96 GOSPODARSTVO TO XV Š VEV. 389 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ILI BO ZLATO IZPODMESLO VALUTO? Rako zagotoviti stalnost denarja - Haevt Mednarodnega denarnega sklada do iri bi J1 V ponedeljek, 18. septembra se prič-°?; na Dunaju letni občni zbor Medna-i tinega denarnega sklada. Njegov ^'edsednik dr. Jacobsson je že o-0 skal nekatere zahodnoevropske pie-olnice, da bi se z vladami in finanč-ii in ki posvetoval, zlasti pa, da bi razlo-1 svoje finančne načrte, med temi £|*črt za zavarovanje tečaja valut. Načrt, da bi se ustvarila nekakšna rv 'ednarodna solidarnost med valutami po Sodnih držav, ni nov. Dr. Jacobsson vvi ’ že davno stopil pred mednarodno talančno javnost s svojo zamislijo, ki ■e i je pozneje bolj prilagodil stvarnim iohtevam in dejanskim možnostim. Nepolni naval na dolar v mesecu okto-ralt, ko so v Londonu za unčno zlata ločevali kar 41 dolarjev (namesto 35 Dolarjev, kolikor je znašal uradni teorij), je dal dr. Jacobsson novo pobudo, da bi z novim načrtom v širokem >d kviru držav, članic Mednarodnega delikatnega sklada, preprečil ponavljanje 0 Udih pretresov valut. V zadnjem ča-1 je zopet nevarnost, ki je zagrozila 'ff staljenosti angleškega funta, pokazati-k kako živo se čuti potreba po izvedli-1 Jacobssonove zamisli. No je te dni nastopila močna medna-si’Nna napetost zaradi berlinskega vpfa-zDnja in obnovitve jedrskih poskusov, iv- i je pričel zopet nekakšen lov za zla-1» itn. Imetniki valut in raznih vrednostne jh papirjev si v zameno rajši nabav-le- iajo zlato, da bi se zavarovali pred ib !tesenečenjem. V zlato polagajo vse it’ 'oje upe, čeprav niso vselej utemelje-n11 Finančniki opozarjajo, da ta lov za ri tatom ne ogroža samo to ali drugo va-:• tto, temveč vse količkaj pomembne llute. Trenutno še ni strah tako veje k zalo je tudi naval na zlato manj-je k kakor je bil na primer meseca ok-ta *ra lanskega leta. Kljub temu je ja-13 ”o, da bi pretirano kupovanje zlata Ognilo spraviti v nevarnost tudi močni 'e valutne rezerve v zlatu. Finančniki a- 'tozarjajo na okolnost, da so velike ■1- količine dolarjev in funtov šterlingov ^kropljene po vsem svetu in da bi '•Božična prodaja teh valut spravila v klrego Vel. Britanijo in Združene a-^oriške države, ki bi morale seči glo-,°ko v svoje zlate rezerve, ako bi nji-'Ve narodne banke hotele zadostili 'Sem zahtevam po zlatu. Dr. Jacobsson bo na dunajskem zbo-1 Mednarodnega denarnega sklada Vložil svojo zamisel. Trenutno Med-^rodni denarni sklad ne razpolaga z , postnimi sredstvi, da bi lahko v kri-9 'enem trenutku uspešno zavaroval o-k'ožene valute; zlasti bi položaj uteg-I"1 Postati kritičen, ko bi naval na zlata ali kateri koli drugi podoben pota'' spravil v nevarnost več valut hkra-,!' Njegove rezerve so se nedavno skr-i'*c, ko je dal pred kratkim Vel. Bri-taniji na razpolago 1500 milijonov do-tatjev. Po Jacobssonovem načrtu bi taoralc članice s svojimi prispevki u-s,variti pri Mednarodnem skladu novo rezervo, ki naj bi dosegla okoli 2,5 milijarde dolarjev. To bi uprava Mednarodnega denarnega sklada lahko uporabila v primeru krize katerikoli valute. Prispevki posameznih članic bi bili različni; posebno visoki bi bili prispevki tistih držav, katerih valute so na mednarodnem trgu redke. Tipičen primer za to predstavo je Zah. Nemčija, ker primanjkuje nemških mark na mednarodnem trgu. Dr. Jacobsson pričakuje, da bi Zah: Nemčija morala prispevati prav zaradi te okolnosti več kakor druge države, in sicer kar 1 milijardo dolarjev, medtem ko znaša njen redni delež 787,5 milijona dolarjev. V londonskih finančnih krogih so mnenja, da bi bilo treba na primer tečaj dolarja zavarovati na sedanji ravni, ki znaša 35,20 dolarja za unčo. To bi bilo mogoče pod pogojem, da se vsakemu kupcu, kj, bi hotel kupiti zlato za dolarje zajamči ta tečaj in svobodna zamenjava dolarja za zlato. Zato v Londonu nasprotujejo predlogu, da bi bilo na primer treba postaviti na nekakšen sramoten oder tiste zahodne Nemce, ki bi se hoteli iznebiti dolarjev. Gotovo je namreč, da so prav v Zah. Nemčiji velike zaloge dolarjev. VLOGA DRUGIH MEDNARODNIH FINANČNIH USTANOV Po vsej verjetnosti bodo na Dunaju na občnem zboru Mednarodnega denarnega sklada govorili tudi o Mednarodni banki za obnovo in razvoj (International Bank for Reconstruction and Development), prav tako tudi o nekakšnih podružnicah Mednarodne banke, in sicer o Mednarodni finančni družbi (International Finance Corporation — IPC) ter o Mednarodnem združenju za razvoj (International Develop-rnent Association — IDA). Vloge teh ustanov v mednarodnem finančnem življenju so različne. Mednarodna banka za obnovo in razvoj se danes bavi prvenstveno s podeljevanjem posojil gospodarsko nerazvitim državam, medtem ko se je poprej precej bavila tudi z valutnimi vprašanji. Valutna vprašanja proučuje zdaj predvsem Mednarodni denarni sklad. Mednarodna finančna družba, ki deluje pod okriljem Mednarodne banke za obnovo in razvoj, je bila ustanovljena z namenom, da bi podeljevala posojila zasebnim podjetjem v raznih državah. Tako naj bi bolj razgibala zasebni kapital v nerazvitih državah. Tudi mednarodno združenje za razvoj posluje sporazumno z Mednarodno banko za obnovo. Poslovanje Mednarodne banke za obnovo Poročilo o poslovanju Mednarodne banke za obnovo in razvoj za finančno leto, ki se je zaključilo 30. junija, pravi, da je banka v tem letu podelila 27 posojil za skupni znesek 610 milijonov dolarjev, to je 49 milijonov manj kakor prejšnje leto. Posojila so bila razdeljena takole: Argentina, Burma, Cejlon, Čile, Kolumbija, Kostarika, S. Salvador, Japonska, Britanska Gvajana, Indija, Izrael, Jugos! . 'ja, Mehika, Pakistan, Norveška, Panama, Peru, Sudan, Tajska in Uganda. Doslej je banka podelila za 5 milijard 790,500.000 dolarjev posojil. Njeni krediti znašajo 4.217,200.000 dolarjev, čisti dobiček banke je znašal v tem finančnem letu 63,2 milijona dolarjev, v letu 1959/60 pa 59,5 milijona dolarjev ter je. bil dodeljen rezervnemu skladu. V preteklem finančnem letu sta iz banke izstopili Kuba in Dominikanska republika. Ob kon cu finančnega leta je bilo v banki včlanjenih 68 držav. V ŠVICI PRODAJAJO DOLARJE. Za radi velike napetosti v mednarodnih odnosih se je povečal priliv tujega kapitala v Švico. Tečaj dolarja v Švici je nazadoval. V prvem tednu meseca septembra so banke prodale švicarski narodni banki 74 milijonov dolarjev. POVEČANE ŠVICARSKE ZLATE REZERVE. Valutne rezerve, švicarske narodne banke so se meseca avgusta povečale za 395 milijonov frankov; angleška narodna banka je plačala švicarski narodni banki dolg 260 milijonov frankov. EST moli zunanjo trgovino Atomske bombe so mirno počivale v zalogah od novembra 1958 do 1. septembra 1961, ko so v Sovjetski zvezi ponovno pričeli z atomskimi poizkusi. Prav Rusi so leta 1958 prvi ustavili atomske poizkuse, in nato so jim sledili tudi drugi, predvsem Američani in Angleži; le Francozi, ki so šele pripravljali prvo atomsko bombo, so nadaljevali z jedrskimi poizkusi. Ob eksploziji sovjetske bombe 1. septembra se je zdrznilo vse človeštvo, ker je začutilo, kako nevaren je mednarodni položaj in ker je na drugi strani bilo prepričano, da bodo novim sovjetskim poizkusom sledili še drugi, ki bodo zastrupili ozračje z radioaktivnimi snovmi. Višek eksplozij je prineslo leto 1958: februarja in marca so v Sovjetski zvezi razstrelili 10 bomb, de-set drugih pa septembra in prve dni novembra; istega leta so v Ameriki od meseca aprila do julija razstrelili 29 bomb in nato še od septembra do oktobra 19 bomb. Kaj pomeni eksplozija ene atomske bombe? Ameriška bomba, ki so jo 6. avgusta 1945 razpočili 600 metrov nad japonskim mestom Hirošimo, je ubila 86.000 ljudi in ranila 61.000 prebivalcev tega mesta, ki je štelo 334.000 ljudi. Ta bomba je imela eksplozivno silo 20.000 ton (2.000 vagonov) TNT, to je silno eksplozivne snovi trinitrotoluola. Takš- na nekako je bila sovjetska bomba, ki so jo razstrelili 1. septembra. Po tem času so v Sovjetski zvezi razstrelili 8 bomb. Peta bomba je imela eksplozivno silo več megatonov TNT (1 megaton-tehta 1 milijon ton). Predsednik Hroščev je dejal, da v Sovjetski zvezi lahko izdelajo superbombo, ki bi bila 5 tisočkrat močnejša kakor bomba, ki je eksplodirala nad Hirošimo. Če je ameriška bomba v Hirošimi ubila 86.000 ljudi, bi jih bomba, o kateri je. govoril Hroščev, lahko ubila 430 milijonov ljudi, ako bi seveda živeli skupaj. Karikatura nam kaže spredaj Hru-ščeva z atomsko bombo, za njim pa Kennedyja. Američani so namreč napovedali, da bodo obnovili atomske poizkuse tudi oni. Kakor je izjavil ameriški odposlanec na atomski konferenci v Ženevi, so Američani prepričani, da bodo v Sovjetski zvezi nadaljevali s poizkusi, ki jih bodo zaključili z razstrelitvijo večje bombe. Po njegovem mnenju bo pritisk na svetovno javnost, ki sc plaši pred zastrupitvijo ozračja z radioaktivnimi snovmi, vplival tudi na Sovjetsko zvezo. Po prvi najnovejši eksploziji v Sovjetski zvezi, so Američani ugotovili povečanje radioaktivnega izžarevanja na Alaski, medtem ko ni 39 ameriških opazovalnih postaj v sami Ameriki zaznalo nikakšnih sprememb. i 1 Zagrebški velesejem pravo mesto Odprl ga je Tito - Meti najpomembnejšimi sejmi (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 11. sept. Ko vas hitri avtobusi direktne proge Glavna postaja - Velesejem v nekaj minutah čez široki most Svobode pripeljejo pred Zagrebški velesejem, imate vtis, da ste izstopili pred pravim pravcatim mestom. To pa tudi drži, saj zavzema površina sejmišča 465.000 kv. m., poleg sejmišča pa se tekma za avstrijski tranzit Hamburg, Lubeck, Trst in Reka V znanem dunajskem listu »Die Presta' smo našli zanimiv prispevek o tek-severnih in jadranskih pristanišč ta osvojitev avstrijskega tranzita. Ta ffistanišča si posebno prizadevajo, da 11 dunajski velesejem izkoristila za So propagando in za razgovore s .'edstavniki avstrijskega gospodarske-F življenja, z raznimi ustanovami in ta Posebno s prevozniki. Tudi posebno ^Poslanstvo iz Trsta je. izkoristilo to 'Složnost; vodil ga je predsednik tr-finske zbornice dr. Caidassi, ki ga I' spremljal dr. Bernardi, ravnatelj 1vnih skladišč. »Dje Presse« poroča: Več pomorskih Gtanišč je izkoristilo letošnji dunaj-,tai velesejem, deloma bolj kakor dru-ta leta, za razgovore, s katerimi bi pri-abile čim več avstrijskega prometa; ijta° so se pomembna odposlanstva iz ‘ Brnburga, Lubecka, Trsta in -Reke se-ita|a te dni s predstavniki avstrijske, tadustrije, trgovine in prevoznikov. Sektor p'iate je na tiskovni konferenci jtaozoril na moderne naprave za preto-tatjanje blaga v Hamburgu. V sredo .? nastopili predstavniki Lubecka, Tr *a in Reke. ter poročali o izboljšanju '•staniške službe za izvoznike in uvozne. župan Wartemann iz Lubecka je Senil, da se je avstrijski promet čez lubeck’ letos podvojil. Gre predvsem za švedske rude v Avstrijo, ki jo Uvažajo čez Lubeck. To dokazuje, da .da razvoj prometa z Avstrijo pospe-l'.ta' Avstrija bi lahko bolj uporabljala /•beck za prevoz blaga proti severu. r° tega doslej še ni prišlo. Pri dr. Kodeku, glavnemu tajniku Zvezne zbor-?!%■, so se zglasili predstavniki pristaja, industrije in turizma iz Trsta, jaško odposlanstvo je obiskalo tudi jd za pospeševanje gospodarstva in 'et za lesno gospodarstvo. , "Reka si prizadeva, da bi povečala jgijivost svojih pristaniških naprav,« izjavil glavni ravnatelj pristaniške j^rave Monjac na nekem sprejemu, /omet čez Reko se veča. Da bi se izpolnile pristaniške naprave in pove-‘l zmogljivost, bodo še povečali in-dcije. Prihodnje leto prične na Re-obratovati nov žitni silos, ki bo po i-°ii zmogljivosti med največjimi na pdozemlju. V dveh letih bodo na Re-dogradili nove naprave za množič-Promet. ^VOJ AVSTRIJSKEGA TRANZITA CEZ POSAMEZNA PRISTANIŠČA PQ Podatkih Zvezne avstrijske zbor-Ce je Avstrija lansko leto uvozila ozi-gpa izvozila naslednje količine bia-k (v zadnjem stolpcu povečanje ozi-bia zmanjšanje prometa v primerja^ Z letom 1959): Bremen 254.154 165.259 410.413 + 13,0 Brake 185.666 185.666 + 39,0 Nordenham 32.824 _ 32.824 — 61,0 Lubeck 26.093 3.252 29.345 - 0,1 Antwerpen 17.697 5.389 23.086 + 31,0 Amsterdam 12.857 5.763 18.637 - 4,0 Genova 3.721 9.225 12.946 +143,0 Avstrijski tranzit čez Trst se je lan- X uvoz izvoz skupaj % I.’59 'r$t v tonah h 1-439.602 ta^hiburg 433.161 1,872.763 + 30,0 ka5,3559 232.062 805.621 + 6,5 573.197 208.362 781.559 + 90,0 sko leto razveseljivo povečal, in sicer za 30%, medtem ko se je avstrijski promet čez Reko pomnožil kar za 90%. V zadnji številki »Gospodarstva« smo navedli podatke o razvoju letošnjega tranzita čez naše pristanišče ter morali na žalost ugotoviti, da se je letos avstrijski tranzit čez naše pristanišče občutno skrčil (od 940.231 v prvih sedmih mesecih leta 1960 na 681.209 ton v istem razdobju v letu 1961). Nemci in dunajski velesejem Dunajski dopisnik hamburškega lista »Die Welt« poroča, da se je tudi letos na dunajskem velesejmu močno čutila udeležba iz Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške, medtem ko Zahodna Nemčija zanemarja dunajski velesejem. Vzh. Nemčija je priredila kolektivno razstavo. Vrteli so vzhodnonemške propagandne filme in obiskovalcem delili propagandne brošure, za katere so ti kazali zanimanje. Zahodna Nemčija nima uradnega oddelka na sejmu, zakaj ne bi vsaj delila razne brošure in vrtela reklamnih filmov. Nemške oblasti bi se lahko vsaj pridružile združeni stojnici hamburškega pristanišča, zveznih železnic in letalskega podjetja »Lufthansa«. Tudi Češkoslovaška ni zaostajala v propagandnem pogledu za Vzh. Nemčijo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotomontažo mrličev nesrečne vasi Lidice (ki so jo Hitlerjevi oblastniki dali požgati) in tudi četo SS; poleg tega kaže slika Adenauerja, kako govori na zborovanju beguncev. Vse to nima nič opraviti s trgovino, pripominja dopisnik. Podobne razstave propagandne narave so bile tudi že v prejšnjih letih na dunajskem velesejmu in zahodnonem-ški poslanik je, večkrat protestiral v zunanjem ministrstvu proti temu, toda njegovi protesti niso prav nič zalegli. Letos se je poslanik obrnil neposredno na ravnatelja velesejemske u-prave, toda tudi to posredovanje je bilo zaman. Po mnenju dopisnika, bi morala nastopiti zahodnonemška vlada in protestirati v avstrijskem zunanjem ministrstvu. raztezajo široki travniki, pa drevoredi in prostori za parkiranje, vzdolž katerih stoje neštevilni drogi z zastavami držav udeleženk. Po svojem obsegu sodi zagrebški velesejem med največja sejmišča na svetu, prav tako tudi med svetovne sejme, ki razpolagajo z veliko izložbeno površino v paviljonih. Ta površina meri v Zagrebu 140.000 kv. m. Ob vstopu na sejmišče se vaš prvi vtis še poveča. Pred vami se dvigajo veliki in sodobni paviljoni, med katerimi meri največji sam 12.000 kv. m. Od paviljona do paviljona vodijo široke asfaltirane poti, med temi pa se širijo prostrane travnate površine z raznobarvnim cvetjem in okrasnim grmovjem. Ako si ogledate sejmišče s terase samopostrežne restavracije, ali pa z zgornje terase kitajskega paviljona, — zgrajenega v obliki pagode — se Vam bo zdelo, da so pred vami raztresene same slikarske palete. Med svojim 45 km dolgim sprehodom vzdolž razstav se lahko odpočijete v teh cvetnih parkih, v katerih je tudi stalna razstava na odprtem, izbranih umetnin najboljših jugoslovanskih kiparjev, kakor Augustinčiča, Balciča, Radau-ša, Kršiniča, Džamonja, Lozice, Jane-ša in mnogih drugih. TITO IN VEČ AZIJSKIH DRŽAVNIKOV Odprtje letošnje jesenske prireditve, je poteklo v posebno svečanem razpoloženju. Kakor vedno, je svileno vrvico prerezal predsedink republike Josip Broz Tito, tej svečanosti pa so prisostvovali tudi nepalski kralj Mahendra Bir Bikram šah Deva s soprogo, vodja Kamboške države princ Norodon Sihanuk s soprogo, predsednik ceylonske vlade Sirimavo Ban-daranaike, osebni poslanec jemenskega kralja princ Sejful el Hasan in libijski princ El Senusi. Prisotni so bili tudi soproga predsednika republike Jovanka Broz, člani Zvezne ljudske skupščine Lidija Šentjurc in Ljub-čo Arsov, predsednik hrvatskega tabora dr. Bakarič -in več drugih visokih jugoslovanskih funkcionarjev m diplomatski zbor. Vsi so si z velikim zanimanjem ogledali sejem ter se zadržali na njem do kasnega popoldneva. Predsednik Tito je nadaljeval svoj obisk na sejmu tudi v nedeljo, 10. t. m., ko si je sejem ogledalo rekord- no število obiskovalcev. Ti so burno pozdravili predsednika. VEC NOVIH PAVILJONOV Zagrebški velesejem je prevelik, da bi si ga lahko ogledali v enem dnevu in letos so bili dograjeni še nekateri novi pavilijoni. Najprej naj omenimo paviljon tekstilne industrije — 6000 kv. m. površine, namenjenih samo za prikaz surovin in tkanin, medtem ko ima že izdelano blago svoj posebni paviljon. Letos so tudi zgradili reprezentativni paviljon tovarne lokomotiv in mostov Djuro Dakovid, poseben paviljon za tovarno »Vašo Miškin Črni«, okrog turističnega paviljona pa so postavili pravo naselje montažnih hišic, od drobnih week-end hišic, ki jih izdeluje podjetje »Jelovica« iz Škofije Loke do velikih dvosobnih in trosobnih družinskih stanovanj. Da si boste lahko razgledali parke, arhitekturo paviljonov in sploh z odprtimi površinami, peljite se z odprtim sejemskim vlakom. Pred tem ustavite se pred katero od velikih izložb z maketo sejmišča. Tako boste lahko zbrali paviljon, ki vas najbolj zanima. Na sejmu je razstavljeno veliko število izdelkov iz 31 držav - udeleženk. Razstavljavci jugoslovanske industrije so razdeljeni po blagovnih skupinah: strojna industrija, elektro in radio industrija, prehranjevalna, drv-na in kemijska industrija zavzemajo največje paviljone. V posebnih paviljonih so tekstilna industrija, konfekcija, steklo in keramika, jubilejni. Teden kože in obuvala, Razstava pomor-sko-rečnega gospodarstva, itd. Tuji lazstavljavci so zbrani po državah, med temi pa imajo Avstrija, obe Nemčiji, socialistična republika Ukrajina in Italija svoj lasten paviljon. Tako si vsak poslovni človek ali obiskovalec lahko hitro ogleda celotno gospodarsko moč vsake posamezne države udeleženke. MOČNA UDELEŽBA ITALIJE Italijani predstavljajo kakor vedno eno izmed najštevilnejših državnih skupin. Njihova udeležba je letos neobičajno pomembna tudi po razstavljenih proizvodih. Čez 100 italijanskih podjetij sodeluje v okviru kolektivne razstave, ki jo je organiziral Zavod za zunanjo trgovino (ICE) iz Rima. Številne italijanske tovarne pa sodelujejo na sejmu po svojih jugoslovanskih zastopnikih. Italijanski paviljon je urejen okusno in funkcionalno, vendar pa je že postal premajhen za široko udeležbo italijanskih podjetij. Takoj po zaključku te prireditte pa bodo pričeli z izgradnjo novega, po vrsti tretjega italijanskega paviljona. Na določenem mestu, pred »Alejo nacija« ob glavnem vhodu na sejem bo zrastla veličastna zgradba iz jekla, a-luminija in stekla, ki bo v tlorisu merila 8.000 kv. m. Na drugi strani tega kolosa, proti Mostu svobode, se bodo razprostirale zelene površine in velik prostor za parkiranje, tako da bo italijanski paviljon še posebno lepo izstopal. V italijanskem paviljonu so zbrani najrazlijnejši izdelki, od prediva, tkanin, plastike, keramike, embalaže, cevi, do koles, avtomatskih natovorni-kov, hladilnikov, optičnih in topografskih naprav, šivalnih strojev, televizijskih sprejemnikov, pralnih strojev, strojev za proizvodnjo grisinov, kontrolnih naprav, naprav za čiščenje petroleja in metana, industrijskih strojev, računskih strojev, itd. Na italijanski razstavi v italijanskem paviljonu naletimo na najvažnejša italijanska podjetja kakor Montecatini, Fiat, Galileo, Siderexport, Necchi, Si-cedison, La telemeccanica Elettrica, Fiorentini, Ignis, Breda, Marzotto, Ferrania, Italviscosa, Nebiolo in druga. Na X. Mednarodnem tedna kože in obuvala sodeluje tudi nekaj italijanskih podjetij, tako podjetje Tuttoscar-pa iz Vigevana, ki razstavlja stroje za izdelovanje obuvalj, podjetje SIRI iz Stra (Benetke) razstavlja stroje za tovarne čevljev, šivalne stroje in stroje za pletenje, podjetje Sigma iz Vigevana, itd. UDELEŽBA PODJETIJ IZ TRSTA Več kakor deset italijanskih podjetij ima svoj sedež v Trstu. Sodelujejo Združene jadranske ladjedelnice (GRDA), ki razstavljajo v okviru sejma pomorsko-rečnega gospodarstva. La Clessidra razstavlja znane ure znamke Darvvil, Križaj Import-Export razstavlja japonske lutke in kovinsko galanterijo, tvrdka Stefim-pex razstavlja potrebščine za urade, tranzistorje, itd., tvrdka Importex (B. Kerševani) kolesa in trokolesa, tvrdka M. Ogris televizijske sprejemnike in telekamere, Ostuni G. konfekcijo in tkanine, podjetje REMA, podjetje Interprogress Italiana (orodni stroji), (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi ameriški primer kaže, kako nevarno postaja izvajanje določb Evropskega skupnega trga za prostost mednarodne trgovine in kako pogubno u-tegne vplivati na gospodarstvo posa-- meznih držav. Te dni se je mudil v Bruslju ameriški minister za kmetijstvo Freeman, da bi se porazgovoril s komisijo Evropskega skupnega trga, ki ji predseduje Nemec prof. Hallstein. Američane je pričela vznemirjati agrarna politika Evropskega skupnega trga. O tem vprašanju se je posvetoval z Ameriko že meseca maja podpredsednik komisije pri EST Mansholt, ki je znan kot pobudnik posebnega takoimenovanega zelenega načrta, po katerem naj bi Evropska gospodarska skupnost izvajala kmetijsko politiko. Na tiskovni konferenci pred svojim odhodom iz Bruslja je Freeman jasno izrazil zaskrbljenost ameriške vlade zaradi carinske obremenitve uvoza ameriških kmetijskih pridelkov v države Evropske gospodarske skupnosti; komisija EST je pripravila posebne načrte za uvedbo carin na uvoz važnih kmetijskih pridelkov, kakor -pšenice in raznih vrst žita za krmo, jajc, perutnine itd. V VVashing-tonu ne prikrivajo svoje bojazni, da bi te carine bolj prizadele ameriški izvoz kmetijskih pridelkov kakor dosedanje carine posameznih držav, članic Evropsko gospodarske skupnosti. Minister Freeman je evropski komisiji izrazil željo, naj upošteva ameriške koristi. Dodal je, naj države oziroma sam Evropski skupni trg nikar ne uganja v tem pogledu neupravičene napadalne politike. Amerika ni v tem pogledu še postavila podrobnih zahtev; vendar je minister Freeman opozoril na koristi ameriških tobačnih nasadov, ki so bili že prizadeti zaradi posebnega dogovora med EST in pridruženo članico Grčijo o tobaku. Ameriški izvoz utegne prizadeti tudi pristop Vel. Britanije k EST, ker so članice Britanske državne skupnosti že povezane s posebnim dogovorom o carinah na kmetijske pridelke, ki jim zagotavljajo določene prednosti. Razširitev tega sistema na evropske države bi bila Ameriki neljuba. TUDI ŠVEDSKO RIBIŠTVO SE ČUTI OGROŽENO Od 1. januarja 1962 bo uvoz švedskih rib in ribjih konserv, predvsem slanikov v evropske države, ki so včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, podvržen carinam. Švedski minister za kmetijstvo Netzen je v svoji izjavi o-pozoril na veliko nevarnost, ki s tem grozi švedskemu ribištvu. Deloma bo ta nevarnost omiljena, ker bo uvoz švedskih rib od februarja do' junija prost carin ter bo mogoče izvoziti v države EST določen kontingent brez carin. Lani je Švedska izvozila 126 milijonov kg rib in ribjih konserv, za kar je prejela 86 milijonov švedskih kron. Okoli polovico ulovljenih rib Švedi izvažajo, in sicer gre 42% izvoza v države EFTA, 30% v države EST in 28% v vzhodne države in na druga tržišča, švedski izvozniki slanikov se vedno bolj bojijo tudi naraščajoče konkurence ribiških mornaric v vzhodnih državah. Pristop Anglije in kmetijstvo v Evropi V Kopenhagenu je podpredsednik komisije pri Evropskem skupnem trgu Mansholt obširno govoril o možnosti razvoja kmetijstva v državah Evropske gospodarske skupnosti in polemiziral z ministrom za kmetijstvo zahodnonem-ške republike dr. Sonnemannom. Ta je namreč izjavil, da bi pristop Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu pomenil veliko razbremenitev za evropsko kmetijstvo, kolikor bi se temu nenadoma odprl angleški trg. Mansholt ni tega mnenja. Nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se Vel. Britanija odpovedala obvezam nasproti o-staiim državam Britanske skupnosti zavoljo koristi evropskega kmetijstva in da bi prevzela viške evropske kmetijske proizvodnje. Mansholt je nato navedel zanimive podatke o možnosti notranje potrošnje v državah Evropskega skupnega trga in o bodočem razvoju kmetijstva v teh. V nekaj letih se bo potrošnja perutnine in južnega sadja v državah Evropskega skupnega trga povečala nekako za 60"/«; potrošnja sadja, govedine, jajc in sladkorja za okoli 30°«; masla, sira in svinjskega mesa za okoli 20%, mleka za 4%; povpraševanje po pšenični moki se bo povečalo samo za malenkost, medtem ko se bo povpraševanje po rži in krompirju verjetno zmanjšalo. Hhilsc 400 METROV NOVE OBALE Na izgradnjo tretjega dela operativne obale se že. pripravljajo. S polaganjem velikih blokov za tretje vezišče, ki bo dolgo 130 metrov, bodo pričeli že ta mesec. Obalna gradbena dela bodo po načrtih dovršena do konca prvega četrtletja 1962. Ko bodo ta dela končana, bo dolžina nove operativne obale znašala 400 metrov, skladišča bodo razpolagala s 25.000 kv. m koristne površine, skladiščnega prostora na planem bo 50.000 kv. m, v zaprtih lopah za obdelan les pa skoraj 4.000 kv. m. Za mehanizacijo pretovarjanja, ki bo glede na sestavo tovora le lahka prevozna mehanizacija, bo na razpolago potrebno število traktorjev, prikolic, viličarjev in transportnih trakov. ŽELEZNIŠKA POVEZAVA NUJNO POTREBNA Nadaljnja izgradnja pristanišča bo odvisna od stvarnih potreb izvoznega in uvoznega prometa ter od izgradnje neobhodno potrebne železniške zveze. Ta se bo morala priključiti na istrsko progo, ki veže Divačo ob dvotirni progi bivše Južne železnice s puljskim pristaniščem. Izgraditi bo treba 26 km železniške proge. Promet koprskega pristanišča v zadnjih dveh oz. treh letih se je dvigal vzporedno z dviganjem zmogljivosti nove obale. Pretovorjeno tonažo prikazuje po vrstah tovora v letih 1959, 1960 Ladijski promet opravljajo večinoma tramperji, a že od lanskega leta je Koper vključen tudi v redno progo, ki veže naše pristanišče z vzhodno obalo Združenih držav. Progo vzdržuje piranska »Splošna plovba« z enkratno vožnjo na mesec. Na zahtevo pristajajo v Kopru tudi druge jugoslovanske ladje, ki vzdržujejo zveze z Egiptom, Grčijo, Turčijo in Izraelom. Naraščanje šte- in v prvih petih mesecih letos nasled- vila ladij, ki so pristale v Kopru, kaž^ nji pregled v tonah: 1959 1960 19611-5 naslednji pregled: Pristalo ladij 1959 1960 ’61 1-5 množični tovor 34.933 44.746 35.490 jugoslovanskih 439 520 247 les 5.559 13.441 9.586 inozemskih 44 81 41 glavni tovor 29.852 83.517 60.059 skupaj 483 601 288 skupaj 70.344 141.704 105.135 V glavnem tovoru prevladujejo prehranjevalni proizvodi in južno sadje. Uvoz obsega v glavnem prehranjevalne proizvode in papir, izvoz pa les, končL ne izdelke lesne industrije, proizvode metalurgije in drugo. Uvoženo blago se prevaža v zaledje s tovornjaki, deloma sc pa pretovarja v železniške vagone na postaji Herpelje-Kozina, ki je oddaljena od Kopra 30,5 km. HLADILNE IN DRUGE NAPRAVE Dviganje prometa pospešuje in bo še bolj pospeševala v bodoče komercializacija pristanišča, ki se izraža v določenem ravnanju s pretovorjenim blagom na samem kraju pretovarjanja. Poleg določene manipulacije z lesom, ki je namenjen za izvoz, prevzema pristanišče v sodelovanju s hladilnico v Kopru vskladiščanje proizvodov, ki se hitro kvarijo. Gradijo tudi napravo za desinfekcijo in predelavo raznih proizvodov, a v obalnem skladišču drugega vezišča bodo urejeni posebni prostori s kondicionirano temperaturo in vlago za manipulacijo s sadjem in drugimi proizvodi, ki se hitro kvarijo. Komercializaciji pristaniške dejavnosti bodo namenjeni tudi drogi objekti, ki jih nameravajo zgraditi na ozemlju pristanišča in v- katerih se bo obdelavalo in predelovalo pretovorjeno blago. ZAČETEK JE DOBER Koper dobiva polagoma popolnoma drugačno, novo zunanjost v primerjavi s tisto, katere smo bili vajeni pred štirimi ali petimi leti. V severnem delu mesta, kjer je stala nekoč neprijazna kaznilnica, nastajajo lepe stanovanjske zgradbe, sodobno- urejena in z arhitektonsko estetiko učinkujoča poslopja, ki so namenjena prosveti in kulturi, pod njimi ob novi- obali nastaja pa novo pristanišče, namenjeno gospodarskim stikom s širokim svetom, izraz trdne in odločne volje, da si tudi slovenski človek ustvari svoj delež v velikem prekomorskem prometu. To morda ne pojde brez težkoč, toda začetek je dober in — fortes fortuna adjuvat. Dr. O. Glede proizvodnje je Mansholt dejal, da pričakujejo povečanje pridelka pšenice za 15% v letu 1965 v primerjavi s proizvodnjo leta 1956, medtem ko bo potrošnja narastla samo za 1%. Proizvodnja krmnega žita in krompirja se bo dvignila za 20%, potrošnja pa samo za 18°,'o; proizvodnja sladkorne pese bo napredovala za 40%, potrošnja za 27%; proizvodnja mleka za 25%, potrošnja samo za 15%. Mansholt pričakuje po računih evropske komisije, da se bo proizvodnja govedine in teletine povečala za 25°6, poraba pa za 32%. MNOGO AMERIŠKIH PODJETIJ V DRŽAVAH EST V omenjenem govoru v Kopenhagenu je Mansholt navedel tudi nekaj podatkov o ustanavljanju ameriških podjetij v državah Evropske gospodarske skupnosti. Danes posluje v teh državah čez 5100 ameriških podjetij, medtem ko jih je samo 180 v drugih evropskih državah. Vse investicije tujega kapitala v proizvodnji končnih izdelkov v državah Evropske gospodarske skupnosti cenijo na 270 milijonov dolarjev, izven EGS pa na 230 milijonov. Leta 1959 so bile investicije tujega kapitala v državah izven EGS večje kakor v državah EGS. mr n ~ '-S Bijpa J MM u L ItfliMceU iti vtt'iUin'1 Doslej sem bil prepričan, da so samo ženske dosegle rekord v tekmi, kdo bo najbolj spretno potegnil cari-narja, ali bolj stvarno povedano; kdo bo največ prepovedanega, recimo dinarjev,s dolarjev ali cigaret, prenesel z jugoslovanske na italijansko stran (Dobro veste, dolarjev ne marajo dati Jugoslovani, cigaret pa nočejo Italijani sprejeti). Po zadnjem potovanju v Jugoslavijo pa sem moral ugotoviti — ali se ženskam zamerim ali ne — da je ženske prekosil majhen, res majhen maček, morda še dojenček. Kakšna prefriganost in na- , gon za samoohrano že tako zgodaj! Kako se je moralo to zgoditi? Te tajnosti ne bi odkril niti jaz s svojim dolgim časnikarskim nosom, da ni njegov lastnik in resnični tihotapec hotel mačka podtakniti prav meni. Topot smo morali na italijanski strani vsi potniki iz avtobusa na carinarnico. To se je doslej na italijanski strani dogajalo precej redko. Bil sem med prvimi, ki se je vrnil s pregleda v prazen avtobus. Na vratih avobusa je budno stal neki nov »inšpektor« v civilu in opazoval, da ne bi kdo izmed potnikov kaj pustil v avtobusu in skril pred carinarji. V tisti zmešnjavi me je vprašal, zakaj nisem tudi jaz izstopil in ni opazil, da sem se že vrnil iz carinarnice v avtobus. Ko sem hotel sesti na svoje mesto, sem začudeno zagledal sumljivo škatlico s še bolj sumljivo črno luknjico. Torej prav na mojem mestu! Kaj mora vendar biti notri? Dolarji, cigarete ali likerji? Za temno luknjico na škatli je bilo še nekaj bolj temnega in .še premikalo se je.... Mladi črni maček z belimi progami. Hitro in s prav tihotapsko spretnostjo sem škatlo postavil na drugo mesto in skoraj bi bil opazil strogi inšpektor, da nekaj motam. Sloki inšpektor z naočniki — inšpektor mu pravijo ženske, ker sam ne carini in samo nadzira ter odloča, kdaj morajo potniki iz avtobusa na carinarnico in kdaj ne — je nato stopil z avtobusa in pričel oblastno korakati gor in dol ob vozilu, da ne bi kaj ušlo neprijavljeno čez mejo. Maček je bil seveda prebrisano tih v škatlici in se morda niti ni zavedal svojega greha: čez mejo brez potrdila sanitarnega inšpektorja, overovljenega od višjih oblasti, da je zdrav in še posebno, da nima nikakšne nalezljive bolezni, recimo parkljevke ah zarij! (Naš sodelavec v kmečki rubriki, po poklicu veterinar, bo povedal, ali sem prav zapisal.) V smrtno nevarnost bi bil skoraj zašel, ko se je neka postavna ženska hotela usesti prav na tisto mesto, kjer se je skrival v škatlici. Tedaj se je oglasil njegov pravi lastnik: Zenska? Sai imajo mačke rade prav ženske, še posebno bolj priletne, ko ostanejo brez otrok in družbe v hiši. Vsaj enkrat ni veljalo »Cherche la femme« Bil je moški, ki je vzkliknil po ita lijansko: Mali maček je moj! Medtem je avtobus potegnil in šofer, kt je zabavljal čez carinarje zaradi zamude, je dal motorju »polno paro«. Tako je maček ušel čez mejo in ne bo po predpisih registriran v spiske uvožene jivine, niti ne v protokole sanitarnega nadzorništva, vse to v veliko zadovoljstvo potnikov, ki se Z novim inšpektorjem še ne morejo sprijazniti. — Ib — IZ ŽIVLJENJA Zgrabi misel in izdelaj jo do u-spešnega zaključka. To je skoraj vse, kar velja za življenje vsakega izmed nas. Janezek se je vadil na svoje gosli pozno ponoči, ko je oče prišel domov. »Zakaj mi nisi prej povedal, da se boš nocoj vadil?« ga je pokaral oče. »Zamudil sem sc, ker sem dolgo mazal tečaje na vhodnih vratih,« je odgovoril Janezek. —e— Kar moti pri ljudeh, ki se ponašajo, da so odprtega uma je to, da imajo navadno ena usta preveč. Po nekaj letih zakonskega življenja moški lahko gleda naravnost na žensko, ne da bi jo videl, in ženska lahko vidi naravnost skozi moškega, ne da bi gledala nanj. (Helen Rowland) 2. stran PO SVETU Mednarodna trgovina FANFANI V TEŽAVAH. Kakor smo že poročali, so socialni demokrati, ki jih vodi Saragat, nenadoma prišli na dan z zahtevo, naj se sedanja osnova vlade, ki jo podpirajo socialni demokrati, liberalci in republikanci, tako razširi, da bi lahko vlado podprli tudi Nennijevi socialisti. Proti takšni rešitvi je seveda desno krilo v krščansko demokratski stranki. Saragat ni postavil nikakšnega roka za svojo zahtevo in duhovi so se zaradi tega že nekoliko pomirili. Zdaj pa so se oglasili liberalci. Ti se posebno ne navdušujejo za posredovalno vlogo predsednika Fan-lanija v sporu med vzhodom in zahodom, na drugi strani pa so prav tako nasprotniki »odprtja na levo«, ki ga želi Saragat. Liberalci kritizirajo sporazum med krščanskimi demokrati in Ncnnijevimi socialisti za sodelovanje v deželni vladi Sicilije. ZAOSTRITEV ZARADI JUŽNEGA T1ROLA. Prejšnjo soboto je v šestih italijanskih mestih, in sicer v Rimu, Riminiju, Veroni, Monzi, Roveretu in Tridentu prišlo do nenavadnih eksplozij, in sicer v raznih javnih čakalnicah in v enem primeru celo v avtobusu, ki na srečo niso zahtevali človeških žrtev; edino en atentator se je hudo ožgal. V nekaterih primerih so takoimenovane »molotovke« pravočasno odstranili in preprečili eksplozije. Policija je odkrila nekatere atentatorje in poročila pravijo, da so prišli iz Innsbrucka v Avstriji. Ti so izjavili, da s svojimi atentati nočejo povzročiti človeških žrtev, pač pa ima njihov nastop samo demonstrativen značaj. Italijanska vlada je izročila Avstriji zaradi teh atentatov ostro noto, v kateri jo obtožuje, soodgovornosti. Nota ugotavlja, da je sedež južnotirolskc teroristične organizacije v Innsbrucku in da prihajajo atentatorji od tam. Avstrijska vlada je za to soodgovorna, ker dopušča delovanje teh organizacij na svojem ozemlju. Na Dunaju so »molotovko« postavili pod avtomobil italijanskega tenorista C. Bergonzija, ki gostuje v dunajski Operi. Avto se je vžgal, vendar so plamen pogasili. Neki italijanski sladoledar, ki ima svoj lokal v ulici Alscrstrasse na Dunaju, je našel pred vrati »molotovko«, ki jo je pravočasno odstranil. V isti ulici ima podružnico združenje Berg-Isel, ki dela za priključitev Južnega Tirola k Avstriji. GENERALA DE GAULLA SO HOTE LI UBITI. Ko se je 8. sept. ponoči predsednik Francoske republike general De Gaulle vozil z avtomobilom med mesti Nogent in Romilly se je ob deseti uri zvečer, 300 metrov od križišča cest, na cesti nekaj vžgalo. Ugotovili so, da je šlo za atentat, ki se ni posrečil, ker sc je razstrelivo samo vžgalo v trenutku, ko je avto zavozil na to mesto in se ni razstrelilo. Razstreliva je bilo 4 kg. Varnostne, oblasti so mnenja, da je bilo to delo Organizacije tajne armado (Organisation Armee Secrete — OAS), ki hoče za vsako ceno ohraniti Alžirijo pod francosko upravo in nasprotuje De Gaullovi politiki. Ta organizacija, ki ima sedež v Alžiriji, je zanikala svojo soudeležbo. Policija je aretirala okoli 20 ljudi, med temi tudi tri generale. NA NORVEŠKEM OSTANEJO NA OBLASTI SOCIALISTI. Prihodnji ponedeljek bodo na Norveškem parlamentarne volitve. Bitka se bo odigrala med socialisti, ki so na vladi že 16 let in meščanskimi strankami. Razpuščeni parlament je bil izvoljen leta 1957; v njem je imela delavska stranka 78 mandatov, konservativci 29, kmečka stranka 15, liberalna 15, krščansko demokratska 12 in komunisti 1. Socialisti so imeli absolutno večino 4 poslancev. V Oslu računajo, da bo ostala na oblasti socialistična stranka, ker so meščanske stranke razcepljene. MED CERKVIJO IN DRŽAVO NA POLJSKEM. V nedeljo so se sestali pod predsedstvom kardinala Višinskega poljski škofje na sveti gori Često-hova, da bi se posvetovali o odnosih med Cerkvijo in državo. Minister prosvete je sredi avgusta objavil pravilnik o poučevanju veronauka izven šole v smislu sklepa Sejma (poljskega parlamenta). Veronauk v javnih šolah je bil odpravljen. Po navodilih ministra za prosveto mora država potrditi katehete, ki hočejo poučevati veronauk. Spisek otrok, ki želijo obiskovati veronauk, je treba predložiti oblastem. Veronauk bo lahko po dve uri na teden ne glede na starost otrok. V vsaki župniji se lahko poučuje samo na enem mestu, in sicer v cerkvenih prostorih. Duhovnike, ki bodo poučevali, bo plačevala država oziroma okrajne oblasti; prejemali bodo 700 do 1000 zlotov. Prostori, kjer bo veronauk, morajo ustrezati higienskim zahtevam in ne bodo smeli biti prenapolnjeni. »Try-buna ludu« je obtožila škofe, da u-slvarjajo ozračje nemira. ODPOSLANCI BEOGRAJSKE KONFERENCE PRI HRUŠČEVU IN KEN-NEDVJU. Predsednik Hruščev je takoj sprejel odposlance beograjske konference nevezanih držav indijskega ministrskega predsednika Nehruja in predsednika Gane Nkrumaha; pač pa se je Kennedy nekako obotavljal in odložil sprejem do 12. septembra. Poslanica beograjske konference, nevezanih držav, ki so jo odposlanci izročili Hru-ščevu in Kennedyju, poziva oba odgovorna državnika na pogajanja, da bi zagotovila svetu mir. Hruščev je Nehruju dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena na pogajanja z zahodnimi državami glede sklenitve miru z Nemčijo in glede ureditve položaja Berlina, ki naj postane svobodno mesto. V Stalingradu je Hruščev v svojem govoru sicer očital zahodnjakom, da hočejo izzvati vojno ter jim v tem primeru napovedal uničenje, toda dodal je, da sta Kennedy in predsednik angleške vlade Mac Millan pripravljena na pogajanja. Upa, da se bosta njima pridružila tudi De Gaulle in dr. Adenauer. Pravijo, da ni K-ennedy takoj Zakaj peša lesna trgovina čez Trst sprejel beograjskih odposlancev, indonezijskega predsednika Sukarna in Mo-diba Keite, predsednika Malija, ker bi morala po ameriškem mnenju beograjska konferenca pozvati samo predsednika Hruščeva naj popusti; saj je Sovjetska zveza tista, ki je zdaj prva obnovila atomske poizkuse. Po razgovorih z odposlancem beograjske konference je Kennedy izjavil, da se da rešitev berlinskega vprašanja najti brez uporabe sile. Med glavno skupščino Organizacije, združenih narodov bodo razgovori med predstavniki treh velikih zahodnih sil in Sovjetske zveze, na katerih bodo poskušali postaviti vsaj splošne osnove za reševanje nemškega vprašanja. Na tržaškem lesnem skladišču v Skednju je vse bolj sodobno, a ne več tako živo kakor pred časom. Zdaj je les varen pred dežjem in prehudim soncem, saj so pred tremi leti zgradili vrsto lop, ki s svojo železno konstrukcijo spominjajo nekoliko na le talske hangarje. Pod lopami so naredili cementna tla, tako da je sedaj manipulacija lesa lahka in hitrejša. Lope so bile zgrajene z denarjem iz posebnega sklada bivše Zavezniške vo jaške uprave (okoli 240 milijonov lir). Zemljišče, na katerem stojijo, je last državne pomorske uprave, trgovci z lesom pa, ki imajo tamkaj svoja skladišča, plačujejo najemnino upravi državnih železnic. Za vsak kv. meter površine znaša najemnina 100 lir na leto, prav te dni pa je uprava državnih železnic, ki upravlja zemljišče v imenu pomorske uprave, sporočila 30 trgovcem, kolikor jih je namreč na lesnem skladišču, da se s 1. januarjem najemnina dvigne na 150 lir za kv. meter nekrite in na 200 lir za kv. meter pokrite površine. Ta sklep državnih železnic je seveda zbudil med lesnimi trgovci veliko nezadovoljstvo, ker nova obremenitev soupada s poviškom dnevnih mezd za delavce (od 1880 na 2380 lir), poleg tega pa si nove obremenitve sledijo prav v času, ko je dela na skladišču čedalje manj. Tranzitna trgovina z mehkim rezanim lesom čez Trst proti Siciliji, Sardiniji in vzhodnim Sredozemljem peša. Še pred nekaj leti je bila ta trgovina zelo živahna, sedaj pa so tržaški les spodrinile velike dobave romunskega in sovjetskega lesa. Sploh od Rima proti jugu je trg nasičen s tem lesom in za tržaške trgovce ni dela, ako si niso znali ohraniti stare kliente. Romunski in sovjetski rezan les si z lahkoto utirata pot na nove trge, ker gre za razmeroma dobro blago, ki stane do 4000 lir pri kub. metru manj kakor avstrijsko blago, dostavljeno kupcu čez Trst. Rusi od- premi j a j o s Črnega morja velike ladje, na katere natovorijo velike količine lesa in zato lahko prodajajo po nižji ceni. S tržaškega lesnega skladišča odpelje vsak mesec povprečno po ena ladja z 900-1000 kub. metri - lesa. To je vsekakor zelo malo in trgovci iščejo nove kliente na italijanskem severu. To tržišče kaže še nekaj zanimanja za avstrijski les. V poletnih mesecih konkurirajo tržaškim trgovcem tudi sami Avstrijci, ki sklepajo neposredne kupčije z italijanskimi uvozniki. Pozimi ta posel ne gre od rok, ker je podnebje v Avstriji neprikladno za sušenje lesa. V Trstu pa je pod lopami možna tudi zimska manipulacija blaga in to privabi nekaj tranzita čez našo luko. Na trgih, ki so bili pred leti še važni klienti tržaškega pristanišča, kar zadeva mehki rezani les, so se v zadnjem času začeli pojavljati tudi lesne dobave iz Češkoslovaške. Tako so Čehi prodrli s svojim lesom v Benga-si, Tripoli, na Malto, na Rdeče morje in v Mogadiscio. Češke cene so nižje od avstrijskih, toda tudi kakovost njihovega lesa nekoliko zaostaja za avstrijsko. Egiptovski trg je tudi odpovedal za tržaške trgovce, in sicer zaradi pomanjkanja deviz. Jugoslovani pa so dosegli z Egiptom ugoden trgovinski sporazum, po katerem Jugoslavija dobavlja Egiptu med dragim tudi les, Egipt pa v zameno dobavlja Jugoslaviji drage vrste blaga. Tudi Finci so začeli pošiljati les na Sredozemlje. Zlasti ponujajo tramo-za izdelavo količkov in drogov, tramove in drugi jamski les ter les za tovarne papirja. TRGOVINA Z JABOLKI MED ITALIJO IN ZAH. NEMČIJO V Zah. Nemčiji niso zadovoljni s sedanjo maksimalno ceno hrušk in jabolk, ki velja za trgovino med obema državama že od leta 1954 in znaša 38 zahodnonemških mark za stot. Dejansko se je lani cena sukala okoli 46 DM. Italijani želijo, da bi predvsem dobre vrste jabolk in hrušk ne zadela uvozna prepoved. |Predsednik Kraigher v kranjskih tovarnah Promet čez Reko Predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher je v sredo obiskal dve veliki tovarni v Kranju, in sicer tovarno gum »Sava« in tovarno čevljev »Planika«. Predsednika so zanimala vprašanja notranjih odnosov med delavci in tovarno, kakor tudi vprašanje donosnosti dela in gospodarskega uspevanja podjetij. Tovarno »Sava« bodo prenesli iz mesta v Stražišče; tako bodo ustvarili tudi pogoje za nov gumarski inštitut, ki naj bi strokovno proučeval to industrijo in dajal praktične znanstvene nasvete, in sicer ne samo domačim podjetjem, ampak tudi tujim. Preiti bo treba na uporabo sintetičnega kavčuka. Voditelji tovarne so predsedniku sporočili, da so sklenili večjo pogodbo za izvoz gumarskih izdelkov v Indijo. Tudi tovarna »Planika« misli na ustanovitev posebnega inštituta, ki bi proučeval tehnična vprašanja usnjarske industrije. Predsednik se je še posebej zanimal, v kakšni meri so se obnesle ekonomske enote, ki jih v zadnjem času uvajajo v jugoslovanskih podjetjih, da bi dosegli večji učinek dela, in delavca še bolj navezali na tovarne, oziroma na podjetja sploh. Pomorski promet čez Reko je v prvi polovici tega leta znašal 1,665.682 ton, medtem ko je lani v istem razdobju dosegel 1,883.380 ton; promet se je torej letos skrčil za 218.198 ton. Lani je reški promet dosegel izredno visoko raven 4,104.000 ton, in se je že približal tržaškemu prometu. V prvih šestih mesecih je bil promet takole sestavljen: izvoz 188.219, uvoz 691.280 ton, tranzit 763.594 ton in razvoz 22.080 ton. Precejšnje nazadovanje se je pokazalo pri prometu z Avstrijo, in sicer je avstrijski tranzit znašal 325.550 ton, to je 110.000 ton manj kakor lani;.pove-čal pa se je za 79.857 ton češkoslova- Tl škt tranzit, madžarski pa za 37.100 tol Značilno je, da je močno nazadov: avstrijski tranzit tudi čez Trst, kak< smo ugotovili v zadnji številki. ( V prvem polletju je bilo v promelted 459.542 ton rad, 468.500 ton nekovin da premoga, 145.000 ton žita, 66.200 to» metalurških proizvodov, 60.150 ton 1 sa, 25.000 ton železa in 440.000 ton stalega blaga. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« prispe, na P' ti iz New Yorka, 16. septembra v Taj ^ ger, od koder odpluje proti Reki; »Bav,. hinj« plove iz Kopra v New York, kjs jjr jo pričakujejo 16. septembra. »Bove< ia . je, 10. setpembra priplula na Reko o $e^' koder nastopi konec meseca novo P4;^, čez Atlantik. I čne ,6 ig Sed Cen " ovr EXPORT IMPORT itni v I. E. L. M. A. T. ii i Trst - Trieste - Ulica F. Filzi 23 Telef, 29-970 - Telegr. IELMAT - Trieste Tui »j s P' ik led »a: Sestanek o obmejni trgovini <3>o Stooeniji [astriega nosila ii. Ko se naveličaš »jazzov« in šuma svilenih damskih toalet, ki se drsijo po svetlem parketu, mahni jo v Rilino niti uro daleč in prisluhni pozvo-njanju črede, ki iz zvončkov vseh višin ustvarja čudovito harmonijo planinskega sveta. Kopalci ob »Jezeru« — nekakšnem tolmunu na Savi — prav nič ne motijo gorske tišine; samo utrjeni se upajo v hladno vodo. Iz počitniškega doma, ki sameva na grebenu, ne čuješ niti glasu ne značilnega šklepeta krožnikov in drugega gostilniškega pribora. Avtomobilske table »TS« pred domom nam povedo, da nismo samo mi iz Trsta. Tudi v Avsenikovi Dragi, »tam kjer murke cveto in grad Kamen obuja spomine« — pol ure peš od Begunj — vlada grobna tišina. Res grobna, okoli sto nagrobnih kamnov tiho, a dovolj zgovorno govori o tisočih žrtvah, ki so jih v to samoto vozili v smrt iz ječe v Begunjah Hitlerjevi morilci. Iz pritličnih celic v Begunjah so po vojni napravili muzej trpljenja in borbe slovenskega naroda za svobodo, v ostalem delu stavbe pa je umobolnica. Ne vem, kdo je začel prvi, gospa, ki se je z avtomobilom pripeljala na pokopališče, ali jaz tale razgovor med grobovi, kakor da bi se hotela opravičiti v imenu drugih pred žrtvami pod nama: »In komaj nekaj let po tem strahotnem trpljenju so pričeli slovenski fantje in še študenti navrh hoditi prav v Nemčijo, da bi si kot hlapci v nemških tovarnah in celo v rudnikih zaslužili motorno kolo ali avto in ga zmagoslavno pripeljali domov. In še hodijo,« je nadaljevala ... Nazaj grede smo se ustavili v Avsenikovi gostilni pri vhodu v vas, kjer so nam razložili, da je skladateljev dom draga gostilna, bolj v vasi, kjer smo opazili napis »Murka«. Iz Radovljice lahko napraviš prav v kratkem času še nešteto dragih zanimivih izletov v okolico. Obiskali smo »srečno vas domačo« našega Prešerna. V tistih časih je to morala biti skoraj gosposka hiša, le kuhinja, nekakšna osmojena in črno sajasta kovačnica, priča o trdnem delu gospodinje v tistih časih. Zanimalo me je nekakšno leseno šestilo ob Prešernovi zibelki, in gospodinja, katere mož je bil daljni pesnikov sorodnik, nam je razložila, da so to »šestilo« postavljale matere na rob zibelke, da ne bi z nje padla odeja na tla. Spominska plošča na hiši v Kranju opozarja tujca, da je France Preše- ren deloval, trpel in umrl; pred Prešernovim gledališčem skoraj zapira vhod velikanska Prešernova postava iz brona. Tudi na Bledu moli iz zelenja nekje pod cerkvijo proti nebu obelisk z golim napisom »Prešeren« ter spominja na velikega Slovenca in Slovana, a hkrati pesnika zbližanja med narodi. Industrijski Kranj je po vojni dobil tudi svoj »Park svobode« z mo gočnimi Bolinarjevimi figurami, ki alegorično prikazujejo boj za svobodo in zmago. Njegov kip »Zmage in svobode« me je s svojo silovitostjo spomnil na Meštrovičev spomenik Franciji na Kelemegdanu. Vse te mogočne vtise nam je pokvarilo dolgo čakanje na »turško« v bara »Park«. Stregla sta dva sicer simpatična fantiča; v Ljubljani sem opazil, da so v Sloveniji zdaj pričeli uvajati že mlade dijake na počitnicah v praktično delo. Na trgu v Kranju sem poleg primorskega sadja zaslišal primorsko govorico. »Od kod pa vi?« sem vprašal visokega mladega moža. »Iz Šempetra (pri Gorici). Vsak teden pripeljem v Kranj z vlakom okoli 3 do 4 stote sadja in zelenjave. Nekaj že zaslužim,« se je nasmehnil. »Dober zgled pogosto zaspanim poslovodjem kmetijskih zadrug,« sem mislil sam pri sebi. Tudi podjetni Brici in Brike pomagajo pri oskrbovanju turistične Go-tenjske s svojim sadjem in zelenjavo; srečali smo jih na Btedu in v dragih količkaj važnih središčih. V Tržiču pa so prodajali sadje in zelenjavo od »Agrarie«. Tržič vam je že znan po svojih tovarnah usnja in čevljev. Če imate avtomobil ali motorno kolo ali ste morda vsaj športnik, vam bo Tržič znan tudi po mednarodnih motornih tekmah čez Ljubelj. »Kakšne tekme pa so to bile, če pa se letos ni nihče ubil?« je prav po gorenjsko pozdravil potnike neki 40-Ietni možakar, ko se je povzpel na naš avtobus v Domžalah. Še polje po žilah Slovencev močna kri, le nas, ki nas pitajo s sladkimi obljubami ob Jadranu, tako krepke besede zbodejo v uho. V Kropo pa se nismo peljali z avtobusom, temveč z osebnim vozilom. Zdelo se mi je, kakor da bi bil nekje v Idriji. Ljudje so bolj bledikaste polti, mestece pa stisnjeno v gorski kot. Delo slovitih kroparskih žebljarjev sta nam pokazala v stari žebljarni priletna ženska in prav tako priletni mojster, ki sta v stari delavnici nalašč zaradi turistov pognala meh na vod- ni pogon in pričela kovati žeblje za gojzerice z neverjetno spretnostjo. Se veda nista pognala meha samo zaradi nas, v Kropi jc bila tudi večja skupina Angležev, ki jih jc pripeljal »Kompas« s svojim avtobusom. Na mestu starih obrtnih delavnic so zdaj tovarne — med temi tudi tovarna vijakov — ki jim zdaj dodajajo še nove stavbe. Angleže smo dohiteli pravzaprav v muzeju. Ugotovil sem, da imamo tudi Slovenci dobre »čičeronc«. Mlad fant je prav z mladeniškim ognjem navduševal hladne stare Angležinje za žebljarsko obrt in njeno preteklost v nekakšni amerikanščini. Prepričan sem bil, da je moral biti v Ameriki na kakem tečaju. Na moje veliko začudenje mi je povedal, da se je angleščine naučil v šoli in po radiu. Poleg pristnih in prijetnih vtisov — seveda če sije poletno sonce — odneseš iz Krope lahko tudi kovinaste spominčke in tudi praktične spomine, ki jih lahko nabaviš v posebni trgovini za razmeroma malo denarja. L. B. Za dan 14. septembra je bil sklican v Kopra sestanek predstavnikov jugoslovanskih podjetij, ki se bavijo z obmejno trgovino na Tržaškem in Goriškem. Kakor znano, so posvetovanja o trgovini z obmejnimi področji pod o-kriljem posebnega odbora pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki mu predseduje dr. B. Novak. Povabljeni so bili tudi zainteresiranci iz Beograda. Gre za porazdelitev izmenjave in deviznih sredstev glede na to, da so bili kontingenti obmejne trgovine z beograjskim sporazumom povišani. i)a ičn V. GEPPA 9 . Tel. 38-770, 29-135 EXPORT — IMPORT Raznovrstne kompenzacije Zagrebški velesejem (Nadaljevanje s 1. strani) tvrdka FERT (precizno orodje) in tvrdka CIEX (tlačne naprave in hladilniki). Iz tega sc vidi, da jc italijanska proizvodnja dobro in vsestransko zastopana in upamo, da bo poslovni uspeh prav tako obsežen. Trudni, polni zbranih vtisov, zapuščamo to edinstveno mesto ob Savi v prepričanju, da nam je gotovo marsikaj ušlo in da se moramo še vrniti v paviljone. Neprekinjena vrsta avtobusov vozi proti središču mesta, za nami pa ostaja velesejem, ki se zdaj, v večernih urah, koplje v morju ne-številnih luči in žarometov. M. V. t; Ipr Za :ei iv to Uk, sin 'ta itn Mi kle- tni] tov Ičr Gorica, Corso Italia 76 — Tel. 26-43 CD X Trst, »IMPOREK«, Strada del Friuli 102 Mi; |'iu k Izvozi razni biciklistični material, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i avtomobile, radioaparate, šivače mašine, kolica za decu i razne druge predmete za široku potrošnju. AVTOPHE VOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST ULICA M0RER1 ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna preveza za tn In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Slone ngodnn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA OLAVNICA LIR 800.000.000 • VPLAČANIH LIR 160.000,000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON »T. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED JUGODRVO BEOGRAD - Trg Republike 3 Tel. 21794, 5, 6 - Telex 01-235 - P.O.B. 60 IZVAŽA: vse vrste pisarniške opreme — vse vrste televizijskih, radio in gramofonskih ohišij — vse vrste lesne galanterije in drugih lesnih proizvodov, montažne hišice in pletarske proizvode, furnir, parket, lamel parket, šper plošče in panel plošče, rezan trd in mehak les, les za proizvodnjo celuloze in drva za kurjavo — vse lesne kemične proizvode. PODJETJE ZA PRODAJO, IZVOZ IN UVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV, ZASTOPANO V VSEH UVAŽA: vse vrste lesa in lesnih proizvodov. SVETOVNIH CENTRIH PROJEKTIRAMO in izdelujemo vse interijere. CIEX i R S T - Mia Donota, 3 Telefon 24 570 Telegrami: CIEKPURT STROJI IN INDUSTRIJSKI IZDELKI Organizira prodajo naslednjih industriji: Elektroindustrijske naprave za avtomatsko reguliranje: Frantini — Cosmi S.p.a. — Milano (Italija). Termostatski ventili in aparature za hlajenje: Fasag, Hamburg (West Deutschland). Kompresorji in vse priprave za hlajenje, klimatske naprave tipa Fraschini — Milano (Italija). Statični izparjevalci in izparivalci za hlajenje, naprave za hlajenje vseh vrst: Contar-do, S.p.a. — Milano (Italija). Termostati in podobni aparati: Ranko — Columbus (USA). C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. IMPORT TRST-TRIESTE esport TELEF-: 37-940, 28-352 VIA DELLA GEPPA, N. 9 TELEGR.: CIGIERRE C. P. 185 JfOVOTEKS« 66 KC Ifl&vn imefrto Foerster jeva lO Telef.: 31, 71 Telegr.: BTovoteks-BTovo mesto ®©©®®®®®®( crp Ig Tovarna volnenih izdelkov vseh vrst: C/3 M H iThanine iz volne in umetnih vtatken iTkanine iz česane volne Volnene odeje Tvomica ,TV«RPAM« za pamučnu Industrija ZAGREB Cankarjeva 19 TVORPAM, proizvaja prekrasne bele, barvane in vzorčaste popeline, damaske iz mako bombažnih prediv TVORPAM, vrši izvoz svojih proizvodov na razna tržišča v Evropi, Aziji in Afriki TVORPAM, razstavlja svoje proizvode na zagrebškem velesejmu Rako prideš Še redno Aldisio. nj vil Gradbena dejavnost v našem me-_ stu se še vedno razvija, in sicer ne samo v središču mesta, temveč tudi j v okolici in celo po bolj oddaljenih zaselkih. Zasebnikov, ki bi vlagali denar v gradnjo stanovanjskih hiš, ni ^ mnogo. Toliko več pa gradijo zaseb-" na gradbena podjetja, in sicer tako, da že v naprej razprodajo stanova-nja strankam. Tu pa tam gradijo tu-di posamezne hišice s posojilom »Al-L disio« ali večje hiše s posojilom »Ina Časa«. Sklad, znan pod imenom ministra, ‘U ki je uresničil to zamisel, »Aldisio«, še vedno posluje. Kakor od vsega začetka, posoja država iz tega sklada do 75% vrednosti stanovanjske hiše, in sicer za dobo do največ 35 let; o-bresti znašajo 4%. Posojilo iz tega sklada je namerjeno novim zgradbam, zaradi tega ga ne moremo uporabiti za nakup že zgrajenega stanovanja. Doslej so sicer zvedeli za nekaj takih primerov, vendar je šlo za izjeme in ne za splošno prakso. Kdor bi vložil prošnjo za podelitev posojila po zakonu »Aldisio« v teh mesecih, bi moral počakati na rešitev prošnje po vsej verjetnosti čez 3 leta. Doslej je zaprosilo za tako posojilo okoli 5500 Tržačanov. Te dni so se v časopisju pojavili oglasi, s katerimi razna gradbena podjetja obveščajo prosilce posojil »Aldisio«, da lahko pridejo v poštev za gradnjo stanovanja v novih hišah, če njihova prošnja ne presega tekočega števila 5000. Tudi hranilnice in razni kreditni zavodi, kakor na primer Cassa di ri-sparmio di Trieste podeljujejo posojila za gradnjo novih stanovanji. Doslej so posojila do največ 30% vrednosti stanovanja in sicer za dobo 10 let. V zadnjem času pa so spremenila ta pravila, v prvi vrsti zaradi obilice denarja, ki ga imajo na razpolago. Tako posojajo zdaj zasebnikom denar do 40% vrednosti stanovanja, in sicer za dobo 15 let. Obrestna mera je ostala neizpremenjena pri 7,5% za 15 let (7,25% za 10 let), pač pa se je nekoliko spremenil sistem mesečnega odplačevanja. Po novih pravilih so mesečna povračila enaka, medtem ko so bila prej v začetku višja (več obresti), proti koncu pa manjša. Na tržaškem trgu se je pojavila v zadnjem času nova težnja. Po izglasovanju novega zakona o najemninah ima lastnik stanovanjske hiše pravico, da po krajšem ali daljšem času lahko odpove najemninsko pogodbo z najemniki in ti morajo zapustiti stanovanja (proti nekakšni odpravnini, ki znaša 18-krat mesečno najemnino). Nova težnja je v tem, da gradbena podjetja odkupujejo stare stavbe v središču mesta, nato odpravijo najemnike, poderejo stare stavbe in sezidajo nanjili mestu nove višje stanovanjske hiše. To obnavljanje omogočajo tudi sami najemniki, ki so se naveličali starih stanovanj in se selijo v nova bolj udobna. Najemnina je v novih anovaajih le nekoliko višja (5 ' 8.000 lir na mesec), čeprav SO p>va stanovanja zračna in sodob--o opremljena. V Trstu se to dogaja g skromnem merilu medlem ko po-očajo iz drugih držav, tako na pri-ner iz Nemčije da se v /ečjih metih obnavljajo na ta način cele metne četrti. Cene zazidljivih parcel se na Tržaškem še vedno dvigajo. V strogem H središču mesta se sukajo okoli 100,000 lir za kv. meter, malo v stran od edišča dosežejo 50.000 lir, v odda-mejših predelih (Rocol, Rojan, itd.) i se sukajo nekako med 10.000 in .000 lir za kv. meter. Cena zemlji-a močno vpliva na ceno stanova-a. Tudi to ceno najlaže izračunamo podlagi površine. Tako stane sta-vanje v središču po 80 000 lir kv. :ter, izven strogega središča 60.000, okolici pa 50.000 lir kv. meter. Te le veljajo za komfortna stanova-i z dvigalom in centralno kurjavo, i tem moramo omeniti, da se pri unu ne upoštevajo površine, ki jo k jejo zidovi in pa balkoni. Za bodočnost predvidevajo tržaški gradbeni strokovnjaki še močnejši razvoj stanovanjski gradenj in sicer . 'aradi že navedenega pojava, da nam-reč^Ijudje silijo v nova stanovanja. To ^6 bo dogajalo, čeprav je danes v mestu že najmanj 500 novih stano-B vanj nezasedenih in se kapital iz no-jj tranjosti Italije le težko odloči za ■ investiranje v gradbeno dejavnost na | Tržaškem; ko gre za naložbo v dru- ■ gffi Krajih, kakor n. pr. v Milanu, se v gotoVo ne pomišlja toliko. ’ ZKAKO GRADI »INA-CASA« ^ Prkl nekaj leti je italijanska vlada I ustanovila poseben odsek pri dr-I žavni zavarovalnici — Istituto Nazio-| hale Assicurazioni (INA); ta uprav-jk Ga denarni sklad, ki ga sestavljajo tedenski in mesečni prispevki delav- do stanovanja na kredit prispevki UM-Casa ali bančna posojila cev, uslužbencev in delodajalcev. Iz tega sklada finansirajo gradnjo novih stanovanjskih hiš, za te delavce in uslužbence. Stanovanja se oddajajo v »odkup«, to se pravi, da jih koristniki odplačujejo na mesečne obroke. Ta »najemnina« se zopet steka v sklad pri INA, tako da je po novno na razpolago za nove gradnje. Zavod INA sicer ne upravlja samih zgradb in stanovanj, temveč prepušča to nalogo drugemu Zavodu, in sicer 1ACP (Istituto Autonomo Čase Popo-lari). IACP se zanima za graditev stanovanj, razpisuje natečaje za gradnje, nadzoruje dela in razdeljuje dovršena stanovanja. V zadnjem času govorijo, da se bo uprava sklada in sploh del v okviru INA-Casa nekoliko spremenila. Doslej se je gradnja novih stanovanj razvijala v dveh smereh. INA-Casa in IACP sta sami gradili cela naselja (najvidnejša primera sta v Trstu naselje S. Sergija in naselje nad Sv. Alojzijem), nato pa razpisali natečaj med prosilci za novo stanovanje. Za lego, velikost in ime prosilca je odločeval žreb. Drugi način gradnje pa se opira na gradbene zadruge. Uslužbenci velikih tovarn in podjetij sploh ustanavljajo zadruge, ki postanejo pravne osebe. Zadruge si nabavijo potrebno zemljišče in zaprosijo INA-Casa za posojilo. Ko je to odobreno, se začne z gradnjo večstanovanjske hiše. Pogoji za odplačevanje dolga (posojila) so približno isti kakor pri posojilih po zakonu Aldisio. čas odplačevanja pa je krajši, zato so mesečni obroki višji, in se sučejo med 13 in 16.000 lir za trisobno, med 16 in 19.000 lir pa za štirisobno stanovanje. E. F. ž&dtofa fnbdO' vid fn&dtoi usnjen kostim pa Industrija usnja, Vrhnika. Obilica lepih pletenih oblek so za dame lepe postave posebno prikladne saj jim dajo možnost uveljavljanja svoje postave. Obleke so v splošnem zvenčaste oblike, kar naj bi bila zadnja moda. Poleg ženske garderobe so prikazali tudi nekaj moških modelov, pri katerih pa nismo opazili posebnih sprememb. Reviji je bilo priključeno tudi žre-bnje, za kar so prispevale tovarne z lepimi dobitki. — om —- Ljubljana, 9. sept. Za poživljen j e gospodarske dejavnosti in za procvet konfekcijske stroke in manufakture se dandanes prirejajo povsod tako imenovane modne revije, ki imajo namen, seznaniti občinstvo z najnovejšimi modeli domačih proizvajalcev in z bogastvom vzorcev in pestrostjo barv. Doslej je Center za sodobno oblačenje in opremo prirejal tako revijo v Ljubljani samo enkrat na leto, ni sicer vedno že januarja za pomladno in poletno modo. Sedaj se je Center odločil, da bo prirejal take revije dvakrat na leto in sicer poleg pomladne še tako za jesen in zimo. 8. septembra je bila »Modna revija jesen - zima 61-62« prvikrat odprta in bo trajala nekaj dni. Občinstvo, seveda v prvi vrsti ženski spol, v teh dneh vedno številno napolni prireditveno dvorano in z velikim zanimanjem spremlja potek prireditve. Nastopajoči manekeni so pokazali okoli 60 raznih modelov jesenske in zimske ter športne garderobe, vse pa bolj za vitke sostave tako, da so »obilnejše« obiskovalke pogrešale zanje primerne kreacije. (Mimogrede rečeno: Tudi bolj podloženi imajo pravico do pozornosti z ustrezajočimi modeli). V splošnem prevladujejo v tej sezoni bolj mile barve, posebno pa lila in antracit barvi. Pri čevljih nismo opazili nobenih posebnih novosti. Za smučarje so poskrbele naše tovarne s prav lepimi in praktičnimi modeli. Videli smo lepe smučarske puloverje v eni in več barvah, vezane in pletene, za odrasle in mladino. Lep apres skl - komplet iz jerserja nam je pokazala tovarna Almira iz Radovljice. Prav ugajal nam je tudi kratek usnjen plašč iz jerseya iste tvornice. Tovarna usnja in krzna Šmartno pri Litiji je pokazala med drugim lep ženski telovnik iz krzna. 400.000 delavcev izdeluje kmetijske stroje Napredek kmetijstva je dal pobudo za nagel razvoj proizvodnje traktorjev in drugih poljedelskih strojev. Ta industrija v Zah. Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Vel. Britaniji, Italiji, Nizozemski in Švici se je povezala pred dvema letoma v združenje, in sicer Comite Europeennc des Groupements de Constructeurs du Machinisme Agri-cole (CEMA). Industrija teh držav predstavlja okoli 95% celotne proizvodnje traktorjev in poljedelskih strojev v Evropi. V teh osmih državah je proizvodnja kmetijskih strojev po svoji vrednosti eno četrtino avtomobilske proizvode ter je dvakrat višja kakor vrednost proizvodnje orodnih strojev. V industriji traktorjev in kmetijskih strojev v omenjenih državah je zaposlenih 400.000 ljudi. Proizvodnja te industrije v omenjenih osmih državah je lani dosegla vrednost 10 milijard novih francoskih frankov, od tega 3,55 milijarde v Zah. Nemčiji, 2,50 milijarde v Vel. Britaniji, 1,8 milijarde v Franciji in 0,85 milijarde v Italiji. Industrija traktorjev in kmetijskih strojev v osmih evropskih državah je po svojem obsegu presegla industrijo v Združenih ameriških državah in Kanadi skupaj. zahai sc vračalo iz Avslraliic V zadnji številki smo priobčili pismo enega izmed naših naročnikov o socialnih in gospodarskih razmerah v Avstraliji. Ker živi v Avstraliji mnogo naših ljudi, navajamo danes po švicarskem listu »Neue. Ziircher Zeitung« nekaj podatkov o vzrokih sedanje gospodarske krize v Avstraliji. Gradbena dejavnost je zašla v težave, ker so ji bili zaprti skoraj popolnoma krediti že v začetku tega leta. Kriza v gradbeni dejavnosti je samo posledica splošnega mrtvila v avstralskem gospodarstvu. To je že tretji zastoj, ki se je pojavil v razvoju avstralske proizvodnje po vojni v gibanju narodnega dohodka in blaginji avstralskega prebivalstva sploh. Do mrtvila je prišlo iz vrste razlogov, ki so se po nesrečnem naključju povezali med seboj. Cena volne, ki predstavlja polovico avstralskega izvoza, je od septembra leta 1959 do pred nekaj tedni nenehoma nazadovala. Cene surovin so nizke. Odkar so odpravili uvozna dovoljenja nekako pred dobrim letom, so Avstralci pričeli uvažati mnogo potrošnega blaga, luksuznih predmetov in surovin. Zato so se rezerve deviz meseca junija lanskega leta močno zmanjšale. Čeprav je vlada meseca novembra posegla vmes, da bi preprečila takšen razvoj, se ta ni ustavil, temveč bo po vsej verjetnosti trajal še nekaj mesecev. Vlada je tedaj strogo omejila bančna posojila. Istočasno je prišlo do zastoja v prodaji avtomobilov, radijskih in televizijskih aparatov, hladilnikov in podobnega blaga. Tako so se pričela polniti skladišča. Posledica takšnega razvoja so bili številni odpusti delavstva, do katerih je prišlo v začetku tega leta; poleg tega je bil delovni čas skrajšan. Okoli 85% žag je ustavilo delo, v opekarnah se je nabralo mnogo opeke in opečnega gradiva, ker je gradbena dejavnost zastala. Prizadeti sta bili zlasti avtomobilska in tekstilna industrija. Celo jeklarne, ki so bile vselej prezaposlene in so celo ustavile izvoz, so zdaj nenadoma ostale brez naročil vodovodnih cevi in raznega inštalacijskega materiala. Tudi te so morale odpustiti mnogo delavcev. Zdi se, da je bil v krizi že dosežen vrhunec in da je nastopilo počasno izboljšanje. Vlada je skušala omiliti krizo z nekaterimi olajšavami glede plačila davkov na avtomobile in glede prometnega davka. Nekatere njene u-krepe so v javnosti močno kritizirali. Nekatere omejitve bodo morale ostati v veljavi do junija prihodnjega leta, medtem tudi omejevanje kreditov. Jasno je, da ne more priti do ustaljenosti gospodarskega položaja in socialne blaginje, dokler bodo surovine predstavljale še vedno 80% avstralskega izvoza, pripominja »Neue Ziircher Zeitung«. Danes je najboljši avstralski kupec volne, premoga in bakra Japonska, ki kupuje tudi znatne količine ječmena in sladkorja. Nova Zelandija je pred pol leta kupovala predvsem avstralske av- tomobile in nafme proizvode. V zadnjem času se odpirajo nekatere nove možnosti izvozu avstralskega blaga v Južni Afriki in Srednji Ameriki, toda to je še vse preveč daleč. Avstralski izvoz je v veliki meri odvisen od socialnega položaja jugovzhodnih azijskih narodov. Folchi je zadovoljen z razvojem turizma Minister za turizem A. Folchi je 6. septembra prvič zbral člane Osrednjega sveta za turizem. Ob tej priliki je imel minister zanimiv govor, iz katerega povzamemo nekaj podatkov o razvoju turizma v Italiji. V letu 1960 se je število tujih turistov v Italiji povečalo v primerjavi z letom 1959, za 7,3%. V prvem polletju 1961 pa se je število turistov še povečalo, in sicer za 9,3%. Do konca avgusta letos je obiskalo Italijo 14,507.046 tujih turistov ali 1,179.135 več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Pomnožitev turistov je toliko bolj pomembna, če upoštevamo, da so Združene ameriške države letos uvedle posebne ukrepe, da bi Zavrle odhod Američanov na turistična potovanja v tujino. Kakor so že enkrat storili za domačo industrijo, da so namreč uvedli znani »Buy ameri-can« (kupuj le ameriško blago!), tako so zdaj Američani uvedli novo geslo: »Spoznavaj najprej svojo domovino!« Toda to ni edini pojav, ki bi bil lahko negativno vplival na italijanski turizem. Napetost zaradi Juž nega Tirola je močno zavrla avstrijski obisk. Število Avstrijcev je letos padlo za 40%. Zato pa je bilo toliko več turistov iz drugih držav. Italijani so zadovoljni tudi zato, ker niso pričakovali, da bo letošnje število turistov preseglo lanskega. Lansko leto je bilo v tem pogledu že rekordno, in sicer zaradi olimpijskih iger. Letos so turisti prinesli s seboj za 288 milijonov dolarjev raznih valut, ali 26% več kakor lani. Minister Folchi je' v svojem govoru poudaril, da ni res, kakor trdijo nekateri, da bi namreč Italija dosegla že takšen doprinos valut od turzima, da bi se ta v prihodnjih letih ne mogel dvigniti. Res je sicer, da se je struktura turizma v povojnih letih spremenila in da potuje zdaj tudi mnogo manj premožnih turistov; toda podatki za lansko leto kažejo, da se doprinos tujih valut lahko še poveča. Minister Folchi je pozval italijansko turistično mrežo, naj se kolikor mogoče izpopolnjuje, kajti Italija nima več turističnega monopola na Sredozemlju. Druge države, kakor zlasti Jugoslavija, Grčija in Španija, si prizadevajo, da bi priklicale čim več tulih turistov. Za italijansko gospodarstvo je turizem velike važnosti. Da bi se o tem prepričali, je minister zbranim strokovnjakom pojasnil, da je v prvih osmih mesecih letošnjega leta turizem vrgel več, kakor vse druge nevidne postavke skupaj (pošiljke izseljencev, brodarine, itd.). Kamnarslvo nekdaj in danes Od lesenih zagozd do električnih strojev Novi viri energije in nove tehnične pridobitve v zadnjih osemdesetih letih so zelo globoko posegle v razvoj nabrežinske kamnarske industrije. Delovni postopek se je pri lomljenju in dviganju kamnitih blokov iz kamnolomov in pri obdelovanju kamna za gradbene in okrasne namene temeljito spremenil. NAJPREJ LESENE ZAGOZDE V prvih začetkih izkoriščanja nabre-žinskih kamnolomov, to je v tistih časih, ko so v naših krajih gospodovali še stari Rimljani, so lomili kamen, njim podložni sužnji, na zelo primitiven način, ki je zahteval od te delovne raje izreden trud in napor ter jih s tem postavljal mnogokrat v življenjsko nevarnost. V »Rimskem kamnolomu« pa tudi drugje, kot na primer v Svinjski griži, v nekdanjem Radovičevem kamnolomu, so še dobro vidni sledovi, ki nam pričajo na kakšen sila preprost način so prvi kamnarji lomili nabrežinski kamen. V naravne razpoke ali pa v nalašč izdolbene podolgaste žlebe so zabijali suhe lesene zagozde in jih nato oblivali z vodo. Tako napite zagozde so razširile razpoko in končno prelomile kamnite skale. V zimskem času pa so po vdolbinah in luknjah kar vlivali vodo, ki je potem zmrznila, se v obliki ledu razširila ter tako povzročila nove razpoke in prelome. NATO ŽELEZNE PRIPRAVE Ko so več stoletij pozneje kamnarji ve, smo pri lomljenju kamnitih skla-začeli uporabljati železno oziroma jekleno orodje, se je delovni postopek občutno skrajšal in tudi delo kot tako je postalo lažje. Sicer je bilo to še vedno ročno delo. Kamnarji so u-porabljali jeklena dleta, takoimeno-vane »špice«, po katerih so udarjali s posebnimi kladivi (macolami). Tako so izklesali primerno velike vdolbine in v te zabivali jeklene zagozde. Z ročnimi vreteni so dvigali kamnite bloke na površje, jih potem naprej obdelovali, sekali in jim dajali določene oblike ali pa jih žagali z jeklenimi ročnimi žagami. To delo, ki sta ga opravljala navadno po dva žagarja, je bilo sila počasno in hotelo se je več dni, preden sta razžagala en kamniti blok. Ko so v drugi polovici preteklega stoletja začeli uporabljati motorje kot pogonsko sredstvo, sprva na paro, pozneje na bencin oziroma nafto, se je delovni postopek v kamnarski industriji še skrajšal in tudi delo kamnarjev se je olajšalo. Motorji so z motovili in žerjavi dvigali iz globin na površje kamnite bloke; tu so jih s stroji obdelovali ali pa jih z motornimi žagami razžagali na poljub ne kose ali plošče. ELEKTRIKA POVZROČILA PRAVO REVOLUCIJO Z uporabo električne sile po prvi svetovni vojni ter tehnične pridobitve zadnjih let, ki so nam prinesle mo- derne, spopolnjene stroje in napra-dov in pri obdelavi kamna doživeli res revolucionarno spremembo. Stari sistem dela se je pojrolnoma umaknil moderniziranemu, ki je našim kam-nolomcem še bolj poenostavil delo in pocenil proizvajalne stroške. Električna sila se je namreč dala izkoristiti na zelo različne tehnične načine. Stalni in premični žerjavi, naprave s brezkončno spiralno žico za rezanje skladov kamnja, avtomatična dleta in svedri, gladilniki, stružniki, obliči za profile, krožne žage na karborundum in z diamantnim rezilom, polnojar-meniki; vse te novodobne stroje in naprave poganja razmeroma cenena električna energija, ki je y zelo veliki meri skrčila človeško delovno silo. STROJ IZPODRIVA DELAVCA To nam bo takoj jasno, če pomislimo, da je bilo pred prvo svetovno vojno zaposlenih v nabrežinski kam-narski industriji do 3500 delavcev, danes pa je zaposlena le dobra desetina in to pri proizvodnji, ki je še vedno velika, čeprav ne taka, kot je bila v časih najboljših konjunktur. Kot se vidi imata tehnični napredek in avtomatizacija tudi tu svojo besedo. Ker se je število domačih kamnarjev občutno zmanjšalo in ni pri mladih domačinih zadostnega odziva za ta poklic, se temu kamnoseškemu kadru vedno bolj pridružujejo tuje delovne moči, ki prihajajo iz notranjosti države. Sodoben način gradnje, ki mu je poleg vsega podlaga predvsem štednja, in uporablja cenejši cement v nadomestilo za kamen, je okrnil potrošnjo kamnarskih izdelkov. Kamen pri teh ekonomičnih gradnjah uporabljajo le za prevleko. Tako vidimo n. pr. pri stopniščih, katerih ogrodje je napravljeno iz železobetona, da so stopnice le obložene s kamnitimi ploščami. Veliko plošč se nadalje uporablja pri zgradbah za oblaganje zunanjih in notranjih sten in za okvirjenje o-ken in vhodov. KULTURNO DELO KAMNOSEKA Kamnosek ima pravzaprav malo dela pri kamnitih blokih, ki se v grobih oblikah razpošiljajo v svet, prav-tako pri izdelovanju že omenjenih kamnitih plošč. Vsled spretnosti teh rokodelcev pride do veljave nadaljne oblikovanje kamnitih kvadrov, iz katerih izklešejo s svojim orodjem naj-različnejše izdelke. Masovne kamnite izdelke, in teh je največ, nam dajo torej stroji. Vsemogoče okrasne kamne, ki so večkrat prave umetnine, pa nam s svojimi izučenimi rokami izdelajo le kvalificirani delavci — kamnoseki. Ob robu kršnega Krasa, v Nabrežini, ki je znana širom sveta po svojih kamnolomih, žuljave roke naših kamnarjev še naprej lomijo in oblikujejo trdo apnenčasto gmoto in jo spreminjajo v veličastne spomenike, grobnice, portale, stebre in stopnišča; režejo jo v plošče za tlakovanje in oblaganje novih stavb ter tako po svoje prispevajo k sodobni stanovanjski kulturi in gradbeni dejavnosti sploh. Stanko Kosmina PROIZVODI SVE DERIVATE IZ SIROVE/NAFTE: benzin, petrolej, ulje za loženje, cirkulaciona ulja »R0XA« i prima, te razna maziva ulja, tehničke masti, vazeline, parafine, bitumene, obojene bitumene. KVALITETNA MOTORNA ULJA ZA SVE TIP0VE MOTORNIH VOZILA Motorna ulja pod zaštitnim znakom RAFINERIJA R1JEKA dolaze na tržište pod nazivom: SELEKTA, ALFA, ALFA D’EXTRA HD, SUPER HD, K0RALJ i ULJE ZA DVOTAKTNE M0T0RE. Snabcljeva sv e domače i inostrane brodove sa bunkerom lozulja, plinskog ulja i raznim ostalim mazivima. RAFINERIJA NAFTE » ič« uiicO**28 TELEFON: 21-51 in 21-56 - TELEX: 025-35 - TELEGRAM: RAFINERIJA RIJEKA BEST! - ŠPEDICIJA Železniška postaja Časa Rossa - Tel. 55-33 GORIZIA intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU #portoov lir električne energije. Prav to-gre za elektriko, ki poganja čr-Ike za dviganje vode do zaželene Sine. Sedaj bo ACEGAT plačeval tok 1 višji ceni in Tržačani lahko priča-Mjemo, da se bo podražila tramvaj-vozovnica, kakor tudi voda, ki to jo dobavlja to podjetje. Med raznimi novostmi, ki jih pred-tieva nova tarifna ureditev CIP, je inimiva odprava formalnosti in stro-tov za priključek stanovanj na elek-ično mrežo. Priključek bo brezpla-k vendar le za stanovanja, ki so v lah že povezanih z mestno mrežo. 1 hiše, ki so še brez električne nabave, bodo morali skrbeti za pri-tiuček lastniki sami kakor doslej, blovi cenik CIP določa, da se povi-inje cen v krajih, ki so imeli doslej 6je dobavne tarife, ne sme izvršiti K nnspndarsko združenje IVlšEK DRUŽINSKIH DOKLAD ZA TRGOVINSKI SEKTOR Poviški veljajo od 1. maja dalje in 1 naslednji: dnevno tedensko mes. 1 otroke in enake 190 1.140 4.940 1 moža ali ženo 138 828 3.588 1 starše ali sorodnike 55 330 1.430 DRUŽINSKI DAVEK Dne 20. septembra morajo prijaviti 'čin s ki upravi na posebnih obrazcih, 1 jih prejmejo brezplačno v občinskih radih tisti, ki so obvezani plačevati htžinski davek in ga še niso plače-"i. Prijavo morajo izpolniti le novi 'včni obvezanci ali pa tisti, katerih 3hodki so se povečali ali zmanjšali. OBVESTILO JESTVINČARJEM IN PRODAJALCEM OLJA . tajništvo združenja opozarja jestvin-iaric in prodajalce olja, naj se strogo tav'najo po predpisih glede oznake scenskega ali oljčnega olja, ker so dojene stroge kazni in denarne globe ‘a kršitelje. Po drugi strani je pa ta-to ravnanje nepošteno in graje vredno. naenkrat, temveč postopoma. Posamezne tarife se ne smejo povišati več kakor za 3 lire na leto, dokler ne dosežejo sedaj določenih tarif. Proti podražitvi električnega toka se odločno upira tržaška javnost, glede na to, da stane kilovatna ura v Trstu z davki vred že 41,6 lire, ko gre za razsvetljavo. Zvišanje cene e-lektričnega toka ne bi v današnjih kritičnih gospodarskih razmerah samo močno prizadela zasebne potrošnike, ki uporabljajo električni tok za razsvetljavo in v gospodinjstvu (tako imenovano industrijsko energijo), temveč bi očitno zadela tudi vso' industrijo in razne obrtniške delavnice, ki uporabljajo elektriko kot pogonsko silo. Tudi »Vita Nuova«, glasilo Krščanske demokracije, je proti povišanju cene električne energije. List je mnenja, da bi bilo možno kvečjemu povišati ceno plinu. KRIZA V MILJSKIH LADJEDELNICAH. Zaradi prilagoditve novim razmeram je ladjedelnica Felszegy odpustila 123 delavcev; zadržala bo samo 300 delavcev, ki jim je zagotovljeno delo do leta 1963. Poleg tega je odpustilo 13 delavcev »zaradi nizke storilnosti«, 12 novih specializiranih delavcev pa namerava uprava namestiti na novo. Sindikalne organizacije so uprizorile stavko za nedoločen čas. »SMRT POVIŠANJU«. Štirje domačini so v petek od 6,30 do 7. ure ustavili promet na openskem tramvaju s tem, da so sedli na tračnice, držeč v rokah napis: »Morte — aumenti — tram — Opicina« (Smrt podražitvi vožnje na openskem tramvaju). Čez pol ure je policija te nenavadne demonstrante odstranila in promet so nato obnovili. Prav ta dan (15. septembra) je Maloželezniška družba s pri vol j c- Jla političnem obzorju INŽ. BARTOLI RAZOČARAN? Bivši tržaški župan, inž. Bartoli, ki je bil eden glavnih pobudnikov ponovne priključitve Trsta k Italiji ter je dolgo let županoval posebno za časa Zavezniške vojaške uprave, se je obrnil osebno v posebnih pismih na finančnega ministra in pozneje na ministra za trgovino in mornarico, v katerih izraža svoje nezadovoljstvo nad vladno gospodarsko politiko na Tržaškem. Obe pismi je priobčil tržaški »Piccolo« ter sta toliko bolj značilni, ker ne bo mogel g. Bartoliju nihče očitati," da ni dovolj patriotičen. V prvem pismu se tudi on zavzema za rešitev ,ki sta jo predlagala poslanca Sciolis in Bologna, pristaša krščanske demokracije, in sicer, da bi se cena bencina na podlagi posebnih izkaznic znižala na 50 lir liter, in to samo za določeno količino potrošnje, tako nekako kakor v Gorici na podlagi zakona o prosti coni. Drugič predlaga pospešitev dela pri graditvi tobačne tovarne v industrijskem pristanišču, da bi se ne zgodilo tako, kakor s tovarno vžigalic, kjer je danes zaposlenih samo 46 delavk. Po njegovem mnenju bi vlada ne smela postavljati Trsta v isti položaj kakor ostala mesta v Italiji, ko določa smernice za svojo gospodarsko politiko; Trst je namreč po zadnji vojni izgubil svoje zaledje. To velja še posebno glede davčne politike. Še sama posebna ministrska komisija je svojčas predlagala, naj bi bil tudi Trst deležen vseh davčnih olajšav, ki so jih deležne gospodarsko pasivna področja. Položaj Trsta je izjemen in zahteva posebne ukrepe in olajšave, kakor jih uživajo Sardinija, Kalabrija in Sicilija. V drugem pismu se inž. Bartoli o-brača na ministra za trgovinsko mornarico, katerega opozarja posebno na pomanjkljivosti v tržaškem pomorstvu, medtem ko se ugodno razvija pomorstvo na Tirenskem morju — tu misli inž. Bartoli očitno na Genovo — zaostaja pomorstvo na Jadranu; a še tu se pojavlja čedalje močnejša konkurenca Reke in jugoslovanske mornarice. V Trstu se preveč investira v industrijo, a premalo za graditev ladij in organizacijo pomorskega prometa. Treba je znižati ceno pristaniških uslug, železniške in pristaniške tarife; tako bi se izdatki uprave Javnih skladišč skrčil: za 300-400 milijonov lir na leto. Podvojiti je treba tudi izredni sklad •za Trst ter ojačiti ladjevje plovnih družb pretežne državne važnosti, kakor je Tržaški Lloyd. DIŠI PO FAŠIZMU. Odbor za proslavo bazoviških žrtev jc priredil pre- teklo nedeljo v Bazovici proslavo v počastitev spomina na Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojzija Valenčiča, ki so bili na tem mestu ustreljeni pred 31 leti na podlagi obsodbe posebnega fašističnega sodišča. Ob tej priložnosti bi morala pevska zbora iz Bazovice in Padrič zapeti tudi že skoraj ponarodelo žalostinko »Žrtvam«. Vladni generalni komisar je pesem prepovedal. Namesto zborov so pesem zapeli vsi zbrani. Slovenska kulturno gospodarska zveza je naslovila na vladnega generalnega komisarja posebno protestno resolucijo. Zveza omenja tudi, da je brigadir karabinjerske postaje v Bazovici prepovedal slovensko petje v domači gostilni. ZASTAVA S KUBE. V nedeljo popoldne bo komunistična stranka v Trstu privadila v Prosvetnem domu na Opčinah protestno zborovanje proti vojni in obnovi fašizma. Ob tej priložnosti bo poslanec Vidah izročil delavcem iz škedenjske železarne ILVA zastavo, ki so mu jo izročili za tržaške delavce železarji kubanske tovarne »Antillana de Acero«. njem oblasti povišala ceno vožnje iz Trsta na Opčine za 10 lir, tako da stane zdaj 90 lir. Razumljivo je, da se koristniki, po večini revnejši ljudje, ki nimajo lastnega avtomobila, p roti vij o povišanju. Res je tudi, da je promet na openski vzpenjači mnogo živahnejši, odkar uporabljajo tramvaj tudi ljudje, ki prihajajo v maloobmejnem prometu iz Jugoslavije; zaslužek družbe mora torej biti večji kakor poprej. Radovedni smo, kaj bo naredila tržaška občina, ko bo prevzela v smislu ustanovne pogodbe vzpenjačo v svojo režijo. Povprečno zvišanje drugih tarif znaša 10-12%. PREDNOSTNE LESTVICE. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. do 25. septembra, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled pri znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v ulici Laz-zaretto Vecchio 9, prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1961/62. PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJATI je dobilo nove prostore, in sicer v ulici Bonafata št. 6. Odprli ■ jih bodo prihodnjo nedeljo ob 18. uri. Vabljeni so vsi prijatelji naše prosvete, ki hoče poživiti svoje delovanje. P&iiiobbtuip »JUGOLINIJA« (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Dinara 25/9, Velebit 23/9. — Daljni vzhod: Velebit 23/9. — Japonska: Velebit 23/9. — Sev. Evropa: Bratstvo 15/9, Rije-ka 22/9, Sloboda 25/9. — Sev. Amerika: Primorje 20/9. — Sev. Afrika: Rijeka 22/9, Primorje 20/9. — Južna Amerika: Treči maj 25/9. — Perzijski zaliv: Topusko 25/10. »JADROLINIJA« Proga Jadransko morje, — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 19/9, Orebič 26/9. — Grčija — Kreta (14-dnevna): La- stovo 15/9, Pelješac 20/9, Lastovo 29/9. Polet[b nam [e l»ofki/o dva moža V poletnih mesecih smo izgubili dva moža, ki sta pomenila s svojim prizadevnim znanjem mnogo za naše kraje. Ni prav, da bi bil njun odhod neopazen. V Ljubljani pri družini je 23. julija^ pokosil srčni infart znanega finančnega strokovnjaka Lea Čebularja, ki je od leta 1946 vlagal vse sVoje bogato znanje desetletnega bančnega strokovnjaka v ustanove, pri katerih je bilo zainteresirano tudi gospodarstvo tržaških Slovencev. Rajni Leo Čebular se je rodil v Vevčah pri Ljubljani leta 1897. Obiskoval je znano Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, še kot mlad fant je okusil strahote zadnjih let prve svetovne vojne. Ob koncu je padel v italijansko vojno ujeništvo. Po vrnitvi domov je kmalu stopil v službo pri Ljubljanski kreditni banki, pri kateri je ostal v službi vse do leta. 1946. Veliko let je v tej ustanovi vodil devzni oddelek. V finančno neurejenih povojnih razmerah je bilo njegovo znanje potrebno v Trstu. Poleg svojega poklicnega dela se je mnogo uveljavljal med dvema vojnama v telovadnih organizacijah, katerim je v novih oblikah ostal zvest tudi v sedanjem povojnem času. V Trstu, kjer je prav s takšno vnemo deloval kakor pred vojno v Ljubljani, se je rad sukal v družbi tržaških poslovnih ljudi in je s svojim vedrim duhom vselej ugodno vplival na vse okolje; nikdar ni tožil zaradi bolezni, ki ga je mučila že več let in ga končno strla. V predpoletnih tednih je umrl na Bledu v globoki starosti Rajko Gradnik, iz znane Gradnikove družine v Medani. Po prvi svetovni vojni ni mogel v nacionalistično nestrpnem ozračju takratne Julijske krajine dobiti učiteljskega mesta, da bi poučeval v domačih krajih. Odšel je na Bled, kjer je ostal desetletja prav do zadnje svoje mirne starosti. Bil je dolgo let upravitelj ljudske šole na Bledu in dolgo let šolski nadzornik. Slovenski znanstveni geografski krogi so visoko cenili njegova proučevanja pojavov staranja Blejskega jezera in druge njegove zemljepisne študije. Delal je. neumorno do zadnjih dni svojega plodo-nosnega življenja. l/ &C€>1V Isfc&CL Drevesa so sicer še vsa zelena, vendar so listi divjih kostanjev že začeli rumeneti ter njih zreli sadovi padati na tla. To pomeni, da se je začela jesen, ko sem se v soboto odpeljal v Gorico. Že sama misel, da pojdem v Gorico, me spravi v veselo razpoloženje in jesen mi ni nič manj prikupna kot Gorica. Ne vem zakaj, ali tako je. Megla, dež in burja, vse me čudovito veseli, posebno burja, ki razgiba vso prirodo, medtem ko zadovoljuje in pomirja nemirne duhove. Toda pustimo to, da mi ne bodo očitali, da »kdor govoriti (v tem primeru pisati) kaj ne ve, on vreme hval’ ali toži... o letnih časih kroži«. Govorimo raje o Gorici. Čim več spoznavam Gorico in slovensko zemljo pod Italijo, tembolj se utrjuje v meni prepričanje, da je pravzaprav Gorica središče Slovencev pod Italijo, in to ne. samo zemljepisno, ampak tudi kulturno; saj so vendar go-riški prvaki zbudili Primorske Slovence iz tisočletnega spanja. To ni treba šele dokazovati, saj je jasno vsakomur, ki o tej zadevi le nekoliko pomisli. Kje dobiš v Italiji bolj prosvetljeno slovensko ljudstvo kot v Gorici in njegovi okolici? In če je. to tako, potem je jasno, da mi ne upoštevamo Gorice, ka- kor bi bilo treba in da jo zanemarjamo, Predvsem nima Gorica primerne dvorane za gledališke predstave, medtem ko bi morala imeti pravo gledališče za slovensko dramo, opero in kino, kamor bi zahajali ne samo Slovenci iz Gorice in njene okolice, ampak tudi iz Nove Gorice in okolice. Tudi »Slovensko gledališče v Trstu« bi moralo imeti svoj sedež v Gorici in ne v Trstu, kar velja tudi za slovenski dnevnik, ki bi se, moral urejevati, tiskati in izdajati v Gorici, ki bi na ta način postala pravo kulturno središče za Slovence v Italiji. Trst je primorsko trgovsko mesto in ni bil nikoli kulturno središče, ne naše in niti italijansko. V tej zadevi smo pred izbiro: ali slovensko kulturno središče v Gorici ali pa ostanemo Slovenci v Italiji še naprej brez kulturnega središča. Moj sobotni program je vseboval Gorico in Novo Gorico, toda slučajno sem moral Novo Gorico zamenjati z Oslav-jem in ni mi bilo žal. Odpotovati bi bil moral nekaj minut pred eno uro popoldne od soškega mostu na Oslav-je. Opoldne šem bil namreč na Livadi (Via Levada) blizu Soče, kjer so mi rekli, da odhaja avtobus pet minut po eni uri od soškega mostu, jaz sem se tega držal in avtobus mi je nekaj korakov pred mostom zbežal pred nosom na Oslavje. Kaj storiti? Čakati pri mostu na prihodnji avtobus do štirih in en četrt, se mi ni dalo. Rajši ga bom čakal v Pevmi, in .tako sem odkorakal v Pcvmo. Imel pa sem srečo; kajti še preden sem prišel do gostilne, kjer sem hotel čakati na avtobus, me je sprejel mladenič v avto in tako sem prvič v življenju užival avtostopno gostoljubnost. Prihodnjič pa nekaj z Oslavja. Drago Godina Lepo je, da se naš sodelavec tako navdušuje za Gorico, čeprav je sam Tržačan. Vsem nam je pri srcu, zlasti tistim, ki smo tam študirali in poznamo njene ljudi ter njeno politično, gospodarsko in kulturno preteklost. To je bila Gorica, ko smo si Slovenci že skoraj priborili svojega župana, da niso Italijanom in županu Bombigu v zadnjem trenutku priskočili na pomoč priseljeni Nemci. Toda danes? Danes je slovenska Gorica očitno tako osirotela — seveda ne po lastni krivdi — da bi ne mogla več zaigrati svoje nekdanje vloge, in jo mora prepustiti Trstu kot največjemu središču Slovencev v Italiji (Pripomba urednika). SG V NOVI SEZONI II. GOLIA: »JURČEK« Osmo repertoarno mesto je spet rezervirano za mladinsko delo. Predviden je Jurček Pavla Golie. Pred leti je to delo režiral Sancin, zdaj pa ga bo Lu-keš, ki je letos zaposlen izključno z uprizoritvijo dveh zahtevnih mladinskih del. SYNGE: »POTEPUH Z ZAHODA« Sledi irska balada Potepuh z zahoda (»The playboy of the VVestern World«), izpod peresa Irca Johna M. Syngea. Njena vsebina je ta: V samotno irsko vas pribeži potepuh. Izpove, da je ubil očeta z udarcem lopate po glavi. Namesto odpora rodi njegova izpoved pri ljudeh občudovanje, posebno pri dekletih, ki vidijo v njem velikega junaka. Njegov ugled je namreč utemeljen z njegovo drznostjo. V isto vas pa pride tudi njegov oče, ki je bil samo ranjen. Iskal je sina. Vaška drhal je tedaj potepuha začela zasmehovati. Da bi si spet pridobil njeno spoštovanje in izgubljeni ugled, ponosno zgrabi lopato in pobije očeta. Ko vaščani vidijo ta »umor«, se. zavejo tega, kar se je zgodilo, navalijo na potepuha in ga z ognjem mučijo. Ko je zaplet na višku, se oče dvigne s tal in odpelje sina domov. Pomen dela je v svojski razlagi, kako razni ljudje celo s krvavimi dejanji zbujajo nekakšno spoštovanje in navdušenje, pri soljudeh, rekli bi, kako jim »imponirajo«. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI Zadnjič smo prikazali prvi del programa Slovenskega gledališča v Trstu za novo sezono, danes pa seznanjamo bralce z drugim delom repertoarja. CHRISTIE: »PAST ZA MIŠI« Da bo zadoščeno vsem okusom in zahtevam, je kot deveto delo predvidena domiselna detektivska Agathe Christie Past za miši. Detektivke pospešujeta televizija in kino, zato tudi gledališče ne more in ne sme mimo njih. Vendar Christieve detektivke niso puhle in očarajo gledalca s svojskim prijemom in tudi umetniško vrednostjo. ACHARD: »JEAN DE LA LUNE« Kot rezervno delo je na desetem in zadnjem mestu vključena francoska drama Marcella Acharda »Jean de la Lune«. Namesto nje pa prihaja v poštev tudi druga rešitev, to je obnovitev Primorskih zdrah. Slednja rešitev je skoraj bolj verjetna, ker se. zanjo zanimata slovenska televizija in vodstvo Primorskih prireditev v Kopru. V prihodnjem repertoarju sta spet dve italijanski novosti: Longov Squas-samondo in Fo z delom Gli arcangeli non giuocano al flipper. Pomen Slovenskega gledališča v Trstu je prav v tem, da tvori tudi na odrskem področju most med obema tukajšnjima kulturama. Glede ostalega sporeda lahko podčrtamo, da je zanimiv in v glavnem »avantgardno« zamišljen. V repertoarju ni del, ki bi bila že. prišla na kakšne druge slovenske deske. Vodstvo Slovenskega gledališča je seglo namreč po delih, ki so tudi za Slovenijo pravcate novosti, ker trenutno nobene slovensko in morda niti jugoslovansko gledališče nima teh del v repertoarju. KORISTNA POBUDA Pred vsako premiero bo prof. J. Tavčar imel za širšo javnost predavanje o delu, avtorju, času in raznih interpre-tacijslcih problemih. Predavanja bodo v Gregorčičevi dvorani, ni pa še, jasno, ali bo šlo za neodvisno pobudo Slovenskega gledališča, ali pa bo to prevzelo Društvo slovenskih umetnikov v Trstu, ki bi se na ta način spet iniciativno javilo v naši sredi. Začelo se bo s Hamletom. Po premieri je tudi v načrtu javna razprava, na katero bodo povabljeni poleg gledalcev tudi tisk, režiser ter najožji sodelavci in igralci. V načrtu je tudi obnovitev igralske šole. Predavali bodo tudi o zgodovini likovne in glasbene umetnosti, svetovni zgodovini književnosti in gledališča. Vpisovanje vanjo bo razpisano v najkrajšem času. Janko Jež gurni e BANCO Dl SICILIA ZA TURISTIČNO PROPAGANDO. Banco di Sicilia, ki ima v Trstu važno podružnico, je te dni izdal nekakšen propagandni prospekt za tržaški turizem. Pisan je v francoščini ter opremljen z zelo uspelimi barvnimi slikami nekaterih tržaških znamenitih palač in drugih zanimivosti v tržaški okolici, kakor devinskega gradu. Poleg tega bo v njem tu rist našel tudi praktičen zemljevid Trsta. Tako je banka napravila uslugo tržaškemu turizmu, a hkrati tudi poskrbela za posredno reklamo za svoj zavod. V Trstu ni doslej nobena druga banka prišla na to misel. »ECONOMIC REVIEW«, gospodarska revija, ki jo izdaja beograjsko založništvo Privredni pregled, je beograjski konferenci nevezanih držav posvetila posebno številko. Razni pisci, kakor Josip Djerda, Janvid Flere, Janez Stanovnik, Nenad Popovič in Stanislav Kopčok so v njej obdelali razna mednarodna finančna in gospodarska vprašanja v zvezi s položajem nevezanih držav. Hkrati vsebuje revija krajše, o-rise gospodarskih razmer v vseh državah, ki so se udeležile beograjske konference. Poleg tega najde, tuj bralec — revija izhaja v angleščini — tudi popis turističnih zanimivosti Jugoslavije. IlllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll Gre za bodočnost vašega otroka! Martin Slomšek je dejal: »Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.« Hotel je reči: čim več jezikov se naučiš, toliko laže si boš služil kruh. Zapomnimo si dobro to zlato resnico. To dobro vedo vsi, ki so bili količkaj po svetu, to dobro vemo prav vsi Slovenci, ki živimo ob robu dveh velikih narodov, še posebno pa mi na Tržaškem, Goriškem in Beneškem. Mi smo pravzaprav na nekakšnem prehodu, čez katerega prihajajo iz tujih dežel narodi vseh jezikov — Jugoslovani, Nemci, Italijani iz notranjosti, Angleži, Francozi in še drugi. Tudi trgovina prihaja po večini iz tujine in v poslovnem življenju ne prideš nikamor samo z enim jezikom. Zato imajo prednost, ko gre za službo, vedno tisti, ki znajo več jezikov, čudno, pri vsem tem najdeš med Slovenci starše, ki pravijo, da so dali o-troka v italijansko šolo, da bi se mu bolje godilo kakor njim. V resnici je prav narobe: V' italijanski šoli se. našega, to je jezika lastne matere, nikdar ne bodo naučili, ker ga v italijanskih šolah ne poučujejo. In če otrok ne bo znal našega jezika, se bo tudi druge teže učil. Italijanska šola — vsaj takšna, kakor je pri nas — mu bo še nalašč zaprla pogled na vse, kar se dogaja onkraj meje in tega sveta je na tisoče in tisoče kilometrov daleč. Pa kaj bi toliko o tem pisali: saj vidite sami, koliko naših fantov in deklet je našlo službo zaradi trgovine z Jugoslavijo in ljudi, ki prihajajo od tam v Gorico in Trst, samo zato, ker znajo poleg italijanščine, katere so se v slovenskih šolah dobro naučili, še svoj materin jezik. . PARK HOTEL - BLED . Največlj hotel na Bledu 8 sodobnim konfortom Priznana domača in tuja kuhinja. Kavarna s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progna-hiom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami1 Lestenci, svetilko> popolne opreme za kopalnico . po cenah, ki se ne dajo primerjati I Brandolin Via S. Maurizio, 2 Inih sirovimi i gotovih proizvoda GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL Galeb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem kemfortom. Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave In razvedrila. Prvovrstna domača In mednarodna kuhinja, odlična domača vina. KMEČKA BANKA r. m. m o. J. GOBICI tlite. U*mUI 14 Talev*. 22-06 fijuiri .oobfaaiienn mm oomlo v zunanji trgovini TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Adamič NUDI NAJBOLJŠE POGOJE PRI NABAVI IN PRODAJI VSAKOVRSTNEGA BLAGA TRST, Via S. Lazzaro 23/11 — Tel. 28-449, 31-996 Andrej Bolko mr. ph. farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST, UL. TORREBIANCA 21/11 — Tel. 31-315 IMPORT EXPORT 'M u e a M $ i u e a a UVOZI: vunu, pariiuk, vještačka i sintetična vlakna, perlon, gumene niti, te raznu tekstilnu galanterijsku robu. Gotove tkanine iz vu-ne, pamuka, rayona, sintetike itd. IZVOZI: S ve vrsti sirovih, štampanih i bojadisanih tkanina od pamuka, vune i vještačke svile, cel vlakno, sve vrste tvrdih vlakana i proizvoda, grubu domaču vunu, pamučnu i vunenu trikotažu, čarape, te tekstilnu konfekciju. * ZASTUPNIŠTVO: BEOGRAD, Skadarska ul. br. 10, telefon 23-510 * PREDSTAVNIŠVO: RIJEKA, Ulica Na-rodnog Ustanka br. 7, telefon 28-86 — Bu -nos Aires, Montevideo, Rangoon, Khar-toum, Alexandria itd. Posjetite našu izložba na Zagrebačkom velesajmu TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu , z žitaricami je cena mehki pšenici napredovala. Prekupčevalci se še niso zedinili za določitev stalne cene koruzi, ker čakajo na podatke o novem pridelku. Cene rižu in drugim vrstam žitaric so nekoliko padle. Na zelenjavnem trgu so cene poskočile, tako pri sadju kot pri zelenjavi, kajti bližamo se jeseni in poletno sadje gre h koncu; tudi zelenjave je manj zaradi suše, ki je razsajala v poletnih mesecih. Na trg Z živino prihajajo velike količine glav goveje živine, katero prodajo zelo hitro in cene pri tem ne trpijo. Tudi trg z zaklano živino je živahen. Mlečni izdelki se dobro prodajajo, posebno sir grana in sveže maslo; cene so se dvignile od JO do 20 lir pri kg. Cene vinu nekoliko nihajo In se niso še ustalile; kupčije potekajo brez posebnih sprememb. Trg z oljem je živahen, razpoložljive količine oljčnega olja so precejšnje, vendar pa gredo sproti od rok. Cene oljčnemu kot se menskemu olju so zmerne. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Fige 3040, jabolka raznih vrst 4045, delicious I. 100-130, mcr-kantilne 50-70, hruške raznih vrst 30-55, VVilliams extra 90-100, I. 65-80, rumene breskve extra 100-125, I. 90-130, merk. 15-55, grozdje »regina« 95-105, I. 70-80, grozdje moškat extra 110-135, I. 50-85, limone I. 100-120, merk. 80-85; suh česen (netto) 150-230, korenje 80-105, zelje 30-50, bela čebula 3045, dišeča zelišča 300-350, gobe (netto) 17.00-1500, svež fižol 60-80, fižol »boby« 80-140, kumarce domačega pridelka 80-130, cikorija 40-55, endivija 50-90, okrogel krompir 24-26, Bintje 32-33, zelena paprika 30-37, rumena paprika 30-55, paradižniki krajevnega pridelka 40-60, domače melanzane 50-100, zelena 50-75, bučice 50-75, buče 30-37 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 800-850, živi domači piščanci I. izbire 700-770, navadni piščanci I. izbire 340-380, izbrani zaklani piščanci 900-1000, domači zaklani piščanci 850-900, zaklani navadni piščanci 420480, II. izbire 360400, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400-520, žive domače kokoši 550-620, zaklane domače kokoši 850-900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-600, zmrznjene u-vožene kokoši 400-550, žive pegatke 800-850, zaklane pegatke 1000-1100, živi golobi I. izbire 800-850, zaklani golobi I. izbire 950-1000, II. izbire 900-950, žive pure 570-600, zaklane 850-900, uvožene zmrznjene pure 450-500, živi purani 500-550, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, žive gosi 400450, zaklane gosi 480-600, gosi iz umetnih vališč 200-300 lir gos, žive race 350-360, zaklane race 420450, race iz umetnih vališč 750-1150, živi zajci 400440, zaklani s kožo 430-520, brez kože 470-570 lir kg. Sveža domača jajca I. izbire 32,50-33,50, navadna domača jajca 30-31, sveža ožigosana uvožena jajca I. 20,50-22,50, II. 18-19,50 lir jajce MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 800-810, lombardsko maslo 750-760, domače maslo 760-770, emilijsko 730-740, maslo iz sladke smetane 690-700; sir reg-giano proizv. 1959 810-840, proizv. 1960 630-660, grana iz Lodija proizv. 1959 770-790, proizv. 1959-60 730 do 740, proizv. 1960 620-640, proizv. 1960-61 580-600, grana svež od 1 do 30 dni 435440, od 30 do 60 dni 455485, sbrinz svež 560-580, postan 560-580, Emmenthal svež 520-540, postan 580-600, originalen švicarski Emmenthal 700-720, provolone svež 500-510, postan 560-590, italico svež 400420, postan 450470, crescenza svež 290-310, postan 390410, gorgonzo- la svež 300 do 310, postan 480-520, ta-leggio svež 330-340, postan 440-470, pasterizirani švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, svež slan sir 140-150, postan 220-230 lir za kg. VINO MILAN. Piemonsko rdeče namizno vino 9-10 stop. 4700-5200 lir za hi, 10- 11 stop. 53006000, belo namizno vino 10-11 stop. 6000-6600, Barberato 11-12 stop. 6000-7000, Barbera 12-13 stop. 7400-8000, Barbera extra 13-14 stop. 9600-10.700, Freisa sladko 7900-8600, beli moškat extra 12.000 do 13.500, Grigno-lino extra 11.900-12.900, Bonarda d’Asti 7900-10.600, rdeča Malvazija 8700-9800, sladko vino 7800-9000, Moškat Asti 11 12 stop. 12.550 do 13.850, Asti spuman-te 400-450 lir steklenica, beli in rdeči vermuth 245 do 255; rdeča lombardska vina 10 stop. 5300-5500, 11 stop 60006500, 12 stop. 7500-8000, 13 stop. 8500-9000, navadno belo vino 10 stop. 58006000, fino lombardsko belo vino 9000-10.000 lir hi; furlansko vino 10-11 VALUTE V MILANU 5-9-61 14-9-61 Dinar (100) 65,00 71,00 Amer. dolar 619,50 621,00 Kanad. dolar 598,00 600,50 Francoski fr. 124,92 125,30 Švicarski fr. 143,70 144,15 Avstrijski šil. 23,99 24,04 Funt šter. pap. 1430,70 1746,50 Funt šter. zlat 6200,00 6250,00 Napoleon 5325,00 6200,00 Zlato (gram) 708,00 712,00 BANKOVCI V CURIHU 14. septembra 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,02% Francija (100 nov. fr.) 86 Italija (100 lir) 0,691 Avstrija (100 šil.) 16,55 Češkoslovaška (100 kr.) 14,50 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,55 Švedska (100 kron) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 7,00 Jugoslavija (100 din.) 0,50 Avstralija (1 av. funt) 9,52% stop. merlot in cabemet 5000-6000, ra-boso 40004500; rdeče emiljsko vino extra superior 620650 lir stop. stot, rdeče namizno vino 11 stop. 540-570, lambrusco 12.000-13.000 za sto steklenic; rdeče toskansko vino 10-11 stop. 55006000 lir za stot, 11-12 stop. 6000-7500, čez 12 stop. 8000-9000; rdeče sardin j sko vino 13-14 stop. 100 lir liter, 12-13 stop. 90, žganje iz tropin proizv. 1960 200 lir liter. ŽITARICE CASALE MONFERRATO. Fina mehka domača pšenica (novega pridelka) 64006550 lir stot, dobra merkantile 6200-6400, merkantile 61006300, trda pšenica novega pridelka 8900-9200, domača koruza 42004400, marano 5000-5200, hibridna koruza 40004200, oluščen ječmen 7000-8000, domača rž 4000-4200, uvožena 3700-3900, domač oves 3000-3300; pšenična moka novega in starega pridelka (mešana) tipa »00« 9400-9600, tipa (0) 8700-8900, tipa »1« 8200-8400, otrobi tipa »0« 10.000-11.200, tipa »1« 10.400-10.600, tipa »2« 9800-10.000, koruzna moka 5200-5400; ne-oluščen riž G. Rossi 7600-7800, Pierrot 5600-5900, Roncarolo 5200-5400, Ardiz-zone 6800-7000, navaden neoluščen riž 60006300, Maratelli 7000-7300, Rizzotto 7800-8300, Allorio 5400-5600, Razza 77 7800-8300, R. B. 8700-9000, Balillone 5700-6000, Sesia 5700-6000, Arborio 8700-9000; oluščen riž Pierrot 10.200-10.400, navaden 10.300-10.600, Maratelli 12.900-13.300, Ordizzone 12.300-12.600, Balillone 10.700-10.800, Rizzotto 14.900- 15.500, R. B. 15.900-16.500, Razza 77 15.200 do 15.800, Arborio 16.600-17.500, Roncarolo 11.900-12.800, G. Rossi 13.900 do 14.500 lir stot. KAVA MILAN. IBC 1020-1040 lir kg, Santos sirperior 1290-1310, Santos extra p rima 1300-1320, Santos Fancy 1340-1360, Parana 1260-1280, Pernambuco 1250 do 1270, Colombia Medellin 1370-1380, Ekvador extra superior 1210-1230, Venezuela 1440-1460, Peru naravna 1210-1230, Salvador oprana 1400 do 1440, Kostarika 1420-1430, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna 1210-1230, S. Domingo Ocoa 1350-1370, Portoriko 1450-1470, Kongo naravna 3 B 980-1000; Gimma 1260-1290, Harrar 1300-1320, Kenija A 1450-1470, Java 1230-1260, Malesia API 1000-1040, Hodeidnh 1360-1380, Sanani 1380-1400 lir kg. OLJE FLORENCA. Cene veljajo za kg, f.co Florenca. Oljčno olje extra »ver-gine« z 1% oljčne kisline 585-600, manj fino oljčno olje z največ 1,50% kisline 525-585, fino oljčno olje z največ 3% kisline 485-525, oljčno olje s Na mednarodnem trgu s surovinami so se v zadnjem času popravile zlasti cene volne, ki so zdaj čvrste in razmeroma visoke. Tudi bombaž je v zadnjem času nekoliko pridobil na ceni. V manjši meri se je dvignila cena pšenice na čikaški borzi, medlem ko so povsod zabeležili padec pri sladkorju in pri kakavu. Cena cina jc na londonski borzi nazadovala, in sicer pod vplivom vesti, da bo vlada Združenih a-meriških držav razprodala na svobodnem trgu 50.00 ton cina iz svojih strateških zalog. O tem bo odločil ameriški parlament. Cena bakra je v Londonu nekoliko popustila, medtem ko so ostale kovine ohranile prejšnje kotaci-je. Kavčuk je ves pretekli teden ohranil čvrste cene. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 8. septembra napredovala od 196£ na 199% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Neka zasebna družba je te dni ocenila spomladanski pridelek pšenice na 152,2 milijona buš-lov. Cena koruze je ostala skoraj ne-izpremenjena, in sicer pri 108% (prejšnji teden 108 5/8) stotinke dolarja za buše; »roti takojšnji izročitvi. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža v tednu do 8. septembra napredovala od 35,25 na 35,30 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Pridelek bombaža v Združenih ameriških državah cenijo na 14,262.000 bal (lani je pridelek znašal 10.000 bal več). Volna vrste suint je v Ncvv Yorku napredovala od 122,2 na 123,4 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B napredovala od 100 na 102 penija za funt proti izročitvi- v septembru. V Roubaixu (Francija) je volna napredovala od 12,80 na 13 frankov za kg. Iz ZDA poročajo, da se tamkajšnje zaloge volne hitro krčijo. Poraba volne je bila v ZDA v drugem tromesečju letos za 15% višja kakor v prvem tromesečju. Juta Mili first je ohranila v Londonu prejšnjo kota-cijo 145 funtov šterlingov za tono. SLADKOR, KAVA, KAKAO Pretekli torek se je. v Ženevi zbral Mednarodni svet za sladkor. V prejšnjem tednu je cena sladkorja v New Yorku nazadovala od 2,82 na 2,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kave v pogodbi »M« je nazadovala od 40,50 na 40 stotink do- 4% kisline 460-485, retificirano oljčno Olje 500-510, semensko olje I. -380-395, olje iz zemeljskih lešnikov 400-410 lir kg. KONSERVIRANA ŽIVILA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 10 kg 140-150 lir kg, v škatlah po 5 kg 145-150, v škatlah po 1 kg 150 do 155, po 1/2 kg 155-160, v tubah po 200 gr 12-14 lir tuba, v tubah po 100 gr 30-31; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150-160, po 5 kg 155-160, po 1 kg 160-165, po 1/2 165-170, v tubah po 200 gr 46-48, 100 gr 32-33; olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 230-240 lir škatla, po 500 gr 50-52, po 300 gr 33-35 lir škatla. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL PIACENZA. Cene veljajo za kg, žive teže, f.co hlev. Neodstavljena teleta za rejo 580-600, neodstavljene telice za rejo 500-550, neodstavljena teleta za zakol I. 570-590, II. 440-480, juhice za rejo 6-12 mesecev stare 300-320, junci in junice za zakol I. 260.280, II. 230-260, krave mlekarice I. 150-170.900 lir glava, II. 100-120.000 lir glava, krave za zakol I. 220-240 lir kg, II. 150-170, debeli voli za zakol L 320-340, II. 260 do 280, voli in junci za vprego 300-320, biki za zakol I. 295-315, II. 260 do 280; žrebeta za zakol 380-420, konji za zakol I. 250-270, II. 190-210; debeli prašiči čez 150 kg 340-350, 120-150 kg težki 340-350, 100-120 kg 340-350, suhi prašiči 80-100 kg težki 365-395, 60-80 kg 365-395, 40-60 kg 375-405, 20-40 kg 425-455, neodstavljeni prašiči 610-630 lir kg; ovce I. 350-450, koze 600-700 lir kg. KOZE MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen. Krave do 30 kg 250-260, čez 30 kg 240-250, junci do 30 kg 340-350, od 30 do 40 kg 265-275, voli 40-50 kg 235-245, čez 50 kg 250-255, biki čez 40 kg 200-215, goveji hrbti do 40 kg 480-520, čez 40 kg 450-470, ramena volov in krav do 40 kg 310-330, čez 40 kg 300-310, boki do 40 kg 115-130, čez 40 kg 140-155, teleta do 4 kg 890-920, 3-6 kg 920-1000, 6-8 kg 870-910, 8-12 kg 690-750, 12-19 kg 550-610, žrebeta 370-410, konji 240-250, mule 140-150, osli 110-120, jagnjeta berger 1290-1340, jagnjeta z belo volno 815-925, jagnjeta z drugačno volno 730-780, kozice 2800-2900, koze 8500 do 9000; Eksotične kože: Cordo-va 380-410, Buenos Aires americanos 10 kg 450-460, suhe 410-430, osoljene 380-420, Addis Abeba 0-8 funtov 430-440, Bahia suhe 340-360, hrbti USA Packers Colorado 330-340. larja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kakava pa je v New Yorku popustila od 20,15 na 19,95 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Za pridelek v Gani pričakujejo, da bo večji, kakor je bilo prvotno predvideno. KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RSS napredovala od 25 3/8 - 25 1/2 na 25 7/16 do 25 5/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Nevv Yorku je cena napredovala od 30,15 na 30,70 stotinke na 30,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. V juliju je znašala svetovna poraba kavčuka 170.000 ton, ali enako kakor v juniju. Svetovna zaloga kavčuka je znašala konec maja 677.500 ton, medtem ko je znašala v začetku leta 745.000 ton. KOVINE Na londonski borzi so pretekli petek zabeležili naslednje cene: baker 231% (prejšnji teden 23314) funta šterlinga za tono (1016 kg); cin 952 ( 994); svinec 64% (64 5/8); cink 73%); ameriški trg pa je dal naslednje cene: baker 30,94 (prejšnji teedn 31,33) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; svinec N.Y. 11 (neizpr.); cink St. Louis 11,50 (neizpr.); aluminij v ingotih 28 (neizpr.); antimon Laredo 28 28% (neizpr.); lito železo 67 dolarjev za tono; Buffalo 66: staro železo povprečni tečaj 39,17 (prejšnji teden 38,15); živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 188 do 191 dolarjev jeklenka (neizpr.). KOLIKO MOTORNIH VOZIL JE NA SVETU Konec lanskega leta je bilo v prometu po vsem svetu 126 milijonov 313.100 motornih vozil; od tega 97 milijonov 251.500 osebnih avtomobilov, 28 milijonov tovornjakov in približno 1 milijon avtobusov. Število motornih vozil se je v enem letu povečalo za 8 milijonov, število osebnih avtomobilov pa za 6,4 milijona. * PRVA LETALSKA PROGA ITALIJA - AVSTRALIJA Junija meseca so prva letala družbe »Alitalia« preletela novo progo Rim - Sidney. Na progi letijo tedensko štirimotorna letala DC-8 na reakcijski pogon. Proga je dolga 18.000 km; letala jo prevozijo (s pristanki v Teheranu, Karačiju, Bombayu, Ban-koku, Poom - Penhu in Darwinu) 23 urah. * V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 25.8.61 5.9 61 14.9.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 198,3/4 197.V, 199-72 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 112A/2 108. */4 109.7, NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 31- 31 - 31,- Cin (stot. dol. za funt) . . 122.- 124.50 121.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 10 8(1 10.80 10 80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26 — 26.— 26,- Nikelj (stot. dol. za funt) 81.25 81.25 81 25 Bombaž (stot. dol. za funt) 35 15 35 30 35.35 Živo srebro (dol. za steklenico) .... 188 - 188,— 188.- Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 35.50 35.25 35 23 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 232.- 234.3/4 232.‘/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 064.— 982,- 923,— Cink (funt šter. za d. tono) . . 74.3/, 75.3/, 72.3/, Svinec (funt šter. za d. tono) 64.3/, 04.78 SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . 736.— 736,— 736,— KMEČKE ZVEZE Pripravimo se za trgatev Visoki kontingenti za Levantski sejem Z naglimi koraki se približujemo letošnji trgatvi. Vsaj ob tem času bo dobro, da kaj razmišljamo o pomenu vinarstva za naše kraje. Na žalost moramo ugotoviti, da v tem pogledu ne napredujemo. Tega niso morda krive toliko vremenske razmere ali zemlja, na kateri raste naša trta. Napredka ni, ker se vinarstvu ne posvetimo s skrbjo, ki jo ta gospodarska dejavnost zahteva. Prav ob trgatvi lahko ugotovimo, da skrben vino- gradnik vedno več pridela kakor nemaren, čeprav so bile vremenske razmere v tistem letu za oba enake. Pri nas so splošni pogoji za vinarstvo u-godni, na naših tleh lahko pridelamo prav dobro belo, pa tudi črno vino. Da so ti pogoji dovolj ugodni, lahko sklepamo že iz tega, da je na primer neki kmet že pridobil na 700 trsih (trtah) kar 35 hektolitrov vina. Za letošnjo trgatev je prav na mestu govor naših vinogradnikov: »Veliko upanje — votli sodi«. Pri nas, kakor tudi v naši soseščini, bo letos malo vina; pa tudi od drugod ni u-godnih vesti. Letošnje vremenske razmere niso bile ugodne za trto. Okoli 40°/o pridelka je odneslo skrajno slabo vreme v cvetni dobi; pa tudi razne bolezni, kakor peronospora in oi-dij, niso letos prizanesle vinogradom. K tem so se pridružili tudi razni živalski škodljivci. Toda pri vsem tem se je nekaterim pridnim vinogradnikom posrečilo ohraniti razmeroma lepo in zdravo grozdje, medtem ko so njihovi sosedje mnogo na slabšem. Pisec teh vrst ima le nekaj trt, in to pretežno občutljive sorte, kakor moškat; če bi jih imel več in bi jih oskrboval kot te, bi bil z letino lahko zadovoljen seveda, če se ne zgodi še kaj hujšega. Je pač tako; rastlina zahteva svoje, to je človekovo skrb. Trta si sama ne more pomagati, pač pa čaka na vinogradnika. Tako dosežejo pridne roke tudi v slabih razmerah razmeroma dober uspeh. Čim slabša je letina, tem bolj si moramo prizadevati, da dobimo dobro kapljico. To velja posebno za letošnji pridelek. Stari vinogradniki to že dobro vedo iz svoje izkušnje. Izkušnje nam tudi povedo, in to še posebno izkušnje, ki smo si jih nabrali v naših osmicah, da večkrat ni pridelek takšen, kakor bi ga pričakovali iz dotičnih vinskih sort. To pomeni, da ni bil vinogradnik tudi dober kletar. Kakor j c važno delo v vinogra- Garje prašičev Garje so med prašiči dokaj pogost pojav. Povzročajo jih samo tisti srb-ci, ki kopljejo rove v koži živali. Garje povzročajo hudo obolenje zlasti med prašičjimi pasmami, ki imajo goste ščetine. Med vsemi prašiči garje najrajši napadejo mlade, tudi komaj nekaj tednov stare prašičke. Običajno se mladi prašički nalezejo garjavosti od matere. Garje se pri prašičih najprej pojavijo okrog oči rilca, ušes in na hrbtu. V primeru hudega obolenja napadejo tudi ostale dele telesa, kjer povzročajo hudo srbenje. Na oboleli koži se pojavijo mehurčki in poleg njih luske, ki nas zelo spominjajo na debelo semleto koruzo. Istočasno izpadejo z bolnih mest tudi ščetine. Oboleli deli se pa kaj kmalu pokrijejo s krastami, ki postanejo kmalu temne, zaradi stalnega dotika z umazanijo. Bolni deli kože izgubijo istočasno vso prožnost in se spremenijo v gube, ki se kaj rade raztržejo. Na zunanji strani u-šes pa bomo opazili smrdljivo tekočo snov polno srbccv. Bolne prašiče ne smemo prepustiti samim sebi, temveč jih moramo zdraviti. Predvsem spirajmo jih s toplo vodo in milom ter jih istočasno drgnimo s sirkovo krtačo, da odstranimo kraste. Te potem namažemo z mazili, ki nam jih bo predpisal veterinar. Zlasti pripo-l očiji vo je takoimenovano Helmev,-chovo mazilo, ki ga sestavljajo ter-pentinovo olje in žveplov cvet (v razmerju 1:8). Ponekod kmetje odpravijo garje pri mladih prašičkih s tem, da jih do krvi zdrgnejo po vsem telesu s pepelom. Prašičje garje se dajo tudi odpraviti s kopanjem v rodi, ki vsebuje 2,5% kreolina. Voda naj bo topla 38 stopinj. V taki vodi bomo prašičke kopali 2 do 5 minut. Istočasno jih bomo pa drgnili s sirkovo krtačo. Tako lahko kopamo prašiča tudi v zimskem času, vendar moramo biti pri tem zelo pazljivi, da prašičkov ne prehladimo/ Hleve, kjer se je pojavila prašičja garjavost, bomo temeljito razkužili s kreolinom ali lizolom ter jih nato pobelili z apneno razstopino. (Nadaljevanje prihodnjič) Dr. D. R. du, tako je tudi pomembno in pogostokrat odločilno. delo v kleti. Dober kletar doseže dobro vino tudi, ako ni bila letina bogve kako dobra. Izkušnja ga uči, kako lahko da vinu pravi buke in okus. Pri tem moramo ugotoviti, da pri nas nimamo dobrih kleti. Pogosto manjka našemu vinogradniku tudi nekdanji ponos, da bi se s svojim vinom res lahko postavil pred gostom, ki pride v njegovo hišo, pa tudi pred gostilničarjem, kateremu ga bo prodal. Glede same kleti naj povemo, da mora v njej vladati v prvi vrsti snaga, sicer se zakotij o glivice, ki vplivajo na kvaro vina. Glivice uničimo z žveplom, ki ga v kleti zažgemo; nato zapremo klet približno 24 ur. Potem je treba klet temeljito prezračiti. Ne pozabimo, da mora biti zrak v kleti čist. Neprijetni vonji škodujejo aromatičnim snovem, vino se naleze duha po plesnobi in zatohlosti. Zato morajo iz kleti vsi drugi pridelki kakor repa, zelje, mleko, meso in tako dalje! Poleg primernih kleti je potrebna zlasti ustrezna vinska posoda. Zdaj je čas, da posodo temeljito pregledamo in jo spravimo v red. Z zdravimi sodi ni mnogo posla; dovolj je, da jih izpiramo s čisto hladno vodo, po potrebi pa z dvaodstotno sodo, nato še nekoliko s kropom in s tem je delo končano. Vse drugačna pa je zadeva s pokvarjeno posodo. Zanjo velja pravilo: Najprej hladno, šele nato vročo vodo! S hladno vodo pomivamo in strgamo s ščetjo notranjost soda. Šele ko smo odstranili nesnago, sod zakuhamo. Če s površine soda (z dog) ne odstranimo nesnage, poženemo to z zakuhavanjem še globlje v les, da jo je potem toliko teže odstraniti. Raznih vinskih bolezni in napak pri vinu, kakor zlasti vonja po trohnobi je večkrat kriva tudi posoda, ki jo uporabljamo za trgatev, kakor škafi in brente. Ne pozabimo tudi na kvarni vpliv železa in drugih kovin na mošt oziroma vino, ki povzročajo neprijeten oxkus in počrnitev vina. Kovinske dele stiskalnice je treba pološčiti; vijake pri vratih sodov namažemo z lojem. Rako nabaviš kmetijski stroj Italijansko ministrstvo za zunanj trgovino je dovolilo naslednje devč ne kontingente za odkup blaga, ral stavljenega na tujih razstavah na 1 vantskem sejmu v Bariju in za uv« blaga po pogodbah sklenjenih na r; prireditvi: za Združene ameriške <1 žave, Kanado in druge države, za ki tere velja uvozna lista »A Impol1 250.000 dolarjev, za Japonsko 50.06 dolarjev, za Španijo 20.000 dol. (o tega 5000 dol. za vino), Portugalsk 2.000, Izrael 70.000 dolarjev. Za države šterlinskega področja (d zen za uvoz motornih vozil in poli skih strojev) 30.000 funtov šterlingo* za Francijo 37.600.000 lir, za Albanij k 30 milijonov lir, za Češkoslovaško l1 milijonov lir, za Poljsko 220 (100 Z govejo živino, 100 za konje in 20 z1 razno blago), za Madžarsko 280 mič j ono v lir, za Jugoslavijo 300 mili ji nov lir (1.00 za govejo živino, 100 zi konje in 100 za razno drugo blago, K ga ni v seznamu št. 2 o splošnem t govinskem sporazumu), za Romuni]1 150 milijonov (50 za govejo živino, 1 za konje; 50 za drugo blago) in Zi Sovjetsko zvezo 100 milijonov lir. LETOŠNJI PRIDELEK PŠENICE ' JUGOSLAVIJI je dosegel 3,500.000 ton Lanski pridelek jc bil za 60.000 td obilnejši. Jugoslavija porabi na let1 okoli 4,200.000 ton pšenice, to se p ra'' da bo morala tudi letos uvoziti ra liko. S pšenico so lani poseja 1.940.000 hektarov. V zadnji številki »Gospodarstva« smo izpregovorili o ugodnostih, ki jih prinaša uvajanje strojev v kmečko gospodarstvo. Država se zaveda važne vloge, ki jo igrajo stroji pri obdelovanju polja, pri sajenju in pospravljanju pridelkov itd. Zaradi tega podeljuje denarne prispevke v razmerju z vrednostjo novih strojev, ki si jih kmetje nabavljajo. Obseg prispevkov se bo z uvedbo Zelenega načrta še povečal, vendar moramo opozoriti naše kmete, da ne bodo vsi stroji deležni državnega prispevka. Tako na primer ne prejme prispevka, kdor kupi nahrbtno škropilnico ali plug na volovsko vprego, ker se te naprave imajo za preživele, medtem ko si država s podeljevanjem prispevkov prizadeva, da bi modernizirala kmetijstvo. Državni prispevek lahko doseže različno višino, v nekaterih primerih celo do 50% vrednosti nabavljenega stroja, toda to je naj višja mera; višina prispevka skoraj vedno odvisi od tega, koliko denarja je na razpolago za vse prosilce. Če je teh malo, • je prispevek višji, če jih je več pa nižji. Vsekakor morajo kmetje ob nakupu vsakega stroja zaprositi za prispevek. Izpolniti morajo poseben o-brazec in dodati fakturo (račun) za nakupljeni stroj. Stroji se lahko nabavijo kjer koli. Mnenje, ki sc je razširilo v zadnjem času med našimi kmetovalci, da namreč država prispeva le za stroje, nabavljene samo pri nekaterih predstavnikih, je zmotno. Samo en dvom jc treba še razčistiti, in sicer to, ali je deležen prispevka samo stroj italijanskega izvora ali tudi uvožen stroj. Smisel pravil Zelenega načrta dopušča tudi podeljevanje prispevkov za stroje tuje proizvodnje, toda Kmetijsko nad-zorništvo pričakuje podrobnih navo dil iz Rima, preden bo objavilo izčrpno sporočilo. Za prispevke, ki jih predvideva Zeleni načrt, pridejo v poštev tudi stroji, ki jih kmetje nabavljajo sedaj. Glede na tukajšnji svet in na veliko število majhnih posestev se na Tržaškem najbolj obnesejo majhni poljski stroji; kmet, ki ima manjše posestvo, ne bo kupil traktorja, ki se obnese le na velikih površinah in večinoma na nižinskem svetu. Poleg vsega opravlja traktor le dela, ki jih je prej opravljala živina. Tako na primer bomo s traktorjem okopavali njive, kar smo poprej delali s plugom in volovi, itd. Kmeta pa bomo razbremenili, če bomo s strojem o-pravljali delo, ki ga je moral ta poprej vršiti osebno, s preprostimi napravami, na primer s srpom, koso, motiko, itd. To pa lahko dosežemo le z malim motokultivatorjem, ki sestoji po navadi iz majhnega pogonskega stroja na bencin, nafto ali celo petrolej, in ki si poganja okopavač, majhno frezo, žago, itd. K stroju lahko priklopimo tudi majhen voz, s katerim bomo odnašali pridelke s polja. Nadaljna uporaba stroja je priključek na črpalko, tako da lahko škropimo, namakamo, sušimo, itd. Na trgu je mnogo takih strojev, ki se med seboj le malo razlikujejo. Glede na to, da je naš svet razgiban, z vzpetinami in strminami, bi svetovali našim kmetom, da si nabavijo stroj, ki naj ima več prestav (za počasno in hitro vožnjo) in zlasti zavore. Zgodilo se je namreč že, da neki kmet s Kolonkovca, ki si je nabavil stroj brez zavore, ni mogel nekega dne zaustaviti prikolice, ki jo je natovorjeno s pridelki peljal proti domu, in je zašel s strojem vred s ceste; zaradi tega je imel precejšnjo škodo. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • T* 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in t» pla tekoča voda, centralna kurjav* telefon v sobah. Dvigala. Cene od 73 lir dalje. - UDARNA IN ZLATARNA - llUkolj Halah - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike .VISTA TSST, Ul. Carducoi 15, tel. 29-61« Bogata izbira naočnikov, daljno-giedov, šestil, računal in potrebščin za višje šele, toplomerov in fotografskega materiala. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREON1' STVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa * tel. 38-933. — CENA: posamezna št* vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20.' NAROČNINA: letna 850 lir, polietn* 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda1, stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo leta* 700 din, polletna 350 din; za ost*]* inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča $i pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVEN1 JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica tek. račun štev. 600-14^3-375 — CEN^ OGLASOV: za vsak m/m višine v š* rini enega stolpca 50 lir. — C ni urednik: dr. Lojze Berce. — nik; Založba »Gospodarstva«, skama »Graphis« v Trsti}. IMPORT EXPORT TRST Via Earla lihega, 2 - Tel. 35 907 TELEGR.: »TECHNALUIN« RONKE (GORICA) DREVORED SERENISSIMA 18 NADOMESTNI DELI SERVIS TRST DL. C0R0NE0 39 TEL. 24 955 »* £ Održava osam linija i to: Sjeeerna Evropa (tjedno) Sjedinjene Država Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levont (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Isto k, Japan (mjesečno) Daleki [stok, S|everno Kina (dvomjesečno) Na svim progama plovi 40 >zih i modernih bredeva, ko ji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite~[robu prugamo ” J UG 0 LI NI J E ’ — PRIZNANO MEDNARODNI AVTOPREVOZlil&O POBITI GORIZI ANA GORIZto - VIA DOGA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ponebnl pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRAS ts - TRIESTE * Sedeti ■ r. L TKIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 93-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdna industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele * Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Splošna plovba a Piran Telefon 51-70 Telex 03523 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Sevorne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦e AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v PRODAJA: krmila xa živino semena plžčeta kmetijska stroje OPČINE - Telefon 21-321 se |e preselile v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 mednarodna spedtaija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 134 teles 03—17« Bnsoj a v; In fcereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — l-» Jugobanka Ljubljana s svojimi poslovalnicami 1 Beogradu, Zagrebu, ni Reki, v Ljubljani, Maribo ru, Sarajevu, Sežani, ni Jesenicah, v Prevaljah, Kc zini, Subotici, Zrenjanin' Novem Sadu, Novi Gori ci, Podgorju in Nišu. Se Vam priporoča in ttt troiavlja hitre in cone špedicijske in transpor ne usluge. — Prevt vse špediter ske posle zvezi a mednarodnimi Utsejmli