranja, ker je bil otrok vsa leta v osnovni šoli pa tudi v gimnaziji odličnjak. Ker je otrok kazal posebno nagnjenje za glasbo, so ga dali zgodaj učiti tudi klavirja. Odlično je napredo- val in ponosni materi se je zdelo, da bi njen Radovan zmogel še več. Učitelji so trdili, da je izredno nadarjen, zato si je mati vtepla v glavo, naj se otrok uči še tujih jezikov. Tako je začel že v osnovni šoli tudi z angleščino in francoščino. V družini in družbi je mati rada poudar- jala, da je njen Radovan >»čudežni otrok«, ki se ne meni dosti za otroško družbo in bi čepel samo pri knjigah in klavirju. Lansko leto pa je mati že opazila, da njen bledični Rado težko zmaguje šolske in izvenšolske predmete, toda ni se ho- tela razočarati, pa je svoje zahteve še poostrila in Radovana tudi kaznovala, če je prinesel iz šole slabši red kot od- lično. Pri vsem tem pa je moral dnevno vaditi klavir po 2 uri in več. Ker je bil telesno dokaj šibak, je le- tos kljub izredni nadarjenosti odpove- dal in prinesel razočarani materi izpri- čevalo s komaj dobrim uspehom. Pa je bil zaradi tega vik in krik v družini. Otrok je bil celo kaznovan, čeprav si kazni ni zaslužil. Sicer res nadarjen, se je moral Radovan le preveč truditi in je preobremenjeval svoj duh, kar pa je bila krivda častihlepne matere, ki je otroku pripisala preveč odpornosti. Otrok se mi je zelo smilil, materi pa bi na tihem skoraj privoščila to razoča- ranje. Na vsak način je hotela imeti ču- dežnega otroka. Ni pa se zavedala, da je življenje takih, prezgodaj zrelih otrok, navadno zelo žalostno, saj morajo sko- raj vedno plačati svojo nenavadno na- darjenost s slabotnim telesom ali pa z zelo občutljivo duševnostjo. Izredno nadarjenim otrokom v sploš- nem ne smemo zavidati uspehov. Koli- kor imajo duševnih zmožnosti preveč, toliko jim manjka telesnih moči. Starši nenavadno nadarjenih otrok bi morali zelo paziti, da ne napravijo iz njih ču- dežnih otrok. Skrbeti bi morali celo, da bi njih duševni razvoj kar se da zavrli. Pustiti bi jim morali manj duševne hra- ne, kot si je sami žele; ne pa da jim jo še vsiljujejo v preobilni meri. Prav ti nenavadno nadarjeni otroci, ki so na- vadno duševno in telesno zelo občutljivi, potrebujejo posebno skrbnega nadzor- stva. V nasprotju s povprečnimi otroki jih k učenju ni treba siliti. Zato pa jih je treba duševno in telesno utrjevati, da resnejša bolezen ali prva duševna bole- čina teh občutljivih bitij ne bi zatekla nepripravljenih. Dolžnost staršev je, da take otroke privadijo otroškim igram in športu ter pravilnemu sožitju s svoji- mi povprečnimi sovrstniki. IZ CELJA IN ZALEDJA Kolodvorska restavracija v Celju je dobila lep vrt .. . Ureditvena akcija v Celju uspešno na- preduje. Za Dan vstaje in občinski praz- ik Celja bo Celje dobilo še lepše in pri- Tlačnejše lioe. V okviru teh ureditvenih del pa je zelo pomemben uspeh kolektiva kolodvorske restavracije in hotela Sa- Tinje, ki je pred dnevi izročil v obra- toTanje lep restavracijsld vrt. Nov vrt je trenutno res najlepši v Celju. Postajni plot proti'Titovemu trgru •o podrli, ga nadomestili z lično žedeznio #«rrajo, ki je okrašena z vsajenimi ro- iamd. Z belim peskom posut vrt je v •enci gostih kostanjev. Poleg ličnih vrt- Bih garnitur v vrtu stoji čeden restav- fftcijski paviljon, od koder strežejo go- Kkmi pijače, po najkrajši poti pa iz re- stavracijske kuhinje nudijo tudi topla jedila. Vrt je opremljen z zvočnikom, ki opo- zarja potnike in goste na prihode in odhode vlakov, poleg tega pa je tam montirana tudi točna železniška elek- trična ura. Vrtna restavracija ima dohod s Titovega trga pri telefonski celici in skozi restavracijske prostore tudi prehod na peron železniške postaje. Vrt je brez dvoma pridobitev za tu- ristično Cdje, posebno še zato, ker je res Hčno urejen. Ureditev je vodil arh. Vehovar iz Celja. Ta uspeh pa je po- memben tudi zato, ker je kolektiv zmo- gel to investicijo kljub težavam, ki jih je moral prebresti v bližnji preteklosti. Zaključek šolskega leta na Vrtnarski Soli v Medlogu Edina strokovna šola za vrtnarstvo v vBej Jugoslaviji je celjska Vrtnarslča iola v Medlogu. V soboto, dne 22. juni- ja so na tej šoli slovesno zaključili šol. leto. Od 29 učencev drugega letnika jih Je 26 uspešno opravilo zaključni izpit; led njimi so 4 odličnjaki in 8 prav do- brih. Le 3 bodo ta izpit opravili v jese- Ai zaradi prešibke predizobrazbe. Veseli absolventi so s tem končali poklicno šo- lanje in postali kvalificirani vrtnarji. Z »jimi je ta šola izobrazila že 273 vrt- narjev, ki se že uspešno uveljavljajo v ašem gospodarskem življenju. Redki ned njimi so taki, ki so ta poklic opu- stili ali pa zamenjali z drugim. Povpra- ševanje po kvalificiranih vrtnarjih je vedno večje. Mnogi gojenci so dobili službena mesta že pred zaključkom šol. leta, nekateri pa se te dni poslavljajo od šole. Letos se je začela zanimati za to šolo tudi bratska republika Bosna in Hercegovina, ki namerava poslati v Ce- lje večje število svojih učencev, pa tu- di število prijav domačih iz raznih okra- jev že narašča. Edina ovira za sprejem večjega števila učencev so pretesni pro- stori. Upravni odbor šolskega internata in ravnateljstvo šole sta že sprožila akcijo za gradnjo novega internata z učilni- cami na vrtnarskem posestvu v Medlo- gu in so priprave za gradnjo že v teku. Dobri učni uspehi pa prisrčni odnosi med gojenci, med njimi in njihovimi predavatelji agronomi, tehniki in osta- limi učitelji te' šole, so povzdignili njen sloves. Da bi se letošnji absolventi laže pripravili na zaključni izpit, so jim nji- hovi tovariši tiz I. letnika sami pripra- vili program za zaključno slovesnost, ki je zelo lepo uspela. Te dni so odšli še na poučno ekskurzijo do Splita, kjer ima šola svoj lasten obrat za vzgojo cvetic v toplejšem podnebju. V poletnih mesecih so na tej šoli še posebni tečaji za vajence — cvetličar- je, ki tu opravljajo svoje strokovne iz- pite. Vse kaže, da se bo ta koristna šo- la razvila v krepak in ugleden vrtnar- ski zavod. anketa med potrošniki Da bi Okrajna trgovinska zbornica v celoti dobila pregled splošnega stanja v naših trgovinah in da bi nekatere i)o- manjkljivosti laže odpravila, je po od- boru za organizacijo tržišča razpisala anketo med 500 potrošniki v vseh obči- nah našega okraja. Z anketo bo možno ugotoviti mnenje državljanov in njihov odnos do trgovin ter obratno. Vprašanja, ki jih je zbornica potroš- nikom že odposlala, se nanašajo na po- strežbo, embalažo, lokacijo, razširjenost omrežja, sezonsko blago, oskrbo s kme- tijskimi pridelki, na jjotrošniške svete in potrošniške knjižice. gojenci doma toncke ceceve so dobili fotoaparat Pionirji Mladinskega doma Tončke Cečeve v Gaberiu so pretekli teden slo- vesno praznovali Dan mladosti in za- ključek šolskega leta. Za prisrčno sve- čanost so naštudirali svojevrsten in ze- lo domiseln program, pri katerem so so- delovali malodane vsi gojenci doma. Izredno požrtvovalen vzgojni kader si je skozi vse leto prizadeval, da so go- jenci s;koz in skoz dosegali lepe uspe- he, tako pri šolskem delu kot doma. Njihova pionirska organizacija je ena med najboljšimi v naši občini. Za vse- stransko uspešno delo jih je zato Re- publiška zveza prijateljev mladine na- gradila s fotoaparatom, zastopnik občin- ske pionirske komisije pa jim je izročil žogo ter diplomo s pohvalo. Po zaključku prireditve so bili vsi go- jenci pKJgoščeni. Vzgojiteljskemu kadru Doma Tončke Cečeve želimo tudi v bodoče, da bi ta- ko uspešno vzgajal mladi rod. trgovski kader si ureja kvalifikacije Prevedba delavcev v trgovini v glav- nem dobro poteka, saj so doslej prejeli že preko 912 prijav. Od tega je bilo 121 prijav za visoko kvalificirane delavce, vendar pa niso mogli vseh ugodno re- Siti, ker je kakih 40 primerov proble- matičnih (v trgovinah, kjer znaša šte- vilo zaposlenih do 5). Ce le-tem ne bo mogla biti priznana visoka kvalifikacija, obstaja nevarnost fluktuacije, kar je bil primer že v Savinjski dolini in Laškem. Za kvalificirane trgovinske delavce je bilo vloženih 645 prijav, rešenih pa i21. Za polkvalificirane pa 146 prijav, rešenih 125. Sporno je tudi vprašanje priznavanja tečajev za kvalifikacijo. Pri nas je do letošnjega marca zbornica ugodno reše- vala take primere, pozneje pa je bilo na seji republiške komisije postavljeno, da se zaenkrat tečajnikom ne izdaja odločb za kvalificirane delavce. V Celju je tako ostalo kakih 20 tovrstnih prijav nerešenih. Nerodno pri tem je to, da so nekateri tečajniki pred tem še dobili odločbe o kvalifikaciji, drugi pa zaradi naknadnega sklepa komisije ne. Trgo- vinska zbornica smatra, da to ni pra- vilno, saj so bili ti kadri že več kot 7 let v trgovini in bi se jim morala pri- znati kvalifikacija. Se vedno je v našem okraju kakih f trgovskih podjetij, ki se ijozivu zaradi ureditve kvalifikacij še niso odzvala. Ker je zadnji rok 30.- junij, je torej skrajni čas, da pošljejo prijave. v času od 15. do 22. junija 1957 je bilo rojenih: 23 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Franc Kostajnšek, poljski delavec iz Drenske- fa rebra in Alojzija Gubenšek, nameščenka iz esičnega. Ciril Počiravšek, pražilec in Veronika Ogrinc, nameščenka, oba iz Celja. Miroslav Vi- ilečnik, trgovski pomočnik in Aleksandra Grat- chrtiber, frizerka, oba iz Celja. Vekoslav-Aloj- lij Robida, železostrugar ia Penič Ana, »troška egevalka, oba iz Celja. Umrli so: Ana Kavčnik, otrok iz Šoštanja, stara 1 leto. Ivan Ferenc, delavec iz Maribora, star 32 let. Franc Karinčič, oficir iz Celja, star 33 let. Ma- rija Pantner, gospodinja iz Loke pri 2nsran, stara let. Frančiška 2olgar, upokojenka iz Kristan vrha, stara 63 let. Olga Kralj, otrok iz Ifalik roden, stara 1 dan. Jožef Jezovšek, delavec iz Šentvida, star 59 let. Alojzija Bele, upokojen- ka iz Sp. Sečovja, stara 65 let. Jožefa Lapornik, C»spodiaja iz Šmarjete, stara 75 let. Anton Ve- Hinlek, vojni invalid iz Bočne, star 66 let. Leo- pold Zd*Išek, soc. podpiranec iz Ponikve pri Grobelnem, star 68 let. Dragica Grčar, otrok iz Kandrš—Zagorje ob Savi, stara 1 leto. Antonija Bačaa, pleskarska vajenka iz Celja, stara IS let. Framc Frajle, otrok iz Trb»velj, star 1 let«. Jože RakovSček še pred letom dni se je mogel odzvati vabilu, da predseduje slavnostnemu zbo- rovanju planincev v Tolminu kot vete- ran Soške podružnice SPD, ki ji je bil že leta 1904 ustanovitelj in predsednik — danes pa Jožeta Rakovščka ni več med nami. Pred pol leta je iz Celja od- šel v Ljubljano na zdravljenje, a ni bi- lo več pomoči zanj, ko so se mu v 88. letu življenja iztekale ure delavnih, bo- gatih dni. Pokojnik se je rodil 1870. v Kobaridu kot kmečki sin. Prva učiteljica mu je bila Dragojila Milek, ki jo je opeval Simon Gregorčič. Opravil je tečaj uči- teljišča v Kopru in 1889. nastopil učitelj- sko službo v Kobaridu. Široko razgledan se je z vnemo lotil dela kot sadjar, po- Bojilničar in predsednik tolminskega učiteljskega društva. Kot inteligenten in napreden prosvetni delavec se je mo- ral dosti boriti z nasprotniki. Tudi v Cerknem je vodil podružnico SPD in 1907. odprl planinsko kočo na Poreznu s pomembnimi besedami: »-Naj stoji kot branik slovenstva in naj kljubuje tuje- mu imperializmu!-« Rakovščkovo delovno torišče se je še razširilo, ko je kot učitelj prišel v Most na Soči, kjer je nekaj časa tudi župa- noval in vodil čebelarsko družino. Svoj najtežji čas pa je doživel, ko se je po prvi svetovni vojni upiral raznarodoval- nemu tujemu pritisku in učil zlasti mla- dino zvestobe do naroda. Po mnogih ne- prijetnostih so ga fašisti odpustili iz službe »»zaradi neitalijanskega čustvova- nja-«, tako da je leta 1927 moral oditi v Jugoslavijo. Tu je delal na šolah v Lo- kah pri Žusmu in v Lembergu pri Šmar- ju, kot upokojenec pa se je naselil v Celju, kjer je več let uspešno predse- doval emigrantskemu društvu »Soči-«. Ob začetku druge svetovne vojne je moral drugič emigrirati — tokrat v Sr- bijo, kjer je z navdušenjem podpiral narodnoosvobodilno gibanje. Vrnil se Je v Celje in z veselim zadoščenjem doča- kal tudi osvoboditev svoje domače So- ške doline. Umrl je mož, ki je bil vidna osebnost. Bil je zaslužen slovenski prosvelmi in javni delavec, ki je borben in pošten z ljubeznijo služil svojemu ljudstvu. S svojim življenjem in delom nam je za- pustil svetal vzgled, ki naj še dolgo ostane živ med nami! organizacija zb v gaberju bo v nedeljo razvila svoj prapor Krajevna organizacija ZB NOV Ga- berje-Celje se je v letošnjem letu zelo razživela. Razgibanost njenih članov je za teren, ki je pretežno industrijski, prav pomembna. Tako je organizacija posvetila mnogo pozornosti partizanskim otrokom in vdovam, z obiski po tovar- nah in podjetjih ter v razgovorih z vo- dilnimi tovariši kolektivov pa rešuje pravilno zaix)slitev borcev ter se zani- ma za pereče probleme njihovih družin. Načrt dela organizacije za leto 1957 je bogat. Odbor bo prav gotovo uspel v svojem prizadevanju izvršiti zadane naloge v najvišji meri. V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo na telovadišču Parti- zana v Gaberju organizacija med prvimi razvila svoj prapor. Slovesnost bo zdru- žena z bogatim kulturnim programom. V p)opoldanskih urah pa bo izredno bo- gat srečolov z zabavo in plesom. Celjani in okoličani udeležite se v polnem šte- vilu te manifestacije v delavskem Ga- berju. letos vec moških vajencev V našem okraju zbirajo te dni prijave vajencev za letošnje šolsko leto. Prijave potekajo v redu. Na osnovi objavljene- ga razpisa sprejemajo prošnje trgovska podjetja in trgovine. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da je število moških vajencev letos v mnogo ugodnejšem so- razmerju, kot v preteklih letih, ko so bili v naših trgovinah moški vajenci skoraj že «-bele vrane«. I>_P ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI po zgornji savinjski dolini V Ljubnem ob Savinji bodo v krat- kem začeli modernizirati cesto, ki vodi skozi Ljubno v Logarsko dolino. Cesta je na nekaterih mestih tako ozka, da se morajo večji avtobusi na poti v Lo- garsko dolino tudi vračati. Na mestih, kjer bodo cesto razširili, bodo morali porušiti več hiš. Poleg modernizacije te ceste bodo na cesti Letuš—Mozirje—Lo- garska dolina odpravili nekaj nepregled- nih ovinkov in cesto razširili. Ureditev ceste bo precej pripomogla k dvigu tu- rizma v Zgornji Savinjski dolini. kosci so se pomerili Aktiv mladih zadružnikov pri Kme- tijski zadrugi v Ljubnem ob Savinji je ob sodelovanju aktiva mladih zadruž- nikov KZ Radmirje priredil 23. junija v Ljubnem tekmo koscev. Tekmovalo je 9 koscev, članov aktivov mladih za- družnikov. Tekmovanje je vodila posel»- na komisija, ki je vsakega tekmovale« ocenjevala po času in kvaliteti košnje. Vsak tekmovalec je moral pokositi po- vršino enega ara. Po končanem tekmo- vanju je bilo kmečko rajanje, tekmo- valci pa so prejeli praktična darila. cesto skozi ljubno bodo razširili V Ljubnem ob Savinji bodo v krat- kem pričeli z deli za razširitev ceste skozi trg. Sedanja cesta je postala z ozirom na iKJvečani promet z Logarsk» dolino zelo resna ovira za varnost pro- meta. Sredstva v ta namen so v glav- nem že preskrbljena, gradnja pa bi mo- rala biti končana še letos. S tem b* Ljubno dobilo tudi lepši turistični iz- gled, posebno pa bodo s tem zadovoljni šoferji večjih avtobusov, ker bodo od- stranjeni ostri ovinki in ožine. Iz Slovenskih Konjic Organizacije Zveze komunistov na področju konjiške občine se že aktivno pripravljajo na konference, na katerih bodo podajale obračune svojega dela od 6. kongresa ZKJ dalje. Posebne komisi- je pripravljajo temeljita poročila iz de- la članov ZKS, delavskega in družbene- ga upravljanja, organizacij in društev na njihovem področju. Večina letnih konferenc bo v prvi polovici julija. Lesno industrijsko podjetje v Sloven- skih Konjicah je pred n^aj meseci od- prlo lastno prodajalno pohištva in dru- gih lesnih izdelkov v Rumi in v Celju. Podjetje je tudi preusmerilo obrat v Oplotnici od izdelave sobnega na grad- beno pohištvo. Pekarna v Slov. Konjicah je pre^ kratkim odprla svojo lastno prodajal- no v Oplotnici. Poleg Konjic in Oplot- nice pa to podjetje zalaga s kruhom še- ndtatere druge okoliške kraje. Sedaj posluje skupaj že nad 15 ljudi ter spa- da IX) svojem poslovanju med najbolj- ša pekarska ix>djetja na tem področj«. Kljub nizkim cenam kruha, je lani ustvarilo še precej dobička in si za pre- voz kruha nabavilo lasten avto. Konjiška ljudska tehnika je prerf kratkim dobila svoj lastni tovorni avto. Člani so ga preuredili in usposobili aa prevoze. Ljudska tehnika ima sedaj po- leg tovornega tudi svoj osebni avto, s katerim se vsako leto uče tečajniiia praktičnih voženj. L. Iz Šentjurja pri Celju nam pišejo... bogata razstava risb na šmarski gimnaziji V Šmarju so te dni odprli razstavo risaiTskih izdelkov dijakov šmarsike gim- nazije, ki pod vodstvom svojega profe- sorja risanja tov. Grašarja dosegajo prav lepe uspehe. Okrog 9 tisoč risarskih iz- delkov — med katerimi je nekaj pravih umetnin — krasi stene štirih velikih učilnic in dveh hodnikov. Iz neštetih figuralnih risb se močno odraža duh ideološke vzgoje, kajti ni d)ržavnega ali narodnega praznika, mimo katerega bi ti diijaki slepfo šli, ne da bi ga simbolično prikazali na risainem listu. Poleg na- rodne omamientike in mnogih portretov je na razsitavi opaziti tudi najrazličnejše ilustracije iz pionirskega življenja. Di- jaki se poleg risanja uče tudi modelira- nja in so razstavili tudi 'tovrstne prav lične izdelke. Tovariš Grašar zasluži za tako uspešno oblikovno vzgojo naše mladine res pol- no priznanje. SMARSKA mladina se pripravlja za festival Pionirja in mladinci TVD Partizan Šmarje se v teh dneh pridno vadijo za festival telesne kulture v Ljubljani, ka- terega se bo udeležilo 70 pionirjev, 90 pionirk in 7 mladink. Mladino vadi po- žrtvovalna fizkultuma učiteljica šmar- ske gimnazije, tov. Justina Grašič. da so predsedniki krajevnih odborov šentjurske občine na zadnjem sestan- ku razpravljali o občinskem družbenem planu in proračunu, o organizaciji go- zdarske službe ter o delu kl^ajevnih od- borov. Ugotovili so, da bo letos več sred- stev za komunalna dela. Glede gozdar- ske službe so bili mnenja, da bi se naj prenesel gozdni sklad na občino, gozdar- ji in logarja pa naj bi ne bili v službi pri kmetijski zadrugi, temveč pri občini. Krajevni odbori, zlasti nekateri, pa še ne delajo tako kot bi morali. Njihova zelo važno vlogo — ureditev vasi in na- selij — največkrat zanemarjajo. Krajev- ni odbor v Šentjurju bo poskrbel as T:n;editev ceste v Kranjče, saj bodo vo- livci te vasi tudi sami pripomogli z de- lom in materialom. Krajevni odbor v Prevorju pa bo poskrbel, da bodo ure- dili poslovanje na tamkajšnji pošti. Ljudje se namreč pritožujejo, da je pošta ob sobotah popoldne in ob nede- ljah zaprta in tako Ij^udje sprejemajo pisma in druge poštne pošiljke šele v ponedeljek,.. . da so na sestanku predsednikov sve- tov šentjurske občine ustanovili nov svet za finance. Razen tega so ustano- vili pripravljalni odbor za gradnjo ba- zena v Šentjurju. "" r iz velenja Letos so na vseh osnovnih šolah i» nižjih gimnaziiah zaključili pouk šele 20. jvmija. Pedagogi so x>onovno ugo- tovili, da je čas, prebit v šolskih klo- peh junija, izgubljen. To je pokazala tudi krivulja uspehov, ki je ves junij nezadržno padala. Na zaključni konferenci nižje gimna- zije v Velenju so ugotovili, da se je uspeh od prvega polletja izboljšal i» znaša povprečno 70% jKjzitivno ocenje- nih. Kmetijsko-gosi)odarska šola v Vele- nju je 20. junija zaključila pouk. Na tej šoli je bil po 30. marcu redno tedensko praktični pouk. Te dni je šola organizi- rala poučno ekskurzijo. V Žalcu so ogledali hmeljarski inštitut in lepo ure- jena hmeljišča, v Celju gospt^injski center, v Rogaški Slatini pa zdravilišče in steklarno. KRONIKA NESREČ Ivan Stos iz Roginske gorce pri Šmar- ju se je s koso močno vrezal v roko. Karol Jančič iz Griž se je s koso pre- ko rame peljal na kolesu. Med vožnjo je padel in si pri padcu prerezal glav- no žilo na roki. Jožici Tišler iz Jetniške ulice se je vnel pri pranju bencin. Dobila je težje opekline po obrazu in rokah. Martin Soline, oskrbovanec v Dom« onemoglih v Vojniku, si je pri padcu ix>- škodoval ključnico ter utrpel tudi p* telesu lažje ptoškodbe. Pri padcu s stola si je zlomila desno roko 44-letna Julij ana Zelič iz Kostriv- nice. Terezija Turk iz Sp. Gorč pri Braslov- čah si je pri padcu zlomila levo nogo. Pri padcu je utrpela pretres možga- nov Gabrijela Habjan s Polzele. 14-letni Silvo Koštomaj je padel na razbito steklo in se pri tem vrezal v nogo. Krava je pobodla Marijo Drame z Mariborske ceste. Drame ima zlomljeno ključnico. Tudi Stanka Poljšaka iz So- tenskega pri Šmarju je zvrnila krava. Poljšak si je pri padcu zlomil nogo. Pri nekem pretepu v Rogaški Slati- ni sta bila poškodovana Anton Rukavi- na in Anton Junež. Oba sta jih dobil« po glavi tako, da so ju morali prepeljati v celjsko bolnišnico. 56-letni Miha Korošec iz Zadobrove se je obesil iz neznanega vzroka. Ko ga domači našli, bo takoj prerezali vrr. Bilo je že prejnizno, ker je bil Korošec že mrtev. celjani pogrešamo bib na trgu V Celju že dolgo govorimo o novi trž- nici, pa tudi o ribarnici smo že izgubili nešteto besed, nimamo pa danes v Celju niti ribarnice, niti rib. Baje je ponudb dovolj in bi ribe lahko dnevno nabavlja- li, toda veterinarji jih ne pustijo proda- jati, ker nimamo ribarnice. Celjsiki potrošniki pa se čudimo, zakaj smejo druga mesta (Zagreb, Ljubljana, Maribor) prodajati ritoe na živilskem trgu, meditem ko v Celju to ni dovoljeno. Saj drži, da se ribe prej pokvarijo kot ostalo meso, vendar bi jih na ledu me- sarska podjetja lahko ohranila vsaj en dan. Glede na veliko povpraševanje bi na trgu gotovo lahko dnevno prodali primerne zaloge, ki bi jih naročili. Baje so tudi načrti za celjsko ribarni- co že dolgo gotovi, samo prostora še ni- smo našli, kam bi jo postavili. Celjani pa bi le radi jedli ribe in zato se ipotegujejo, da bi jih v Celju v zgod- njih juitranjih urah prodajali na trgu. Hmelj na^rlo raste. Ponekod, tako pira- vijo, tudi cel dcckneter v eni noči. K dobri rasti pa mu je treba pomagati. Od jutra do večera so hmeljarji pri svojih rastlinah v hmeljiščih. Na sliki vidim« dekle pri oteipavanju hmelja... 28. JUNIJA — STEV. 24 7STRAM ŠPORE Zo las izgubljeno prvenstvo ATLETIKA V nedeljo je bil atletski stadion v Celju pri- izredno napetih borb. kjer so se spo- prijeli izbrani mladi atleti najlmjših atletskih klubov in društev iz Jugoslavije z« naslov ekip- mega prvaka Jugoslavije. Mladincem Kladivarja jg za las ušel visoki naslov državnega prvaka. ^ bi nastopila domača ekipa v kompletni p«- stavi, bi Kladivar lahko pobral prepričljivo 2mago, Ce bi . . .1 Tako pa se na tekmovanju i pojavil odlični metalec Bzirsky in prav slabo adomestilo v metu kladiva in diska je pokopalo lado celjsko ekipo, da ni ostala zmagovalka. Izredni podvigi posameznikov, njihovi osebni rekordi in kvalitetni rezultati so zadostovali le y toliko, da so prehiteli večino sodelujočih ekip, med njimi celo največjega favorita tekmovanja Partizana iz Beogradal Crvena Zvezda je v moški konkurenci za letošnje leto osvojila prvenstvo, ilomači Kladivar pa se je uveljavil na odlično irugo mesto! Ali naj govorimo o rezultatih? Lešek Roman je bil vsekakor atlet št. i na tem velikem tekmovanju. Najprej je na ovirah z «dličnim rezultatom pobral zmago, potem smo ga •ašli med skakalci v daljino, kjer je opravil samo en skok z znamko 6.72 in že je odhitel k palici, kjer je obtičal na 4.20 in trikrat po- gumno naskakoval višino 4.40 — višino novega državnega rekorda. Dvakrat je bil že preko letvice s celih telesom, vendar je z rokami še držal palico in tako porušil rekordno višino. Po tem neuspelem poizkusu, da bi izboljšal državni rekord, je že odhitel med tekače štafete 4X190 m, kjer je s svojim odličnim tekom pripomogel «dličnemu plasmanu in rezultatu Kladivarja. Ne |»i bilo prav, če bi govorili le o enem atletu! Ta je bil še mladi Sketa, ki se iz tekmovanja T tekmovanje močno popravlja, Srnovršnik je pomaknil svoj rezultat na 100 m že na 11.4, kar je znamka že rutiniranih tekmovalcev, odličen Fezultat je postavil tudi mladi Kvas, ki je tokrat vrtel 6 kg kladivo, Naraks na 1.500 m, kjer se je približal meji štirih minut, močno je presenetil Kač v metu kopja, saj mu manjka do »zvočnega« jida v metu kopja le še 20 cm itd. Omenili smo le najboljše v tem velikem srečanju. Še vrstni red ekip pri mladincih — 1. Crvena Zvezda, 2. Kladivar, 5. Partizan, 4. Ljubljana, 5. Odred in -t. Mladost. Pri mladinkah smo računali na lepši n^peh Kladivarja. Pokazala pa se je prevelika slabost f « domačih tekmovalk v metih, kjer so zlasti v metu kopja in diska zbrale minimalno število točk, ki ni zadostovalo za ugodnejši plasma. Vendar ne smemo podcenjevati uspeha mladih tekmovalk, ki so šele stopile v tekmovalno are- no. V tekih in skokih so celjske zastopnice do- segle izvrstne rezultate. Zopet so zbrale preko 10.000 točk. Zu nas je žc razveseljiva ugotovitev da so sodelovale v družbi izbranih ekip iz Ju- goslavije, kjer so se uvrstile na 5. mesto. Poglejmo po najboljših! Rečnikova je dosegla svoj osebni rekord na nizkih ovirah, pa tudi v skoku v daljino s 5.11 svoj letošnji najboljši rezultat. Tudi Leban Tončka je na 190 m, v sko- ku v daljino in v štafeti pokazala vse svoje spo- sobnosti. Odlično se uveljavlja tudi Silan Tea, 'Leskovšek Hermina in Cvikl Marija. Kdo bi le našteval rezultate! Vrstni red ekip v finalu pa je bil naslednji: 1. Senta, 2. Maribor, 3. Sloboda. 4. Odred, 5. Kladivar in 6. Mladost. Kladivarju pa lahko za nedeljske prireditev, kjer je nastopilo preko 200 mladih atletov in atletinj, tudi čestitamo k vzorni organizaciji, saj je bilo sodnikov na pretek, ki so ekspeditivno in objektivno opravili svoj posel. Nihče od na- stopajočih se ni pritožil! To je za ekipna tek- movanja, kjer se sešte\a na tisoče točk, dovolj visoko priznanje! MEMORIAL FERDA SKOKA - Grozeči oblaki, celodnevno deževje in hladno vreme ni zadržalo nad 2000 Celjanov in bližnjih okoličanov doma. Prihiteli so na stadion Borisa Kidriča v torek, kljub delovnemu dnevu, da vidijo na startu atlete svetovnega formata. Ime- na Krivonosov, Tokarev, Cernjavski, Stoljarov itd. so privlačna tudi za tiste vrste ljudi, ki niso zaljubljeni v atletiko. Svečana in pietetna otvoritev, poklonitev ma- teri in ženi padlega partizana Ferda Skoka s šopki svežih nageljnov, ki sta jih poklonila v imenu nastopajočih Krivonosov in Lorger, nato pa napeta tekmovanja na atletskih napravah — vse to je dalo tej tradicionalni prireditvi velik in svojstven pečat! Ali naj naštevamo rezultate in sličice U tega srečanja. Močan protiveter in hladno vreme sta onemogočila, da bi atleti po- kazali vse svoje sposobnosti. Zato ni bilo novih rekordov, ki jih nekateri kar čakajo na vsakem tekmovanju. Vendar smo bili lahko zadovoljni Nadaljevanje na 8. strani) Pozivamo prebivalce mesta Celja in okolice, posebno pa člane Zveze borcev, Socialistične zveze, Zveze komu- nistov in člane ostalih organiza- cij k praznovanju našega skup- nega praznika >^Dan borca«. Letos praznujemo >^Dan borca-« (4. julij) posebno svečano in zato želimo, da nas bo čimveč. Ta naš dan ix)udarja veliko skupno bor- bo naših narodov za nacionalno in socialno svobodo. Ta praznik ni samo praznik borcev, ampak praznik vseh delovnih ljudi, ki v povojnem času nadaljujejo borbo za preobrazbo naše socialistične domovine. Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje posebno poziva vse, ki so bili po raznih tabori- ščih, izseljeni iz domačih krajev, zato ker so ljubili svojo domovi- no, nadalje vse tiste, ki so na I. osnovni šoli v Celju bili ločeni od svojih otrok, staršev, sorodni- kov in znancev, nadalje tudi vse, ki so kakorkoli pomagali v veliki borbi naših narodov, da se pridru- žijo letošnjemu praznovanju. Posebno pozivamo vse k udelež- bi pri odkritju spominske plošče na I. osnovni šoli, na kateri bodo vklesane besede: >^Tu je bil v letih 1941—1945 kraj trpljenja slovenskega ljud- stva. Od tod je okupator pošiljal družine v taborišče smrti in tu je materam iztrgal na tisoče otrok, da bi jih odtujil rodu in domo- vini«. Odkritje bo na «-Dan borca«, 4. julija ob 8. zjutraj. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Občinski odbor ZB Celje OBJAVE IN OGLASI USTANOVITEV VODNE SKUPNOSTI POREČJA SAVINJE VABILO na ustanovni občni zbor Vodne skupnosti poreč- ja Savinje, ki bo v sredo 10. julija 1957 točno ob 10 v Zadružnem domu na Babnem — Celje. Dnevni red: 1. Uvodna beseda predsednika iniciativnega odbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikar- ja in dveh overovateljev zapisnika, kandidacij- ske in volilne komisije, 3. ugotovitev navzočnosti in sklepčnosti, 4. razprava o odločbi Uprave za Vodno gospo- darstvo LRS Ljubljana, s katero je bilo izdano dovoljenje za ustanovitev Vodne skupnosti, 5. sklepanje o ustanovitvi Vodne skupnosti, 6. sklepanje o pravilih, 7. določitev članstva v Vodni skupnosti, 8. izvolitev predsednika, članov in namestni- kov upravnega odbora ter izvolitev nadzornega odbora, 9. določitev sedeža Vodne skupnosti, 10. naslovitev direktorja Vodne skupnosti, 11. poročilo o gospodarskem načrta, letnem predračunu dohodkov,in izdatkov ter o nalogah Vodne skupnosti, 12. razno. Vabljena so s posebnim vabilom vsa industrij- ska pt^jetja, kmetijska gospodarstva, kmetijske zadruge, državni mlini in žage ter delegati za- sebnih mlinarjev in Žagarjev in zastopniki občin- skih ljudskih odborov, katerih področje sega v celoti ali deloma v področje Savinje in so za- interesirani za ustanovitev Vodne skupnosti po- rečja Savinje in njenih pritokov. Predsednik Iniciativnega odbora za ustanovitev Vodue skupnosti porečja Savinje Riko Jerman RAZPIS ŠTIPENDIJ Okrajni ljudski odbor Celje razpisuje za šol- sko leto 195?-58 štipendije za naslednje šole: 1. Medicinska fakulteta: a) preventiva — 2 2. Stomatološka fakulteta — 8 5. Višja šola za medicinske sestre — 4 4. Srednja šola za medicinske sestre — 3 5. Zobotehnična srednja šola — 2 6. Srednja vzgojiteljska šola — 1 7. Sanitarni tehniki — 2 8. Šola za zobne instrumentarke — 1 9. Šola za bolničarje — 3 10. Farmadeutska fakulteta — 2 11. Tehniška fakulteta a) kemija — 1 12. Višja šola za socialne delavce — 3 13. Višja pedagoška šola a) matematika, fizika — 5 b) slovenščina, nemščina — 5 c) angleščina, nemščina — i d) risanje, ročno delo — 4 e) pedagogika — 1 14. Akademija za upodabljajočo nmetBOst — 1 15. Šola za knjižničarje — 3 16. Višja šola za telesno vzgojo — 3 17. Višja gospodinjska šola Groblje — 2 19. Pravna fakulteta — 5 19. Administrativna šola — 4 K prošnji za štipendijo je treba priložiti: po- trdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o otro- škem dodatku (tudi v primeru če ga ne prejema) in overovljen prepis zadnjega šolskega spriče- vala, oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter mnenje mladinske (študentske) organizacije. Rok za vlaganje prošenj je vključno 20. julij 1957. Po roku dospelih prošenj in prošenj za stroke, ki niso v razpisu ne bomo upoštevali. Komisija za štipendije OLO Celje RAZPIS Ravnateljstvo Industrijske kovinarske šole To- varne emajlirane posode Celje sporoča, da bo v šolskem letu 1957-58 sprejemala v I. letnik učence za iznčitev naslednjih poklicev: STROJNI KLJUČAVNIČAR ORODNI KLJUČAVNIČAR in STRUGAR. Pogoji za sprejem so dovoršeni 4 razredi gim- nazije ali osemletka, starost od 14 do 17 let, ter da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidati, Idi se žele vpisati v I. letnik naj vlože prošnjo kolkovano z din 50 državne in din 20 obč. takse na ravnateljstvo šole. Prošnji je priložiti šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniško spričevalo. Kandidati naj v prošnji navedejo tudi, če žele stanovati v Domu. Mesečna oskrbovalnina znaša 4.700 din. Ravnaiteljstvo KLUB LJUBITELJEV ŠPORTNIH PSOV V CELJU obvešča člane, da bo Veterinarski zavod v Celju — Lava št. 4, cepil pse proti pasji kugi (»štaupi«), v času od 28. junija do vključno 12. julija t. 1. Cepljenje stane 400 dinarjev. Terenska organizacija ZB NOV Dolgo polj*- Nova vas, priredi v soboto, 29. VI. 1957 ob 2«. «n v dvorani »Kladivarc, SVEČANO PROSLAVO T POČASTITEV >DNEVA BORCA<. Proslavi bo sledil zaibavni večer s srečolov«« in raznimi zabavnimi točkami. Za ple« bo po- skrbel veseli >Cim-bum<. Vabljeni! PUTNIK CELJE OBVEŠČA Kdo še ni prebral naših programov izletov i« potovanj in se še ni |K>clal z nami na pot? O^lej*« si program za drugo polletje 1957., posvetujte •• z nami in izberite, kar Vam najbolj ugaja. T inozemstvo: avgust CELOVEC, dvodnevni avto- busni izlet z ogledom Vitkega jezera; septem- ber PARIŠ, sedemdnevni z vlaiom in avtobus««, avgust DORNBIRN, štiridnevni, potovanje prek« Grossglocknerja, Salzburga. Za ta izlet poziva«« predvsem tekstilne strokovnjake zaradi tekstil- nega velesejma v Dornbirnu, nadalje RIM, NB- APELJ, BERLIN MILANO, MtJNCHEN itd. Podrobne informacije prejmete v naši po- slovalnici. Ali ste se že odločali, kje boste preživeli Trni* počitnice ali dopust? Pridite, predlagali Vam bomo najcenejša p«- sione na na^em Jadranu. Poslužujte se naših uslug, postreženi b««t« skrbno in solidno. Elektro Celje, Tehnična izpostava Celje-raeet« obvešča, da sprejme za sezonsko delo v mese«« juliju in avgustu več sezonskih delavcev. Javite se pri Elektro-Celje, Celje, Marib«r- ska cesta 2. LETNI DOPUST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Letni dopust boste preživeli lepo in poceai v Mozirju, Ljubnem, Gornjem gradu, Lučah, Sol- čavi in Logarski dolini. Cena pensionu že «4 5H dinarjev dalje. Rezervacije in informacij« pri turističnih društvih Mozirje, Ljubno, Goroji grad, Luče, Solčava, za Logarsko dolino pa v pisarni Planinskega društva Celje. OBIŠČITE NAŠA ZDRAVILIŠČA Obiščite naša zdravilišča Rogaško Slatia«, D«brno in Laško. Primerne cene v hotelik n v privatnih sobah. Informacije in rezervacije »a Dabrao — Uprava zdravilišča. Rogaško SlatiM — Taristični urad. Laško — Turistično društvo. RAZPIS DELOVNIH MEST Biro za stanovanjsko in komunalno izfradojo razpisuje delovni mesti GRADBENEGA STROKOVNJAKA IN RACUNOVODJE-ANALITIKA Pogoji za gradbenega strokovnjaka: pooblaščeni inženir z najmanj 7-letno prakso ali pooblaščeni gradbeai tehnik z najmanj 15-letoo prakso; pogoji za računovodje — analitika: ekonomska fakulteta z najmanj 5-Ietno prakso ali ekonomska srednja šola z najmanj IS-Ietoo prakso ali predvojna celjska trgovska šola z najmanj 10-letno prakso. Ponudbe z navedbo plače pošljite na naslov: Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Občinski ljudski odbor Celje. MESTO računovodje ali v knjigovodstvu išče« v Celju. Vprašati: Klemene, Celjska tiskarma. SPREJMEMO KROJAŠKEGA POMOČNIKA ia vajenca. Naslov v upravi lista. UPOKOJENA GOSPODINJSKA POMOCNICA (57 let) želi delne zaposlitve v gospodinjstva za hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista. CiOai^ODINJSKO pomočnico, zanesljivo, po mož- nosti starejšo, ljubiteljico otrok, sprejme«! Plača dobra. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen srednje velik kozolec. Vprašati Celje, Nova vas 15. PRODAM veliko, lepo hrastovo kredenco, pri- merno tudi za gostišče. Vprašati v Medlogu štev. 54, pritličje, nasproti Ropasa. PRODAM čistokrvne nemške ovčarje z rodov- nikom (7 tednov). Hlebec, gostilna Petriček. PRODAM par lepih težkih konj. Vprašati pri Seško Jože, Celje, Delavska 5. PRODAM poceni oleandre in palme. Dobrave M., Tomšičev trg 12. NOVA kompletna vrata vel. 190 X 90 cm 4 ko«, in nove tesane lesene trame, dolžine 11 « ugodno prodam. KUPIM kombinirano omaro, trodelno, hladilnik na led. Naslov v upravi lista. KOMBINIRANO trodelno omaro, voziček-dirco, velik hladilnik za led, kupimo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo enosobno stanovanje v centra, za dvosobno v centru. Naslov v upravi lista. MENJAM enosobno stanovanje Zagreb—Celje. Informacije: Petek Štefani, Zagreb RijeČKa ulica 6 — Cernomerac. ZAMENJAM lepo, suho in zračno enosobno sta- novanje v centru Celja, za dvosobno ali večjo , enosobno v Celju. Dam zelo lepo nagrado. Na- slov v upravi lista. PLETILJA išče opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. NAŠLA sem žensko jopico. Nahaja se na OLO Celje, soba 18. Na Tehnični visoki šoli je diplomiral za stroj- nega inženirja B 1 a ž o n Ernest. Čestitamo CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 28. junija ob 20 — Hans Holt: Specialist za srce — izven — po globoko znižanih cenah. Sobota, 29. junija ob 29 — Hans Holt: Specialist za srce — sobotni abonma in izven. Nedelja, 30. junija ob 15,30 — Hans Holt: Spe- cialist za srce — nedeljski abonma in izven. Torek, 2. julija ob 29 — Prežihov Voranc: Per- njakovi — gostovanje t Velenja. Opozarjamo abonente, da je rok za vplačilo abonmaja že potekel ter prosimo zamudnika, da svoje obveznosti čimprej — a najpoznejo do 30. junija t. 1. — poravnajo. KINO UNION, CELJE Od 27. do 30. VI. 1957, >Po krivem obsojen<, ameriški film. Od 1. do 4. Vil. 1957, »Velika ura<, ameriški fil«. 30. VI. ob 10. uri matineja, »Rapsodija< ame- riški film. KINO METROPOL, CELJE Od 25. do 28. VI. 1957, »Novoletni ples<, ruski barvni film. Od 29. VL do 2. VII. 1957, >Umiram srečna<, me- hiški film. LETNI KINO Od 28. VI. do 2. VII. 1957, >Syetovno nogometno prvenstvo«, jugoslovanski film. Od 3. do 8. Vlf. 1957, »Poslednja želja<, bra- ziljski film. Nedelja, 30. junija 12,10 Pogovor z državljani 12,20 Želeli ste — poslušajte 12,45 Našim kmetovalcem Ponedeljek, 1. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Franz von Suppe: Pesnik in kmet — uver- tura 17,30 Športni komentar 17,45 Poje mladinski mešani zbor nižje gimna- zije v Štorah p. v. Franja Forstnerja Torek, 2. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Reklame in objave 15,00 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 prir. R. Stolz: Offenbachova fantazija 17,45 Poje ženski pevski zbor DPD Svoboda Celje p. v. Toneta Tržana Sreda, 3. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,59 Reklame in objave 15.00 -17.09 Prenos sporeda LR 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17.29 Chansoni in ritmi 17.30 Kulturni obzornik 17,35 Glasbena medigra 17,45 Poje mladinski pevski zbor II. jiMnazije p. v. Jurčka Vrežeta Četrtek, 4. julija 6.9« — 23,00 Prenos sporeda RL Petek, 9. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Reklame hi objave 15,00 _ 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Igrajo veliki zabavni orkestri 17,35 Gospodarska vprašanja 17,45 Plesno glasbo izvaja Marjan Kozmbs s solisti Sobota, 6. julija 14,35 Želeli ste — poslušajte 14,50 Reklame in objave 15,09 — 17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika, reklane in objave 17.29 Za vsakogar nekaj Okrajni ljudski odbor v Celju sporoča tragično vest, da je po dolgotrajni bolezni umrla v sredo, 26. junija članica okrajnega ljudskega odbora NINA POKORN Pogreb nepozabne pokojnice, ki je vsa leta po osvoboditvi delala v okrajnem ljudskem odboru, bo v petek, 28. junija ob 17. uri na pokopališču v Zrečah. Vzorno borko za socializem bomo ohranili v trajnem spominu. Celje, 26. junija 1957 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Zveza ženskih društev celjskega okraja sporoča žalostno vest, da je po dolgotrajni in neozdravljivi bolezni umrla njena članica NINA POKORN LJUDSKI POSLANEC « Do pogreba, ki bo v petek, 28. junija ob 17. uri y Zrečah, bo truplo nepozabne pokojnice ležalo v dvorani kulturnega doma v Zrečah. Kot zvesto in delovno članico jo bomo ohranili v trajnem spominu. Celje, 26. junija 1957 ZVEZA ŽENSKIH DRUSTEV, CELJE RAZPIS Komunalna banka Celje, po- družnica Slov. Konjice, razpisuje mesto bančnega uslužbenca-pri- pravnika. Pogoj: dovršena sred- nja šola z 2irelostnim izpitom. Nastop službe takoj, plača po Uredbi. Prošnjo s potrebnimi li- stinami naj interesenti vložijo do 8. VII. 1957 pri podnižnici v Slo- venskih Konjicah. KOTEKS Odkupna postaja Celje, sprejme takoj finančnega adminislralorja(ko) Plača po tarifnem pravilniku. ZANIMIVOSTI „Histeria inozemitis" Begov Jan: Ako ne bi poznal toliko ljudi, ki se večno klatijo naokrog in oprezajo iz uli- ce v Tjlico ter prenapeto vzdrhtevajo, če adrvi mimo blesteča karoserija kakega avtomobila, ki bo, kot so poučeni, postal moderen ... naslednje leto, bi bil običa- jen in umirjen državljan, kot sem mislil postati od vsega začetka.Toda »ako« ima vedno to slaibost, da izgube stavki, ki se začenjajo z »ako« (ako so še tako do- bronamerni), toliko tega, da ostanejo sia- WK) in zgolj dobronamerni. Sprva se je zgodilo z mojimi prijatelji, Id fio začeli strastno in neix>boljšljivo buljiti v tako skromne pojave pisanih mopedov, da bi povsem izbuljili svoje oči, ako bi se pojavila elegantna linija viespe, in medle umirali, kot da bi šlo za vamp-ženo stoletja, ako bi jih pre- senetil na kakem ovinku »Mercedes«, »Lincoln« ali »Fiat 600«. Zdeli so se mu težko bolni, ker so nenehno sanjali in polagoma govorili tudi na glas, ne da bi vedeli, da sanjajo o bajnih 135 km/h, in vratolomno vozili :po neki avtostradi, ki je bila cbsežnejša kot ozvezdje Rimske ceste. Vendar so bili ubogi prijatelji realistično razpoloženi in so zato vedno znova poskušali najti načine, kako bi se otresli svojih trajnih kriz, dokler končno niso odkrili izven domovine zdavnaj po- zabljenih sorodnikov, različnih »tetk« in »stricev« in iz ene duševne depresije zabredli v težjo, drugo, imenovano »hi- siteria inozemnitis«. Ker so bili običajno »premožni strici« in neznane, toda ljub- ljene >>-tetke<-<, krvavo pošteni ljudje, ki so si v tujini služili kruh, niso mogli ustreči prenapetim željam, ampak žele si prijaznih domačinov, so jim omogo- čili večmesečne p>očitnice... In začel &e je izvoz, ki nikoli ne preneha, začela se je mrzlica proti zapadu, bodočih lastni- kov mopedov in vesp, začelo se je vdi- njanje hudo ošabnemu narodu, ki pije pivo in je tako omleden kot tisto pivo, ki ga pije... -Recimo, da za telesno blago- dat, za vespizem in podobne reči potrpi človek rade volje neznatna ponižanja, samo da bi končno posedoval zaželene predmete, recimo, da prenese mnoga po- nižanja, ko se vdinja bahavemu delo- dajalcu, »neznatni sin rdečega Balkana«, a se vendar s hvaležnostjo spominja, ka- dar promenira s svojo edinstveno vespo, tujcev, in povsem pozablja na svoj ni- koli globoko doživi j eni narodni ponos. Recimo, da mi je hudo zaradi njih; toda ne, huje mi je zaradi sebe: nikoli namreč nisem imel nekih preitiranih želja in niti v sanjah se mi niso prika- zovale niti vespe niti avtomobili. Vendar sedaj, ko vidim, kako vsi bme, prehite- vajo, imajo ljubke konjičke, ki neutrud- Ijivo puhajo, ko vidim režeče obraze prijateljev, sem postal častihlepen in lakomen... in ne bom odnehal, dokler si ne dobim helikopterja. FILM SLUŽBO DOBI v Celju pri Varteksu človek mlad, v hrigi za snago dovolj verziran, uren dovolj in kulturnih navad, več ali manj specializiran, da bo v Prešernovi ulici stal in ob izložbah z oblekami pazil ter nemudoma posredoval, kadar od zgoraj bo šipe oplazil moker odcedek golobjih jat, ki se ob višjih nadstropjih podijo in preko dneva vsaj dvajsetkrat curek na uboga stekla spustijo. Službo dobi, da brisal bo s šip brez prestanka golobje izcedke in pripravljen bo torej vsak hip s cunjo v rokah in ne brez ščetke. Služba sic&r sinekura ne bo, vendar utegne koristna biti lepemu Celju, ker ni lahko ljubim golobčkom začepiti r ... STUDENCEK V LISCAH (17. VI. 1957) To jutro — kajpada na ponedeljek — studenček je pod hribom žuborel in kakor večkrat že je pesem tožbe o ponočnjakih v beli dan zapel: — Odnesli so mi vse, zdaj to zdaj ono, in le še kamen mi je zdaj ostal, ki skozenj hladne vode vir vam točim že dolga leta — vedno čtst in zdrav. To zadnjo noč pa zlikovci neznani pustili kupčkov pet so pred menoj, da bi oskrunili deviško mojo in zasmradili moje slave soj. A jaz naprej studenčnico pretakam, ki bistra mi iz zemlje žubori in ki nikdar skaliti je ne more vsa bedna zloba umazanih ljudi. PPBd njim še nič, za njim gotova cesta Takole izgrleda »Finišer«. To je izpopoln jen stroj za g^radnjo cest. Na pripravljen trd tlak polaga stroj sloj asfalta, ki ga v kratkem času posuši in cesta je gotova. Kot vidimo na sliki, ima vgrajene sode asfaltne zmesi, kii jih posebna priprava razrvleoe po cesti. S takim strojem delo pri gradnji oesit zelo hitro napreduje. FILM DVAKRAT „NI BILO ZAMAIV" z vedno večjim zaupanjem hodimo v kinodvorane kadar v njih predvajajo domače filme. To zaupanje ni odveč. Naši filmi se že na vseh področjih film- ske umetnosti lahko kosajo z deli film- skih družb, ki imajo za seboj veliko daljšo tradicijo. S tem sicer ni rečeno, da nimajo nobenih slabih točk, toda tu- di drugi se s tem ne morejo pohvaliti. V toliko boljši pa so naši, v kolikor s svojo pozitivno tematiko jMDmagajo gra- diti zavest našega človeka, saj vendar vemo, da ima film pri oblikovanju te zavesti zelo močno vlogo. Film »Ni bilo zaman« brez dvoma spa- da med dobre domače filme. Tematika obravnava eno izmed zelo perečih vpra- šanj ostankov zaostalosti in vražever- stva v nekaterih krajih naše domovine. Progresivna vsebina filmske zgodbe je podana neprisiljeno, življenjsko, zato tu- di zelo sugestivno. Režiser Nikola Tan- hofer se je v nekaterih scenah narav- nost povzpel na zavidljivo višino. Brez dvoma je imel ob strani odličnega sne- malca, imel pa je v Borisu Buzančiču, Miri Nikolič in Zvonimiru Rogozu od- lične igralce. Mira Nikolič je poleg do- bre igre ustvarila tudi zelo prikupen • lik mladega dekleta. Vseskozi napeto zgodbo pa je spremljala enakovredna filmska glasba. Bil je to film, katerega si ni bilo za- man ogledati. Istočasno smo gledali tudi reprizo an- Prizor tz filma »Po krivem obsojen«, ki ga bomo v Celju kmalu videlt. K gleškega filma »Tri korake do vešal«, ki sodi v vrsto dobro režiranih krimi- nalk, ki pa ne pove, kaj več kot vsi fil- mi take vrste. Presenečenje so nam pripravili tudi Sovjeti s svojim »Novoletnim plesom-«. Film je poln parodije na račun okoste- nelih birokratov, satirično zgodbo pa dopolnjujeta glasba in ples v takem žanru, kakršnega doslej nismo bili va- jeni iz ateljejev na vzhodu. Bržčas so Sovjeti želeli pokazati, da znajo tudi sami narediti dober revijski film in da se ne zgrozijo niti takrat če je treba pokazati lepe noge prikupne igralke. VRTLJIVE PETE... Neka kanadska tovarna je dala v prodalo nove vrste gumijastih pet za otroške in moške čevlje. Novost je v tem, da pretežni del pet izgleda kot krog, ki se na posebnem ležaju, vgra- jenem v leseni del pete, vrti. Stalni so samo oglati robovi notranjega dela pe- te. Med hojo se okrogli del pete enako- merno vrti, tako da se povsod enako izrabi. Ce pa lastnik takega čevlja ho- če, lahko okrogli del tudi pritrdi in ko se na tistem delu peta izliže, jo obrne za devetdeset stopinj in peta je zadaj spet lepo ravna. Tvrdka, ki je ta izum dala v prodajo, nič ne pove, če naj take čevlje brez skrbi nosijo tudi tisti, ki pri hoji sto- pajo na pete. Takale vrtljiva reč zna biti zanje v mokrem vremenu sila ne- rodna. Zdravica po banketu ... — Na koncu, drage prijateljice, predla gam, da pošljemo zahvalno pismo tistim, ki so ta okusna jedila poslali na našo šolo, kjer odgovorni ne vedo, kako bi jih porabili. Zahvaljujemo se tudi vsem lju dem, ki pridno plačujejo stroške za šol- ske kuhin,^, tako da nam več ositane. (Kraj tega dogodka v kleti marsikatere šole v našem okraju) SMRTONOSNI RADAR? Nek dvainštiridesetletni delavec se je slučajno postavil pred anteno močne oddajne radarske postaje. Stal je manj kot minuto na oddaljenosti desetih me- trov in čez štirinajst dni umrl. Zdrav- nik dr. Hohn McLaughlin je ta primer raziskal in izjavil, da umrli ni- imel no- benih zunanjih znakov poškodbe, notra- nji organi pa da so bili dobesedno sku- hani. On trdi, da radarski mikrovalovi na manjše razdalje lahko zelo škodu- jejo organizmu, ker povzročajo neizdrž- no povišanje temperature tkiva. ZA ŠALO... »Varčevati bo treba,« — je odločno izjavila svojemu možu gospa Vsezafrčka, ko ii je omenil, da rabi novo obleko. »Čuvajte ljudsko imovino!« — je za- renčal Jaka Razbijač, ko so ga v go- stilni hoteli mahniti s stolom po glavi. SLIKI STA ZGOVORNI Na Polulah stoji tale podrtija. Človek bi mislil, da jo je nekdo, ki nima čuta za izgled okolice, pustil času, da bi jo namesto njega podrl. Toda to ni res. V tej hiši stanuje Alojzija Omerza z dvema otrokoma. Ce je mogoče v tej hiši stanovati, naj presodijo bralci sa- mi. Obe sliki kažeta »stanovanjsko hi- šo«, kako izgleda. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČ. LO CELJE razpisuje MESTO POSLOVODJE za obrtno delavnico česalnica »Zora« Celje Pogoji: visokokvalificiran dela- vec ali obrtni mojster frizerske stroke z najmanj 5 letno prakso v stroki. Ponudbe z življenjepisom, opi- som dosedanjih zaposlitev ter kvalifikacij in potrdilom o ne- kaznovanju je vložiti na tajni- štvo Obč. LO Celje do 10. 7. 1957. CE STE POZABILI, NAJ VAS SPOMNIMO! Ce še niste poravnali naročnine za letošnje leto, storite to takoj. Nakažite dolžni znesek po polož- nici, ki jo kupite lahko na vsaki pošti, na naš tekoči račim številka 620-606-1-T-266 pri Mestni hra- nilnici Zaostankar jem bomo morali list ustaviti! Uprava Celjskega tednika ŠPORT (Nadaljevanje na 7. strani) z odlično kvaliteto, ki so jo pokazali sovjetski, češki in naši atleti. Krivonosov je zopet metal kladivo blizu 64 m, naš državni rekorder Bezjak pa preko 61 m. V dvoboju Stoljarov : Lorger je tokrat zmagal Rus v samem finišu, kljub odlič- nemu startu Lorgerja. V teku na 1000 m smo videli ostro borbo med izenačenimi tekmovalci. Tudi tu je sovjetski tekač pokazal, da je v fi- nišu nenadkriljiv. Prav isto smo opazili pri Tokarevu v teku na 100 m in 400 m in pri Cer- njavskemu na 3.000 m. Povsod so pobrali zmage sovjetski predstavniki. Tudi oba Ceha Matejka in Valent sta v skoku v višino in metu diska pobrala prvo mesto. Vendar tu ne smemo poza- biti našega Golca, ki je v letošnjem letu mislil dati atletiki že slovo. V metu diska je Gole dosegel za slovenske in jugoslovanske razmere odličen rezultat — 48.^0 m, znamko, ki ga po- stavlja v Jugoslaviji takoj za Radoševičeni! Ce bo Gole Edi potrdil ta rezultat v bližnjih sre- čanjih, se bo brez dvoma letos zopet uvrstil med člane državne reprezentance! Vipotnik se je v teku na 1000 m približal slovenskemu rekordu, Naraks v teku na 800 m času pod 2:00, Lešek Roman pa se ni mogel uspešno boriti proti čudnim zračnim tokovom pri skoku ob palici. Prireditelju lahko čestitamo, da je poleg kvali- tetnih atletov iz inozemstva in Jugoslavije, po- stavil na start tudi večje število mladincev in mladink, med njimi zastopnike iz partizanskih društev, ki so se uspešno uveljavili v družbi z ostalimi atleti. Za nami je zopet kvalitetna atletska priredi- tev. Z najlepšimi vtisi so odšli iz Celja gostje iz SSSR in CSR. Obljubili so, da se bodo še radi odzvali povabilu, saj niso mogli prehvaliti le- pote našega mesta, visokega športnega nivoja gledalcev in atletike. OSTALI ŠPORTNI DOGODKI Zadnja nedelja ni bila posebno razburljiv^ na nogometnih igriščih. Glavni tekmeci v .MC in VMC ligi so že obračunali med seboj za toc-ke Ostala je na tapeti le še tekma Sloboda : Klad=- var, ki bo po vsej verjetnosti ponovljena lO. t. m. v Celju. Sedaj se bojujejo za točke naj- mlajši! Tako smo v nedeljo na celjskih tleh imeli dve srečanji. Na Skalni kleti so pionirji Olimpa zmagali nad Celjem s 3:0, na Glaziji pa Kladivar nad Kovinarjem iz Štor z 11:0. Vse kaže, da se bodo pionirji Kladivarja uvrstili v finale repub- liškega ponirskega prvenstva. Na Glaziji je bilo v nedeljo tudi medrepubliško srečanje v hokeju na travi, kjer je reprezen- tanca Hrvatske premagala Slovenijo ali bolje Kladivarja z 2:0 (2:0). Celjski sabljači Kladivarja so sodelovali v Ljubljani na ekipnem prvenstvu Slovenije. V floretu so postavili moško in žensko ekipo, ki se je odlično zoperstavljala izkašenim sabljačem iz Maribora in Ljubljane. Vse dvoboje so Celjani izgubili s tesnim rezultatom! Mladi celjski ko- šarkarji so sodelovali na mladinskem prvenstva Slovenije v Kranju, kjer so se uvrstili na 6. mesto! Na telovadišču Partizana v Gaberju je bil velik telovadni nastop, na katerem je nastopilo preko 300 telovadcev in telovadk. Prireditev je uspela v vsakem pogledu in je bila prav dobra generalna skušnja pred odhodom nn festival v Ljubljano. Vse priznanje gre tudi delavcem športni'- iz Celjske Cinkarne, ki »o koi eami predstavniki Celja sodelovali na velikem pohodu okrog »žic okupirane Ljubljane«. Postavili so kar '> ekip, ki so se vse uveljavile na odlična mesta. V tem pohodu so celjski zastopniki pokazali izredno vzdržljivost, požrtvovalnost in tovarištvo. Vipotnik na stezi