146. štev. V Ljubljani, sreda 18. junija 1919 II. leto Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84— Pol leta . . . „ 42 — fetrt leta . . . „ 21-— *a mesec. . . „ 7-— inozemstvo: za celo leto naprej K 95-— za Pol leta „ „ 50— za Četrt leta „ „ 26- Za mesec „ * 9 — Uredništvo jo iiu ..Starem trfrn štev. 1». Telefon ®lev. 800. — Upravništvo je na Marijinem trgu ====- štev. 8. — Telefon štev. 44. •k:: JSMi «u«f{qnfq ROJlIgjjilJj tlU[OflUlrI • op ouaaetd Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici, '•g ■'■‘i se računajo po po-nem prostoru in si-mm visok ter 45 mm prostor za enkrat , za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjatraj. 5ii Posamezna številka velja 40 vinarjev. "^Pjirašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži zn odgovor dopisnica aii znamka. — Dopisi naj se fronkirnjo. — Rokopisi se ne vračajo. Italija in madžarski boljševiki. Sokolski sabor v Novem Sadu. — Važna seja ministrskega sveta. — Budimpešta in Dunaj proti naši valuti. Pozorna naše zapadne meje! Iz zelo zanesljivih virov smo do-zna t, da se onkraj zahodne oziroma južne demarkac jske čne vrše resne priprave v precej velikem štilu za eventualno proditanje proti nam, oziroma za eventualno okupaciio precejšnega dela Sloven je. V(.jakom pravijo, da treba za sak slučaj pripravljenim biti, ker je ved'?a nevarnost boljševištva pri nas. Vemo dobro, da bi Italiji naša Slovenija ugalala; saj je mnogo stvari ta pri nas, po katerih se jim sline cedijo; trboveljski premog, važno križišče Z dammost, proga turske železnice na Gorenjskem itd. In še nekaj: vedo dobro, da ne bodemo nikdar mirovali, da bodemo vedno zahtevali združitev vseh naših Slovencev v skupne kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovercev. Zato bi radi „koj v kali“ že zaduš li vse, vse naše upravičene zahteve. Vemo pa tudi dobro, da ententi kot taki ne mofemo več zaupati, vsaj premnogo ali popolnoma ne. Da, polno cbljub,- vedno le bčsede polnih zagotovil — a nikdar niti pol tega, česar pričakujemo. Enienta danes nima več one moralne in fizične moči, ka tero je svoječasno imela, in le malo brani Ital ji njena nepravična, vnebo-vpijoča in peif.dna dejanja. Francoski •isti sami pišejo, da je danes Italija edina ententna država, katere armada ie še intaktna! Daleč smo prišli! Ne Vemo natančno, kako so zasedene ^!?ie proti nami Iz tega, kar nam pra-iz°i!ludie ~ zanesljivi naši ljudje — grupiranega ozemlja, so meje tako ® t0 zasedene, da bolje že res ne ta°feio biti. Pri vsakem najmanjšem povodu r- Pa naj bi bila to najmanjša baga-l.1 ..T bi ltjliiani prekoračili demarkacijsko črto. In koliko km smo pravzaprav od nje oddaljeni? Ne pozabimo, da Italijani ta povod iščejo — in sicer dan za dnevom ! Kaj jim pa ententa že vse ne verjame? Sladki, vedno smehljajoči se Italijan v Parizu le slabo inf' rmiranim vodilnim faktorjem na mirovni konferenci kmalu kako neumnost natvezi, ter ga prepriča o potrebi kake okupacije. rSaj (/ni vedno le v Juteresu" entente delajo! V „interesu“ entente zapirajo naše ljudi, jih gonijo v,verigah skozi Trst in Gorico v smrdljive in nečlo veške zapore, jih obsojajo na Ie*a in in leta težke ječe, jih peljejo v Ka labrijo in Sardinjo — vse to radi varnosti in v interesu entente ter splošnega miru. In kaj je storila do sedaj proti temu Francija, Angleška in Amerika? Prav nič! Danes smo navezani sami nase. Ako se sami ne branimo — drugi nas ne bodo. Kaj misli o vsem tem naša deželna vlada, naša vlada v Beogradu, kaj mislijo o tem vojaške oblasti? — Stvar je preresna, da bi se še na dolgo obotavljala in komentirala. Tu treba ko,| resnih protipriprav. Pripravljeni moramo bili na vse slučaje. Ali smo? 311 nočemo vojne, nočemo zopetnega krvolltja; ne smemo pa nikakor in pod nobenim pogojem dopustiti, da nam po 800 letih Habsburškega jarma zasedejo ravno oni, kateri so še pred sedmimi meseci izjavili, da so naši prijatelji, našo komaj osvobojeno domovino. Nočemo vojne, a ako nas kdo napade, se moramo braniti. To je dolžnost vsakega Srba, Hrvata in Slovenca. Stvar je resna. Ne gre samo za eventualnošt kot teko, gre tudi za čas! Menda merodajni krogi v Beogradu o celi stveri niti ir formirani niso. Ako se do sedaj v tem oziru ni mnogo napravilo ali pa tudi prav nič, tedaj treba koj s hitrim fn resnim delom. Na krov vsi faktorji! A ne samo v Sloveniji, tudi na Hrratskem in v Srbiji. Naše civilne in vojaške oblasti naj trezno premislijo, za kaj se gre, naj Zagreb in Beograd informirajo. A 'hitro! Ne počasi. Ona znamenita počasnost in fiegma bodo enkrat še naše prokletstvo. Smo se otresli avstrijskega „cofa“ in avstrijske malomarnosti in malobrižnosii, ne smemo pa dopustiti — da pademo v novič v njo. Merodajni krogi naj koj pričnejo z res um tozadevnim delom. In naj pomislijo, da je danes Slovenija ravno tako del naše kraljevine, kak* r Srbija? Srbija kot taka — kot samostojna državica sama zase — ne eksistira več! Danes imamo samo združeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor napade Sloicnca, napade danes Srba in Hrvata. Na Koroškem smo to pred nekoliko tedni d 'kazali očitno pred celim svetom. Morda bo treba še enkrat tega dokaza, gospoda! Hodite pazljivi, računajte trezno, dobro iu — kar je glavna stvar 77Sicer nas dohitijo dogod-kateri nas zamorejo oškoditi desetletja! „Z ročnimi granatami in. ostrino meča“. Čitali smo v ,, Jugoslaviji" garibaldinski okl e na laške dijake in delavce za „os obodnev“ Dalmacije in ali nam verujete, da smo se pri onih visokoletečih in milih besedah: „----- Vi, ki ste na ledenikih Adamelskih vrhov, na Krasu, v Albaniji in Mace-doniji, na argonskih ravninah, v Sredozemskem in Egejskem morju ter v zraku dovršili občudovanja vredne čine junaštva in izvojevali najsijajnejše in vsega zavidanja vredne zmage, spominjajte se besed Garibaldijevih “ smejali iz srca? Ker čudno se nam je zdelo, da je tisti poziv docela pozabil — Soče! Naše Soče! In ur, ko smo, vklenjeni sicer v tuje verige, pa vendarle branili našo zemljo s pestmi, trdimi in težkimi kot kovaška kladiva! ..Begunski pešpolk" se imenujemo sami med sabo — kaj zato, če leži pri tem nazivanju bridek usmev na ustih in se srce v prsih krči v divji bolečini — pesti prijatelji Garibaldinci so ostala stara, trda, težka kovaška kladiva. ..Pridite, pridite I" Vam kličemo, če Vam se huče takih činov junaštva, občudovanja vrednih, in zmag najsijajnejših in vsega zavidanja vrednih " kot ste jih svoj čas doživljali dan za dnem, mesec za mesecem na bregovih naše Soče 1 Pridite, pa zaplešemo spet krvavi ples in težka diplomatična vprašanja izvršimo z ostrino meča!" Tudi nu smo stali na Adamelskih vrhovih, celo dosti višje od Vas, na Krasu smo merili svoje moči z Vašimi in silnejše so b le naše, saj smo z železno pestjo potrkali celo na beneška vrata! Pridite! Danes smo svobodni, odložili smo verige, ki smo jih nosili v tujih službah, prosta po dolg h stoletjih bo slovanska pest oklenila puško za svoj lastni blagor in glejte, da Vas Garibaldinci troimenega bralskega naroda, jugoslovanski Garibaldinci strelskih jarkov, morja in zraka na svojem pohodu nad zadnjo oviro ne pridejo vprašat pred rimska vrata: „Kai hočete od nas?!" — Pozdravljeni, Garibaldinci s Soče!----------------Fantje »begunskega pešpolka", ki se službeno naziva „kr. tržaški pešpolk."--------- Zahtevajte „ Jugoslavijo" po vseh ffostilnah, kavarnah in brivnicah t Pridobivajte novih naročnikov t VLADIMIR LEVSTIK. ~Z-------------- ~ tC9 nadaljevanje. višnjeva repatica. »Sama si, ubožica,« je povzel 7 žnostjo. »Nu prav, bova vsaj prokrarnljala^^^otn si nisva izlila srca po stari navadi Prince i o|go knjižico Golobovih poezij, ki je danes izšla,6inSToi*’ zadnjo novelo, ako jo hočeš prebrati . . . Kaj 'tj križ božji?« se je ustrašil, videč strmenje v njenem Pogledu. »Ah!« je dehnila Vida in si potegnila z dlanjo •7 čela, kakor bi se dramila. »Kje sem bila — •>°J meni!« oh P°tamraku je opazil, kako ji je potemnel raz*. Zvila se je na področnik kanapeja, jeknila ter 1 zakrila oči. Srce ga je zabolelo od grenkega so-M‘lan*«. ie jokala na njegovih prsih, »zakaj m trpeti vse to? Mladost mi gine kakor v ječi — ne, še huje, dosti huje; če bi ti mogla povedati, kako. .. Nesrečna sem, tako zelo sem nesrečna!« Njeni lasje so mu dehteli tik pod usti; gorkota razgrete dekliške glavice je prodirala skozi telovnik ter polnila KriŠajeve prsi s koprnečo tegobo in krepostnim strahom pred samim seboj. Težko ■je dihal: njegovi dobri nameni so se majali in bledeli od hipa do hipa; s slastjo in žalostjo je čutil, da jo ljubi z vsako žilico svojega boječega srca. »Zakaj nisem jaz tvoj oče!« je vzkliknil duhovito. »v zgolj veselje bi te zavil, v samo solnce in ljubezen, uboga Vida • • . »Ti — moj oče?« se je vzravnala zdajci; začudenje, smeh in trpkoba, vse hkrati je zvenelo v njenem glasu. »Čemu praviš to? Joj, nikdar si ne hi bila mislila, da si zmožen take želje!« Poleg njenih prejšnjih sanjarij se ji je zazdela suplentova misel neskončno smešna; takoj nato pa jo je zgrabila pobitost. »Moj oče bi hotel biti1« je ponovila žalobno. »In jaz sem mislila, da me imaš vendar vsaj majčkeno rad . . .« Križajeva zmeda je prikipela do vrhunca; zdaj je videl, kakšnega sovražnika ima v lastnem srcu. »Rad!« je vzkliknil zamolklo, komaj vedoč, kaj govori. »Sam Bog mi je priča, da nimam nikogar rajši od tebe; Če bi le znala, koliko ur sem prečul od misli nate in od sočutja s teboj . . « »Pa hočeš biti moj oče,« je dejala Vida z naivno isktico nade v očeh. »Očetje zmerjajo in tepo; našega me je strah, da se le spomnim nanj. Kaj bi z očetom, ki bi ga morala imeti rada, tako rada — s teboj, ki si zame najboljši, najljubši človek na svetu? V glavi bi se mi zmešalo, da, da!« »Jojmene!« se je nasmehnil on. »Sama sreča, da ni mogoče menjati. Sicer pa so to le tvoje misli —« »Misli — nu, dobro; jaz mislim zmerom tisto, kar je res in prav.« »Uboga mlada, zbegana sirotica ne more vedeti, kaj je res in prav,« se je branil Križaj. »Pride čas, ko boš imela nekoga vse drugače rada, in takrat uvidiš, da sem ti komaj dober za očeta . . .« »Nikogar rajša od tebe ! Ne, Milan, huda sem nate,« je nadaljevala Vida s poluotroško trmo, sledeč nečemu, kar si je bila očividno vtepla v glavo. »Čemu se norčuješ iz mene in govoriš z menoj kakor z detetom, ki ne ve, kaj pravi? Čemu tajiš samega sebe in tisto, kar vidim vsak dan, vsak hipec v tvojih očeh?« »Kaj?« je vprašal suplent z drhtečim glasom. »Ljubezen,« je dehnila komaj slišno. Križaj je bil človek starinske morale; o svoji srčni resnici se ne bi bil zlegal za nobeno ceno, niti ženski ne; to je bilo eno njegovih pogubonosnih načel. Videč, kako krčevito se okleplje bedna dekliška dušica njegovega čuvstva, je izgubil oblast nad seboj. (Dalje.) Amnestija. (Konec.) 4. Odpuščene so tudi kazni in ostanki kazni izrečeno do 5. junija 1919, ako se je dejanje izvršilo iz bede, iz mladostne nepremišljenosti, vsled razburjenja radi vojnih razmer, iz političnih nagibov, ali če je bil obsojenec v vojni hudo prizadet vsled izgube rodbinskih članov ali na premoženju. 5. Priznavajoč izredne zasluge, ki so si jih pridobili železniški uslužbenci ob prevratu s prevozom čet, ki so grozile preplaviti naše pokrajine, je regent odpustil kazen in ostanek kazni vsem železniškim u-službencem radi ka-njivih dejanj, s katerimi so povzročili za časa vojne železniške nesreče. Tudi naj se kazenski postopki radi takih dejanj, ako še ni prišlo do obsodbe, ustavijo. Amnestije so deležni tudi oni, ki so bili do 29. oktobra 1918 obsojeni od kakega sodišča zunaj našega kraljestva, pa sedaj tu bivajo in so semkaj pristojni. To izredno obsežno amnestijo je predlagala vlada v prizadevanju, da kol.kor prihaja vpoštev kazensko sodstvo, čim najbolj izbriše vojne sledove in omili nesrečo in bedo, ki jo je povzročila vojna. Vlada je storila to tudi, ker pričakuje, da se bo prebivalstvo izkazalo vredno vladarjeve milosti s pokorščino novi državi, njenim zakonom in organom. Kakor smo poučeni, imajo sodišča nalog, da odlagajo odslej kazni le za neobhoden potreben čas. Jugoslovanska sokolska zveza. Zagreb, 16. junija 1919. (Pos. por.) V nedeljo, dne 15. t. m. je imel „Hrvatski sokolski savez“ občni zbor pod predsestvom staroste dr. Lava Mazzure. Zbor je obravnaval važne predloge, ki se tičejo sokolskega sabora v Novem Sadu na Vidov dan, kjer se izvede definitivno ujedinjenje vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih sokolskih organizacij v jedinstveno .Jugoslovansko sokolsko zvezo“. Zbor je sprejel principijelni predlog, da se nazovi nova organizacija z gorenjim imenom in da se izpuste plemenski nazivi pri posameznih župah in da stopi mesto njih oznaka »jugoslovanski". Dalje je zbor sklenil, da se sprejemajo v sokolska društva samo iskreni boritelji sokolske ideje in da je Židom-zionistom vstop v sokolske organizacije za bran j en. Živahna je bila debata glede osrednjega sedeža .Jugoslovanske sokolske zveze". Predlagalo se je, da se naj sedež menia, enkrat Belgrad, dalje Ljubljana in Zagreb. „ Poudarjala pa se je nujnost, da bodi glavni sedež tehnične šole v Ljubljani, kakor tudi sedež tehničnega vodstva. Pri končnih novih volitvah je bil izvoljen za starosto dr. Lazar Car. D. Čebin: V osvobojeni Koroški. (Dalje.) Ves narod je naše južne brate mahoma vzljubil tako globoko in iskreno, da jim bo ostal hvaležen za njih bratsko ptmoč v najpoznejše -rodove. Vsakomur so se sedaj do dobra odprle oči in sedaj vidi, da so bili Nemci in Madžari tisti: »roparji, psi, zločinci in morilci “, kakršne so nam pred in med vojno slikali Srbe. Srbi sami so mi pravili, da se niso nadejali, da bodo našli tu gori tol ko oduševljenja in bratske ljubavi. Nikakor pa s tem ni rečeno, da naši slovenski fantje niso v polni meri izpolnil^ svoje dolžnosti. Ramo ob rami z brati Srbi in Hrvati so se kosali slovenski polki, kdo bo prej dosegel cilj. Tako se je zgodilo, da je pil odpor Nemcev, ki so se po nekod srdito borili, zlomljen, na kar so se spustili v divji beg, da so jih naši komaj dohajali. Kljub naporom v goratem in hribovitem terenu naši niso iskali odmora in počitka, nego so bili noč in dan sovražniku tik za Manifestacije ptujskih občin za pravičen mir. Ptuj, 16. junija 1919 (Izv. por.) Vse občine ptujskega okrajnega glavarstva so enoglasno in odločno manifestirale za pravičen mir in se izjavile proti razkosanju naše zemlje. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Zavedajoč se resnosti zadnjega trenutka, v katerem se odločuje naša usoda, povzdignemo še enkrat svoj glas in odločno odklanjamo vsako krivično rešitev naših mej” Nikdar ne bomo priznali miru, ki bi naš narod raztrgal ter dele našega naroda podvrgel tujemu nasilju. To velja zlasti glede mej na jugu in jugozapadu, ki se morajo določiti tako, da bo tudi tam združen ves jugoslovanski živelj s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne glede na krivične ter načelu o samoodločbi narodov nasprotujoče. Mirovno delegacijo prosimo, da sprejme edino mir, ki odgovarja gornjim načelom.,‘ Narodno predstavništvo. (Plenarna seja 16. junija.) Zakon o državljanstvu. — Interpelacije. Belgrad, 17. junija 1919. (Pos. por.) Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori včerajšnjo sejo ob 1650 Podanih je bilo več interpelacij in vprašanj, glavna točka dnevnega reda pa je bila podrobna debata o zakonu glede državljanstva. Interpelacije. Poslanec Ilija Ilič (radikalec) stavi na ministra vojne in mornarice vprašanje radi pospeŠenja rešitve vprašanja invalidskih podpor. — Minister Hadšič odgovarja, da bo to vprašanje skoro rešeno. Poslanec A. Kristan (socijalist) vpraša predsednika skupščine, kdaj pridejo na dnevni red zakonski predlogi, ki se nahajajo v odsekih. Predlaga, naj se imenujejo oni poslanci, ki ne prihajajo k sejam in pridejo v narodno predstavništvo samo po dtievmno. Predsednik odgovarja Kristanu, da bo storil vse, da se pospeši delo v skupščini in da odseki, ki niso dovršili svojih poslov, predlože čimprej zakonske načrte. Zakon o 'državljanstvu. Po dovršeni rešitvi interpelacij preide zbornica na dnevni red: zakon o državljanstvu. V sploš-nosti se zakonska predloga sprejme s 148 glasovi. Nato se prične podrobna debata o tej predlogi. Prvi člen je bil brez nadaljne debate sprejet. Glede drugega člena, ki se v predlogi glasi: »Državljanstvo pripade onim, ki so bili do danes, ko stopa ta zakon v življenje, državljani kraljevine Srbije in Crne gore, nadalje onim, ki so bili člani (pristojni) v kako občino bivše petami. Beležiti moramo to s posebnim zadoščenjem. Ker je s tem z pet popravljeno, kar je bilo začetkom maja zagrešenega. Hvala domovine našim junakom ne bo izostala! Koroški Nemci so bili v silnem strahu. In kako tudi ne! Predvsem so mislili, da bodo Jugoslovani vračali milo za drago, da bodo ropali, plenili jn morili, kakor so to delali Nemci. Zato je tudi precejšnja mno žica Nemcev zapustila svoja domovja in bežala proti zapadu. Zbegali so pa Nemce tudi razni pozivi, letaki in lepaki, izdani od koroškega deželnega poveljnika Htilgherta, v katerih neču veno blati in sramoti Jugoslovane, češ, da »zmage pijana, podivjana živinska druhal ne bo poznala no bene discipline in prizanesljivosti, nego bo vse zažgala, pokradla, pobila in poklala.“ Taki pozivi so služili predvsem zato, da bi se priglasilo kar največje šievilo prostovoljcev. Lepak končuje namreč sledeče: „Ce hočete še v zadnji uri preprečiti vso to bol in sramoto — tedaj zbirajte se, da se vas oboroži in porazdeli ter potem smotreno pelje nad avstro-ogrske monarhije, ter so pripadli v oblast kraljestva," so bili stavljeni razni protipredlogi, med njimi tudi dr. Matka La gin je, da se vrni odseku v ponovno razpravo. Ta pre dlog je bil sprejet. Prihodnja seja dne 16. t. m. Zakon na vojne dobičke. Belgrad, 17. junija. (Izv. por.) Finančni minister predloži v najkrajšem času finančnemu odseku narodnega predstavništva načrt zakona na vojne dobičke. Zakasnitev je deloma iskati v vzroku, da je bil minister na informacijskem potovanju v Zagrebu in Ljubljani zaradi ureditve valute. Mirovna konferenca. Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo? Iz Lyona javljajo brezžično: Kakor poroča »Temps“, je bil izročen odgovor zaveznikov na nemške proti-predloge brez vsakršnih ceremonij. Petdnevni rok, v katerem mora Nem čija odgovoriti, poteče v soboto, 21. junija popoldne in obsega tudi one tri dni, ki morajo poteči med odpovedjo premirja in pričetkom sovražnosti. Ako izjavi nemška vlada pravočasno, da hoče podpisati prenarejeno mirovno preliminarijo,' se bo v ponedeljek ali v torek po poteku roka mirovna pogodba svečano podpisala v d /orani »Galerie des Glaces" na versailleskem gradu. Navzoči bodo vsi delegatje aliiranih in asociirar.ih držav, ki so zastopane na mirovni konfeienci. (Ldu.) Novi člani nemško avstrijske mirovne delegacije. V ponedeljek zjutraj je dospela v St. Germain avstrijska delegacija, sestoječa iz 13 članov, ki se je pr peljala z Dunaja Člani te delegacije so: oddelni načelnik Mlilier-Martini, finančni izvedenci Papp, Berliner, Werner, Krassnig in Hamrner schiag ter več ministerijalnih svetniko v in tajnikov. (Ldu) Italijani poslali pomoč madžarskim boljševikom. Oster spor v svetu četvorke. Bern, 16. junija. (Pos. por.) Kakor izve vaš poročevalec potom verodostojne strani iz Pariza, se je 12. t. m. vršila posebna seja sveta četvorice o položaju na Madžarskem. IV Pariz je namreč prišla vest, da so Italijani poslali madžarskim boljševikom zdatno pomoč v vojaškem oziru. Sodi se, da je to storila Italija sporazumno z Ro munijo. V svetu četvorice je prišlo do ostrega spopada med francoskim, angleškim in amerikanskim ter med italijanskim delegatom. Razmerje italijanskega delegata do ostalih treh članov se je zelo poostrilo. Cela za dfeva se bo najstrožje prcskala. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! sovražnika, da ga pobijete!" Posrečila pa se jim ta nakana ni, in še celo ne, ko so se ljudje sami prepričali, kako gorostasne so bile laži, ki so jih razširjali med njimi nemški hujskači. Skoro lahko rečemo, da so bili ti letaki voda na naš mlin, ker sedaj so se tudi Nemci sami prepričali, kako grdo so bili nalagani in kako krivico so delali Jugoslovanom. Naša vojska se je obnašala skozinskoz naravnost kavalirsko. Za vzgled naj služi samo sledeče: Oddelek 40 mož jc dobil nalogo zasesti vas V. Prično prodirati v bojni črti in zavzemo vas brez vsa-kega boja. Gredo naprej. Naenkrat za hrbtom prično pokati puške. Oddelek se seveda takoj obrne in znova zasede vas. Poveljnik skliče vaščane in jih mirno pozove, naj bodo pametni in mirni, ker bi b 1 sicer primoran, odgovoriti z ognjem. Tako so naši »klali in morili." Med gladno prebivalstvo so delili kruh in konzerve — pomanjkanje v od Nemcev zasedenih krajih, je bilo namreč jako veliko. Moke ni bilo dobiti in če, je bila taka, kot smo jo Politični pregled, p Poljska časopisna propaganda. Moravska O s t r o v a, 15. junija. (ČTU) Poljski narodni odbor v Parizu je predlagal, naj dovnl' ministrstvo za zunanje stvari 2 5000 000 frankov v sviho časopisne prooagande v inozemstvu, ki bi imeia svoja torišča po vseh prestolicah. (Ldu) p Razkol v socijalnodemo-kratični stranki na Hrvatskem. I Med hrvatskimi socijalisri je došio do razkola. Doseda ija stranka razpade na dvoje, na novo komunist čno stranko ter dosedanjo socijalno demokratično ■stranko pod vodstvom Kort.ča in Buk-šega. Komunistično stranko vodi do- 1 sedanja zagrebška politična organizacija, rako da bodo morali socijalni demokrati osnovati novo organizacijo. Ta razkol ne bo ostal b e/, uoliva na I strokovno organizacijo in je mogoče, f da prid* tudi v njej do razkola. (Ldu) p Temešvarski Nemci in Madžari »a Jugoslavijo. Iz Beigrada javljajo, da pride v kratkem v Belgrad delegacija najodličnejših temeš-varskih Nemcev in Mid>arov. Iz Bel- sij ; grada odpotuje v Pariz, da prosi mirovno konferenco, naj Temešvar osiane v našem kraljevstvu (Ldu) p Volilni red za konstituanto. Iz Beigrada javljajo, da bo narodnemu predstavništvu predložen zaJe »»Slovence" uljudno vpra- oouSnS mis,Ji0’ da bi se bili za nje fah V 5kutarii» ako bi se naha- torei Josnnrti pesti? Gotovo ne! Za’ !l !P |e »°d kšefta", več na- po denarju?ZaVeStI —I P«*"*’ kr Šoštanj. „Nova Doba" ie govorite o nemškutarskem trgovcu Kosiju. Resnici na ljubo pa izjavimo, da Kosi ni trgovec ampak ..lerfant" pri svoji pruski zeni. Sicer pa je Kosi žandar, ki je v bivši Avstriji slovenske fante na tla pobijal; v Jugoslaviji mu je začelo srce trepetati ter se na vse kriplje prizadeva, da bi dobil penzijo in bi tako kot mlad in čvrst mož pomagal svoji ženi gojiti in razvijati nemčurstvo. Upamo, da bode merodajna oblast to sovražno in gnilo nakano preprečila, orožniku Kosiju pa pravo delo preskrbela. kr Žene ujetih mož varujte se goljufov! — V Rimskih Toplicah ima žena moža v italijanskem ujetništvu. Pride k njej tujec pa prinese pozdrave od moža, s kojim je bil baje skupaj v ujetništvu. Veselo ga žena pogosti. Prenoči ga pa iz previdnosti vseeno na kozolcu. A ve si pomagati. Poslovi se pošteno. Čez mesec pa se oglasi spet. Pripoveduje, da je mož sedaj že rešen jetništva, a da leži bolan v Mariboru, da hoče videti ženo in da želi tudi obleke, perila, denarja jestvin itd. Žena se hoče peljati z vlakom in plačati za oba. Zlikovc jo pregovori, da gresta peš do Celja. Pot pelje mimo gozdov in ob strmi skalnati strugi Savinje. A bil je v bližini semenj; venomer so hodili in vozili ljudje. Satanski naklep se je spet izjalovil. Na celjskem kolodvoru pa zgine zlikovec — in z njim draga temnomodra obleka. — Sele zdaj je spoznala ženica v kakšni nevarnosti je bila. kr Iz Ljutomera se nam poroča: Tukajšnjemu okr. glavarstvu je bilo pred najmanj 15 dnevi izročeno potom orožništva 15 kg iz Ogrskega utihotapljenega ter zaplenjenega tobaka. Prosimo javnega pojasnila, kaj je s tem tobakom ozir. kateremu trafikantu se je v prodajo oddal. dn Nedozoreli problemi. V tem našem zadnjem članku je pomotoma izostal v tretji koloni stavek: ..pozablja ! se pa pri tem". Glasiti se mora torej dotični odstavek tako-le: Zadnji čas j se slišijo pri nas glasovi, da bi bilo za nas pri konferenci bolje, če bi bila zastopana tudi Rusija, misli se pri tem i seveda na Rusijo carja ali Kerenjskega, ; pozablja se pa pri tem, da stoji pod , londonskim paktom poleg imena Im- ! periali tudi ime Benckendorff. dn Kraljev god. Dne 29. t. m. praznuje kralj Srbov, Hrvatov in Slo- j vencev svoj prvi god v svobodni Ju- ; goslaviji. J dn Regent Aleksander pride ■ tekom polletja na Slovensko, kjer o-stene delj časa. Na Bledu bo stanoval najbrže v Windischgratzovi vili. dn Slovenska univerza. Pred-£a*r° ustan°vitvi slovenskega vseučilišča v Llubljani se nahaja že pred ministrskim svetom in bo v najkrajšem času rešena. dn Za šefa tiskovnega urada je imenovan časnikar Dušan Lončarevič v činu načelnika ministrstva zunanjih del. dn Za domovino je žrtvoval svoje življenje Fran Kovač, desetnik celjskega pešpolka. Slava mu! dn Slovensko gledališče v Trstu. Na binkoštni pondeljek se je v Trstu zaključila sezona slov. gledališča s Cankarjevo igro „Kralj na Betajnovi," ki se je igrala topot šestič in sicer ob povišanih cenah. Izkupiček poviška je dram. društvo naklonilo Cankarjevemu spomeniku. Darovali so tudi posamezniki in prav pohvalno moramo omeniti naše vrlo dijaštvo v organizaciji ,.Prosveta", ki je v ta namen zbrala 100 lir. Lepo vsoto 1000 kron nam je izročil g. Milan Skrbinšek. ki se je pred tednom dni vrnil v Ljubljano in bo — kar trdno upamo — tudi ostal pri nasl V kratkem prinesemo natančno poiočilo o delovanju slov. gledališča v Trstu preteklo s?zijo. dn Nemška štajerska hranilnica v Giadcu (Steiermkrkische Spar-kasse in Graz) je podpisala 500.000 kron jugoslovanskega državnega posojila. dn Železnica Bordeaux-Odesa. Dne 14. t. m. se je vršil v Parizu mednarodni sestanek, ki ga je sklical odbor za železnico Bordeaux Odesa. Na sestanek so povabljeni zastopniki Jugoslavije, Čehoslovaške, Grške, Ru munije in Poljske, ki so v Parizu in zastopnik švicarskih zainteresiranih organizacij. dn Admiral Brica prevzame poveljstvo plovbe. Iz Belgrada javljajo: Poveljstvo plovbe je bilo po- verjenoadmiralu Brici, ki je v imenu ministra za vojno in mornarico prevzel vse brodove in ves plovni park. ki je bil stavljen na razpolago ministru za promet. (Ldu.) dn Dušanov zakonik. Bclgrajska občina in sodišča so letos na svečan način proslavili spomin na izdajo Dušanovega zakona. Car Dušan je pred 570 leti položil prve temelje urejenemu pravu v srbski državi. dn Promocljp. G. Dominik D r-novšek iz Trbovetj je bil 14. t. m. na kr. vseučilišču v Zagrebu promoviran doktorjem vsega prava. Čestitamo! dn Amnestijo jako dalekosežno je naklonila vladarjeva milost širokim krogom obsojencev v Sloveniji. Ne le kazni za politične zločine, tudi za kaz-njiva dejanja drugih vrst so obsežna v amnestiji — niti privijanje cen in verižništvo nista izvzeti. Vsakemu od srca privoščimo naklonjeno milost. Kdor je morebiti ne bi bil vreden, oni po običajnem teku stvari itak prej ali slej pride pravici spet v pest. Ali mnogo jih je, ki ne bi bili nikdar prišli na obtožno klop, da jih niso tja spravile izredne vojne raznere. Tem je bila kazenska preiskava in razprava, obsodba, grozeče zaprtje že sama ob sebi dovolj mučna kazen. Le-tem jev prvi vrsti privoščiti pomilostitev. Pripravljeni so bili žrtvovali dokajšnji kos svoje imovine, da se rešijo ponižanja za mrkim zidovjem in zamreženimi okni. Zdaj so dosegli, kar so tako živo želeli in zraven trepetali, da se jim ne posreči; zdaj so dosegli in to brez pogojev in brez žrtev. Hvaležni bodo za naklonjeno milost. Ali svojo hvaležnost naj tudi izkažejo! To pa store najumestnejše s primernim darom v dobrodelne svrhe. V ta namen se priporočajo zlasti društva »Dobrodelnost" v Ljubljani, Poljanska cesta št. 3. Društvo za siročat (predsednica Franja dr. Tavčarjeva) in Slovensko društvo zaklada za vojaške vdove in sirote in za otroško varstvo in mladinsko skibstvo (predsednik nadsv. F. Milčinski). Ta društva bodo tudi rada posredovala, da se dar po želji darovalca porabi za posebne dobrodelne namene ali izroči drugemu dobrodelnemu društvu ali zavodu. dn Za naše vojne ujetnike. Z ozirom na razne prošnje, ki prihajajo od sorodnikov na vlado v svrho posredovanja za vrnitev vojnih ujetnikov v domovino, je deželna vlada za Slovenijo ukrenila potrebne korake in se zaradi te zadeve obrnila na ministrstvo, za zunanje stvari. Ministrstvo za zunanje stvari je posredovalo že večkrat v Parizu in Rimu za osvoboditev vojnih ujetnikov, kakor tudi interniranih civilnih oseb, ki so državljani bivše avstro-ogrske monarhije. Za sedaj je posredovanje ministrstva za zunanje stvari uspelo le pri Francozih ter je francosko vojno ministrstvo odredilo, da se nam odstopijo vojni ujetniki Jugoslovani, ki se nahajajo na Francoskem. Ministrstvo za zunanje stvari je ponovno zahtevalo, da se ta sklep razširi tudi na civilne osebe kraljestva, ki so bile internirane na Francoskem kot državljani bivše avstro ogrske monarhije in so Jugoslovani. Vojni ujetniki se že zbirajo v Lyonu zaradi vrnitve v domovino. Kar se tiče osvoboditve in repatriiranja vojnih ujetnikov in interniranih iste kategorije v Italiji, se kljub ponovnim posredovanjem ni dosegel uspeh. Z ozirom na odgovor, ki ga je poslaio naše poslaništvo v Rimu, se puščajo domov samo vojni ujetniki, ki so čisto srbske narodnosti in ki zahtevajo, da se uvrste v srbsko vojsko. To je vsekakor posledica mnenja italijanske vlade, da se še ne more priznati obstoj kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. dn Lokalni tarifi juž. železnice se bodo z veljavnostjo od 21. junija 1.1. v važnih točkah prav znatno znižali. V blagovnem prometu se zniža 200% zvišanje, ki se je uvedlo z 18. aprilom 1.1., na 100%. S tem se sedaj veljavne tarife za eno tretinjo zmanjšajo in se dosedanji pdviški izenačijo z onimi državnih železnia ljubljanskega ravnateljstva. — V osebnem prometu se znižajo voznine za I. in III. razred in tudi cene delavskih y®- zovnic za enkratno vožnjo v skupinah. Vsled tega znižanja so tarife južne železnice za enake razdalje v primeri s tarifami državne železnice ljubljanskega ravnateljstva skoraj povsod nižje. Voznine II. razreda, ki so že do sedaj vse-kako nižje kot one državne železnice, ostanejo neizpremenjene. One vozne olajšave, ki jih nudi južna železnica v obliki tedenskih vozovnic, mesečnih vozovnic za učence, listkov za proge itd. ostanejo še^adalje v veljavi. dn Šušmarji v pekovski obrti. Popolnoma neupravičene osebe izdelujejo in prodajajo razne vrste peciva in kruha, štruklje, krofe itd., kar po še obstoječem zakonu nikakor ni dovoljeno in je pod naslovom proste trgovine razumeti čisto kaj druzega, kakor pa zgoraj omenjeno izdelovanje kruha in peciva. Pekovska zadruga opozarja vse one, ki na nedovoljen način izvršujejo pekovsko obrt, da je to nedopustno in če se tako nepostavno izvrševanje ne neha, bo zadiuga nastopila proti kršiteljem zakona, ker je to potrebno tudi v zaščito javnega zdravja, saj je ljudstvo itak dovolj moralo neprimernega pojesti. Ljubljanske vesti.' 1 Vidov dan v Ljubljani. Gospodične in dijaki, ki so pripravljeni sodelovati v proslavo Vidovega dne pri prodajanju cvetlic na korist invalidom se vabijo, da pridejo v petek, dne 20. t. m. ob 6. zvečer v magi-stratno posvetovalnico. Ker je to prva proslava — velikega jugoslovanskega praznika, prosimo, da se gospodične in gospodje udeleže tega sestanka v največjem številu. — Hkratu se vabi ves odbor! 1 Milan Marjanovič, znani hr-vatski pisatelj in publicist je prišel v Ljubljano. Med vojno je storil kot emigrant v Ameriki veliko za jugoslovansko ujedinjenje, zlasti je organiziral časnikarsko propagando. 1 Brivnice bodo v četrtek na Sv. Rešnjega Telesa dan do 12. ure dop. odprte. 1 Avstrijski orel še vedno raz prostira svoje peruti na pročelju c. kr. podružnice avstr. kred. zavoda v Prešernovi ulici! — Kaj bi se zgodilo s hišnim posestnikom v bivši Avstriji, ki bi imei na svoji hiši n. pr. srbskega orla? Sram nas je! 1 Kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Včeraj so odstranili z napisa na pročelju bivše c. kr. državne obrtne šole prvo črko „c*‘ tako, da se blesti sedaj napis: „Kr. državna obrtna šola“. 1 Hišo rodbine Pongratz je da'a vlada pod državno nadzorstvo. Upravitelj je dr. J. Klepec. ’ 1 Računske uradnike sprejme mestna občina. Prošnje do 30. t. im pri magistratu. 1 Pivo v Ljubljani. Marsikdo se čudi. da je cena pivu v vsaki gostilni drugačna. Tu je vrček po l-60, tam po K 1*80, pri Slonu K T40, v Unionu in pri Roži po K 120, v Narodnem domu, kjer je najboljše pa samo po K l-—. Kaj ima res vsak gostilničar pravico, zvišati ceno pivu, kakor se mu zdi? 1 Telefonska naprava v Ljubljani tako slabo posluje, da je postala za naročnike že prava mbka. Predno se prikliče centralo, je treba štiri do petkrat vzdržema zvoniti. Največkrat ni mogoče’ priklicati niti centrale. Če pa se oglasi — potem se zopet nihče ne zanima, ajj, ima kličoča stranka zvezo s poklicanim ali ne, tako da je treba največkrat pričeti iznova klicati centralo. Kak pomen naj ima tak telefon za naročnika, če niti v nujnih slučajih ne more nanj računiti. V Ljubljani vendar ni toliko telefonskih naročnikov, da bi se ti nedostatki ne dali odpraviti. Če pa se ne dajo — potem naj se telefon sploh opusti. (O telef. centrali dobivamo dan za dnem pritožbe. Naj se nastavi po dne še par moči, če sedanje ne zadostujejo. Zakaj pa je po noči red?! Op. uredmštva.) I Gorjačarjf, tatovi, tihotapci. — Sestra trafikanta Eisnerja v bivši Mahrovi hiši v Ljubljani je skušala v Nemško Avstrijo utihotapiti velikanske množine .tobaka, cigar in cigaret. — Peljala se je z emigrantskim vlakom na Dunaj in imela seboj zaboj 180 kg težak, za katerega je imela izvoznico za živila. Pri preiskavi so našli, da so v zaboju same viržinke in cigarete, v vozu pa so našli še eno vrečo tobaka. Vse to so zaplenili in sicer »nemški carinarji*. — Francetu Kramerju je nekdo v Selenburgovi ul, ukradel kolo sistema »Luksu*". — Ljubljanski mesar Viktor Prepeluh zna trpinčiti žival. Pet telet je pustil stisnjene ležati v vozičku. — Ljubljanski žeparji so na trgu ukradli denarnico s 300 K kmetici Anici Babnik. — Neki Lenarčič Franc iz Črnuč je hotel odnesti iz jugoslovanske milarne v Šiški večje množine mila. Zalotil ga je tam stražeči srbski vojnik in aretiral. — Neki gorjačarji so se predvčerajšnjim ponoči na Marijinem trgu pred Prešernovim spomenikom silno pretepli. I Pozor! Odgovoren sem le za ista naročila, katera se sprejmejo v I. jugoslov. umet. zavodu na Franc Jožefovi cesti 5. Atelije „He!ios“. Ni-potnikov. V. BeŠter, fotograf, Ljubljana. Narodno gledišče. V četrtek, dne 19. t. m. »e vprizori zadnjič v sezoni opera »Žongler* izven abonma. Opozarja se slavno občinstvo in rodoljube iz dežele, kateri se dosedaj te predstave niso mogli udeležiti, da bi se pravočasno zglasili v pisarni radi eventuelnega rezerviranja sedežev cenjenim obiskovalcem iz dežele. Dramsko gledišče: 18. junija, sreda popoldne »Za hčer Amnestija*. Dijaška predstava. Izven abon. 19. junija, četrtek Listnica: »Neizprosni stražnik*. Abon. A 65. 20. junija, petek zaprto. 21. junija, sobota »Bajka o volku*. Abon. B 66. | 22. junija, nedelja »Bajka o volku*. Abon. | C 66. . Operno gledišče: j 18. junija, sreda »MmeFavart*. Abon. B • 2/61. 19. juniia, četrtek »Žongler*. Izven abon. > 20. junija, petek zaprto. i 21. junija, sobota »Mme Butterfly“. Abon. 1 C 64. | 22. junija, nedelja »Evgenij Onjegin*. i Izven Abon. Listnica. Komedija v treh de- J janjih. Spisal Octave Mirbeau. Prevel 1 Vladimir Levstik. Mirbeau je znan francoski romanopisec in kritik. Rojen 1848 je stopil kot 24 letni mož v uredništvo bonapartističnega lista „L’ Ordre", pozneje pa je bil Imeno- j van za podprefekta v Št. Gironsu. Po zmagi republikancev jl877 je zapustil državno službo in se posvetil edinole pisateljevanju. Kot urednik »Figara1* je priobčil spis proti gleda liškim igralcem in je moral vsled te afere izstopiti iz uredništva. Ustanovil je tednik »Les Grimaces". Po dolgem potovanju je izdal 1885 svoj prvi roman »Jean Marcellin", ki r.i dosegel posebnega uspeha. Takoj prihodnje leto pa so izšla njegova »Lettres de la Chaumiere, s katerimi se je proslavil kot pisatelj. Sledili so romani »Le Calvaire", ,,L’ Abbe Jules“, ' »La Famille Carmettes", »Sebastien i Roch", ostra satira proti jezuitski vzgoji. Pozneje je bil sotrudnitc anarhističnih listov. Bil je oženjen z gledališko igralko Aliče Regnault, ki je spisala roman »Mademoiselle Pomme". Umrl je tekom svetovne vojne. Mirbeau napada v svojih delih sedanjo človeško družbo in njen družabni red s precejšnim duhom in zdravim humorjem. V »Listnici’* si je privoščil policijo, njeno uradno in zasebno lice. Policijski komisar je naročil svoji ljubici, da postaja ponoči na cesti, nakar jo morajo seveda varnostni organi aretirati kot »vlačugo**. Ljubica pa se naveliča surovega ravnanja policajev in noče verjeti komisarju, da jo spoštuje. Med »urado-vanjem“ komisarja s svojo ponočno ljubico, pripeljeta stražnika berača Gueniileja, ki je našel listnico z 10 000 franki in jo je kot pošten potepuh hotel izročiti policiji. Ker pa berač nima ne poklica ne stalnega bivališča, je po državnih. zakonih upornik , in vlačugar, ki mora'biti kot tak kaz- rala na njegov ukaz med zaslišavanjem »pobiralca listnic" obnašati kot deli-kventinja, se je nad takim ravnanjem zgražala in psovala komisarja, ki je ni mogel pomiriti in je končno poklical stražnika, da jo odvede v zapor. Komedija ni brez esprija in bi mogla učinkovati na poslušalce, da je bila malo bolj naštudirana in da se je igralo v hitrejšem tempu. G. Dani I o gotovo ni bil dobro razpoložen, kajti njegov policijski komisar je moral dosledno poslušati precej glasno suflerko. Pa tudi drugače ni bil posebno podoben našemu znanemu Danilu. Gdč. Vera Danilova kot Flora Tambour je storila svoje, toda pariške koketke gotovo ni predstavljala. Loč ni kov Guet^lle je bil karakterističen berač - poštenjak. Kanceiist dober, stražnika pa preveč karika-turna. Prihodnjič se bo treba pač potruditi tudi za ,,Listnico", ki je na- vsezadnje še zadosti zanimiva komedija za naš oder. Neizprosni stražnik. Groteska v enem dejanju se je igrala boljše, dasiravno se mi zdi, da sta dve „po-licijski" enodejanki malo preveč za en večer. Vsebina groteske: Baron Larade razžali stražnika s priimkom osel, ker ga je stražnik naznanil radi njegovega psička. Enkrat ni bilo stražniku prav, da vodi baron psička biez vrvice, drugič pa na vrvici. Stražnik je neizprosen, baron je za spravo in končno se posreči komisarju, da stražnik popusti. G. Šest v vlogi barona je igral izvrstno. Pogodil je obnašanje in ton puhlega aristokrata, ki se boji kazni. Gregorinov komisar je bil še precej na mestu. G. Danilo kot stražnik je bil boljši od komisarja v »Listnici". Sluga dober. Redko občinstvo se ni zabavalo. — r — Najnovejše vesti. novan. Komisarjeva ljubica, ki se je mo- Prvi jugoslov. sokolski sabor v Novem Sadu. Svečano ujedinjenje sokol, organizacij. — Svečanosti. — Sokolstvo se pokloni geniju carja Lazarja. Belgrad, 17. junija. (Izv. por.) V Novem Sadu so priprave za prvi jugoslovanski sokolski zlet v polnem teku. Vse sokolske organizacije naše ujedinjene domovine se udeleže sokolskega sabora, kjer se polože temelji novi jugoslovanski organizaciji sokolstva. Sabor in svečanosti prično na Vidov dan, dne 28. t. m. Svečanosti sokolskega sabora se udeleži tudi osrednja vlada, katero bodo zastopali minister prosvete dr. Ljuba D a v i d o v i č, minister dr. Albert Kramer in ministrer Kapetanovi č. V imenu jugoslovanske vojske pozdravi sabor vrhovni poveljnik, vojvoda Mišič. Na Vidov dan se poklonijo sokolske deputacije v Ravnici pri Rumi na grobu carja Lazarja geniju junaštva jugoslovanskega. Priredi se velika ljudska veselica, katero poseti tudi vojni minister Hadžič. Sokolskega sabora v Novem Sadu se udeleži tudi številno odposlanstvo češkega Sokola, med njimi general dr. Schreiner, starosta češke sokolske zveze in organizator čehoslovaške vojske. Protestni shod v Ljubljani. Belgrad, 17. junija (Izv. por.) Zaradi prepovedi odnosno odgcditve protestnega in manifestijskega shoda Ljubljani je poslanec Adolf Ribnikar interviniral pri ministru za notranje zadele Svetozarju Pribičevič-u. Ribnikar je protestiral proti vplivanju tujih držav na notranje politične posle naše države. Minister je odgovoril, da poda obširno poročilo o tem v Narodnem predstavništvu. Dunaj in Budimpešta izpod- kopujeta našo valuto. Belgrad, 17. junija (Izv. por.) Pod predsestvom posl. Adolfa Ribnikarja je bila včeraj dopoldne seja demokratske zajeonice, na kateri so razpravljali o valutnem vprašanju. Vsi govorniki so poudarjali nesposobnost vlade in pomanjklivost vladnih ukrepov glede valute. Omenjali so posebno dejstvo, da Dunaj in Budimpešta neprestano tiskata bankovce, katere potem vtihotapljajo v našo kraljevino, vsled Česar preti velika nevarnost naši še ne konsolidirani valuti. Zajednica zahtev^ od vlade, da se ukrenejo najodloč-nejši koraki proti temu tihotapstvu. Boji ua Slovaškem. Čehoslovaki zavzeli Tipovec. Praga, 16. junija. (ČTU) (Situacijsko poročilo.) Madžari so včeraj obnovili napade, niso pa nikjer uspeli. Armadna skupina Hennoque: Zapadno Sabinova in severovzhodno Harge-ceana (?) smo odbili sovražne napade. V odsekih Rožnova in Tjsovca se je sovražnik moral umakniti proti jugu. Tisovec je v naših rokah. Ar- madna skupina Mittelhauser: Zapadno Lovice smo zavrnili močen napad sovražnika. (Ldu) Madžari se morajo umakniti. Pariz, 15. junija. (ČTU) Ministrski predsednik Clemenceau je v Budimpešto in Prago poslal brzojavko, kjer sporoča češko-ogrske in romunsko-ogrske meje. Dejanjski stan se ne priznava, vsled česar so nadaljnji boji brezuspešni. Madžar«^ čete se morajo umakniti na Ogrsko. Čehi ne smejo nadlegovati umi*01-Kljub povelju entente zasedeno ozemlje se mora izprazniti. (Ldu) General Kolčak priznava kraljestvo SHS. Belgrad, 17. junija. (Izv. por.) Listi javljajo iz Pariza, da je ruska vlada generala Kolčaka priznala kraljestvo SHS. Beigrajska vlada nasprotno priznava vlado generala Kolčaka kot vlado celokupne Rusije. Ministrski svet. Belgrad, 17. junija. (Izv. por.) Včeraj je bil ministrski svet, ki je neobičajno dolgo trajal in je razpravljal o mednarodnem položaju našega kraljestva. Obširna navodila so se poslala naši jugoslovanski delegaciji v Pariz, osobito glede Reke in Temeš-vara. Seja se je danes dopoldne nadaljevala. komunistično gibanje na Dunaju. Maribor, 16. junija (Izv. por.) Po vesteh iz Gradca vlada na Dunaju velikanska brezposelnost. Brezposelni se vedno bolj nagibajo skrajnemu ko-munizmu. Dunajski komunisti so izdali včeraj tajne letake, kjer pozivajo k državnemu prevratu in vstaji proti sedanji vladi. Včeraj so imeli komunisti več shodov. Med njimi in policijo je prišlo na več krajih do resnih spopadov. Več oseb je mrtvih in težko ranje-nih. Viljem pred sodiščem. Rotterdam,11. junija. (DunKu.) »Nievve Rotterdamsche Courant" javlja, da je bil nabit po bruseljskih ulicah razglas, ki pozivlje bivšega dvorniškega poveljnika generala Hopsorja, bivšega bavarskega kraljeviča in bivšega nemškega cesarja, da se zglase dne 14. oktobra 1919 ob devetih dopoldne v sobi št. 8 prizivnega sodišča, v Bruslju. Zagovarjati se jim je za zločine, ki so bili zagrešeni v njih imenu za okupcije, (Ldu.) i------------------------------------------------------------------ Listnica uredništva. Radgona, Celje, Koroško in drugi. — Zadnji čas nam prihaja mnogo pritožb zoper bivše avstr, častnike, ki so sedaj v nnši jugoslovanski armadi. Teh člankov oziroma dopisov ne moremo priobčiti, ker bi bili zaplenjeni, a upravičene pritožbe z navedbo prič nam lahko vsak čas zaupno sporočatei ker bomo porabili na merodajnem mestu-Anonimno gre seveda v koš. Izdajatelj in pdgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna** v Ljubljar . Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (9. nadaljevanje.) Malo dni po našem obisku v Windsorju je dospel Rudo'f. Neki večer smo šli ž njim k pozdravnemu večeru, ki ga je priredil grof Deym, član avstrijskega poslaništva, ki je bil v sorodu z mojim soprogom. Pri večerji sem sedela poleg Lorda Bea-oonsfieida, ki je po večini govoril o svojih knjigah ,n bi si.no rad vedel, kako so mi prijale. Name je naredil utis, da je jako bistroumen, prijeten človek. x ™°.'' *ev' Strani je sedel knez Radolin. Po večerji je angleški prestolonaslednik, kije bil opazoval lorda Beaconvffelda in mene, rekel Radolinu: * ‘a mala grofica je osvojita Beacon fielda.« — »O, kar se tega tiče,« je dejal Rsdolin tako glasno, da Sfcm ga mogla slišati, »grofica si jih bo še mnogo °8vojila.t pres olonaslednik se je nasmehnil ter je Pf1Š6l k meni. »Veste, očarali ste me že « je rekla niegova kraljeva visokost, in ko je govoril, se je pomil k Rudolfu in rekel smeje: »Rad bi, da bi imel tako zalo sestrično.« Jurij Larisch, ki je slučajno slišal to nedolžno °aio» pa me je brez ozira na prestolonaslednikovo navzočnost potegnil na stran. »Sram te bodi, Manja, vedeš se kakor bavarska kmetica < je rekel jezno. »M. j Bog... kat je hujšega kakor ljubosumen moz?« je tožil Rudolf, ko je odhajal z angleškim kraljevičem. Togotila sem se nad Jurijem, tako da mi je Prijetni večer docela skvaril. Pozneje je Rudolf, ki je bil videti predrzen, nasvetoval, da bi se vrnila v *r'dgcw hotel ž njim, pa moj soprog ni hotel kar • . s"šati o tem, in tako sem imela mesto tega prav 0,goČasno vožnjo ž njim. ,. Neki večer je cesarica priredila družabni večer, kjer sta bila med drugimi navzoča angleški kraljevič m pokojni vojvoda Teck. Sedela sem med kraljevičem in vojvoda, ki je bil v skotskem kostumu, Se mi je dozdeval silno dolgočasen vzlic svoji zait zunanjosti. Bila sem zelo utrujena, ker sem bila cel ban s cesarico na deželi; kraljevič, ki je opazil mojo utrujenost, mi je nasvetoval, da naj vzamem veliko časo whiskyja s sodo, češ da mi bo to kmalu Pregnalo utrujenost. Bil je silno ljubeznjiv, dobro uušen in zgovoren; preživela sem kaj prijeten večer, “o dineju je bila kratka plesna zabava. Plesala sem nekoltkokrat s kraljevičem. Ko sem se pozneje pri teti Cissi poslovila, sem ji kraljeviča zelo hvalila. »Oj,« je rekla Elizabeta in se nasmejala, »mislila bi, da kraljevič vedno dobi, kar želi, zato paz<, Marija, kaj delaš.« Te poslednje opazke seveda ni resno mislila. Dijugi pan smo zapustili Ciaridgov hotel in odšli v Combermere Abbey, kjer je kapitan Middleton čakal našega prihoda. Midva z Lariscbem sva se nastanila v nekem neprijaznem hotelu v Wnitchurchu. Gmf Kinsky je bil s svojimi konji že v mestu in tako smo se vsak dan vozili obiskat cesarico. Lovi so se pričeli kmalu za tem. Ker nismo Jfttudi precej divje pokrajine, sva s cesarico vedno vodstvu kapitana Mddletona; ko se ji nekoč In loviti, sem šla sama z Middletonom naprej rhereu • bs'co- Obedovali smo vedno v Comber-bjja ’ dobro se spominjam, kako ljubeznjiva je ohlad i , Eh^abeta’v svojih belo ali Črnožametnih Kt * kakor iih ie vedno nosila-tann ' dan sve iezdd* s teto Cissi sami s kapi-en^ Mi(tdletonom na izprehod. Jahala sem na ie»H i- Elizabetinih lovskih konj, in ko smo pre-VrnJ neoa) pu°ta’ mi ie velela, da naj se »a “it £bt.e™.57;kifaTLadirtVLVu,r'ieidila preveč utruditi.« ‘ tega se ne sme »An veličanstvo,« je ugovarjal *Rujavec“ » fica vendar ne more sama najti potu nazaj.« »No, potem ji pa povejte, kod nai iezdi « i« odgovorila Elizabeta z glasom, ki ni pripu§cai’ * benega nadaljnega dokazovanja; in kapitan mi ie h Jy{ali oglasi stanejo prvih JO besed 4 Jf, vsa^a nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda J ){. i'\ Proda se; vC ' ii .. Pianino, skoraj nov, avtomatičen z umečkom se proda. Poizve se pri Franc Zajec, optik v Ljubljani, Stari trg. 8,3 Koncertni pianino, skoraj nov, krasen se proda. Naslov v upravi. Išče se zanesljiv mizarski pomočnik. Hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Naslov pove uprava. 802 Brivski pomočnik, uren in zanesljiv se sprejme takoj pri brivcu Koštomaj Fran v Celju, Štajersko. Tesarje ttakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13. 747 812 Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Refiektanti koji žele, da kupe moraju imati izvoznice za žito. M. Milanovič, Vel Grdjevac, Kraj Bjelovar. 811 K" & Razno’ Dva vagona žitnih odpadkov, kakor večja partija vreč za žito in moko in dva konja za vožnjo in dirko odda Josip Kiirbisch, Celje, umetni in valjčni mlin. 800 Konja, 3 leta starega, an- j gleške pa'sme, prodam Od- I dam tudi več voz gnoja, več ' težjih voz, l lovski voz (brek) l zapravljenec in eno ele- ■ gantna kočija. Poizve se v Rožni ulici 15. 809 i _--------------------------- Angleško blago (črno in karirano) za možke obleke j 1 prodam. Poizve se v Korunovi ulici št. 10 pri „Vinski | kleti." 807 | Dve hiši in sicer jedno trgovsko s 3 lokali in skla- . diščem ter jedno navadno stanovanjsko v ljubljanskem predmestju za 95 000 K prodam takoj Stanovanje za kupca v hiši na razpolago. Ponudbe pod .Prometni kraj* na upravo lista. 798 Konj, 8 let star, 160 pesti visok, za težko in lahko vožnjo se proda. Stari trg 19, Ljubljana pritličje. 781 Domače platno, sukneno blago za moške in ženske ‘obleke, žamet kambriki, plahte za vozove, odeje za konje, vrči za mast, ovijalni papir, papirnate vrečiče, toilerno in pralno milo, soda, pralni prašek, čajni esenc z rumom, škafi za vodo poceni prodaja skladišče Balkan prvo nadstropje. 731 Konjsko angleško opre-j mo za dva konja, skoraj i novo, proda dr. J Pretnar, j Ljubljana, Marijin trg 3/1II. gro- je ie bdo peklensko trapasto od „Nje“, da vas sem 3la Pr°čs so bile prve njegove besede; pa kor i,m-U odgovori!a, da mi le bolj povšeči, ka-Zam i dru8ega» ker je bil povsem nov dogodljaj e> da sem se izgubila ra Angleškem. kar ^'.1sPev^ domov, sem našla grofa Larischa pri vej aais'abši volji, in tako se mu nisem upala poje v ’ ba. ,n.e ie bila teta poslala samo domov. Bil iastrS ra?iarien in n' botel poslušati nikakega po- i h^vanja. (Dalje prihodnjič.) K u 0i se: Staro zidno opeko, kakor tudi drug materijal kupim. Ponudbe z ceno na upravo lista. 797 Klobuke in slamnike čisti in barva Auguštin Pirš, klobučar, Štorje pri Celju. 80« Banke ili tvrdke, koje su voljne raznovrstni hranu kao pšenicu, kukuruz, zob, ječam itd. u Srijemu kupovati neka se radi ponuda obrate na „Libertas“, Zagreb, Vilsonov trg št. 1. 790 Cunje vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119. Josip Jug stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerna cena. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. FRAN STRUPI Cel j e, (J rašk a cesta 8. Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev iu razuovrst-j nih šip. Prevzemanje steklarskih del. »57 Vaniljin sladkor, i Pecilni prašek, Pravi škrob in daj nudi tvrdka Adria - izdelki (F. Šibenik) Ljubljana, Gosposka ulica 16. GLASOVIR znamke „Toberer“ z izvrstnim zvokom, se vsled izselitve takoj proda. Pojasnila daje Harmet, Maribor, Webergasse/ll. Izvrstno 'Vi Mr žveplo za žveplanje trt oddaja druživa za promet petroleja v Ptuju. Oddaja na drobno in debelo po nizkih cenah. Banatska = moka. Komisija „Balkan“ prodaja, dokler traja zaloga, lepo, belo muko za kuho in kruh. Oddaja samo cele vreče. „ Svetna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg izvršuje tiskovine vseh vrst, kakor: časopise, knjiga, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to. stroko spadajoča dela okusno in ceno. KADI iz trdega lesa in okrogel železen rezervar po 2 — 3000 litrov vsebine se kupi. Ponudbe na Zabret & Koinp. Britof pri Kranju. Proda se večja množina pristnega haloškega vina najboljše Kakovosti od leta 1917 in 1918. Več se poizve pri gosp. Vinku Stoklas.i ml., v Leskovcu pri Ptuju, Haloze. Dr. Vekoslav Kukovec naznanja, da se odslej nahaja : njegova odvetniška pisarna : v Celju, Prešernova ulica št. 3 (Ferjenova hiša). Javna dražba trpežnega pohištva se bo vršila v skladišču Balkan “ dne 20. t. m. ob ob 9. uri dopoldne. odpisani uljudno naznanjam, da točim pristna domača halnška vina ter postreženi gostom z izborno kuhinjo. ANTON PUSCHL, gostilničar, Ptuj, Aškerčeva ulica. Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon_ se naj naznanijo na V. SCAuNETl, parna žaga za drž kolodvorom, Ljubljana. 419 fc| iblužbe; izurjeno stcnografiujo In strojepisko — begunko išče nujno Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Praža-kova ulica 3. 814 Več spretnih pomočnic za žensko kroiaštvo se sprejme v Holzapflovi ulici št. 5. 806 Prhlim, poštena deklica za hišna opravila se sprejme v Ljubljani. Prednost oni, ki zna vsaj nekaj šivati. Naslov V “^Lavi lista fc05 Učenca, nad 15 let stare-£>*'. Pu|tenih staršev, kakor tudi več pomočnikov sprej-me takoj Mihael Dobravc, slikarski in pleskarski mo|-ster v Celju, Gosposka ul. 2. 815 Stolarc za modele traži se za odmah kod kranjske tvormce željezne i bravarske robe u Kamniku ) 801 Sprejmem natakarico na račun, kaiera bi bila ob e-nem tudi opora gospodinji pri kuhanju. Ponudbe na Jos. Delakorda, trgovec in gostilničar Ardin pri Vojniku. 3(bjE Priporočam svojo veliko zalogo vžigalnikov na bencin. Trgovci znaten popust. F. K. Kaiser Šelenburgovaulicašt.ti. m Ljubljana Kava žgana „ surova Kavni pridatek Olivno olje la Sardine najboljše vrste Keksi Marmelada Paradižna konzerva Riž Kond, mleko s sladkorjem Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Podpisana uljudno naznanjava, da sva prevzela gostilno „Pavšek" v Ljubljani na Martinovi cesti štev.26. v prenovljenih prostorih. P. n. občinstvo zagotavljava, da bode v vsakem oziru dobro in točno postreženo. Za obilca obisk se priporočata vdana lij Martin in Josipina Dolničar, lil ■F=====-=- EZEjEZUlpESil _______________=3 J Razglas. Pri rudniku Brezno*Hudana trboveljske pre-ntogokopue družbe, se razpisujejo sledeča mesta za takojšuji nastop: 1) enega rudniškega inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo iu državno skušnjo. 2) enega Jamom er« k ega poduradnika z rudarsko šolsko izobrazbo, znanjem vseh zadevnih na-in po dnevi merskib del ter lepo risanj ena. 3) enega računskega poduradnika z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalucga in mezdnega računstva. 4) treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo. Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepisov spričeval — kateri se ne v^neje — ter z navedbo domovinstva, in ke-daj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače in sicer: za 1 na trboveljsko premogokopno družbo na Dunaju T, Fnlkcstrasse 1., za 2-4 na rudniško vodstvo Brezno-Huda-jama trboveljske premogokopne družbe v Laškem (Spodnje Štajersko). Vsakovrstno špecerijsko blago, kremo za čev- Ilje, vaselino za usnje, žveplo za vinograde, žveplo za sode (Einschlag), lipovo ličje mesto rafije, metle, surovo kavo, makarone, rezance, vsako množino moke, rogaško in radinsko kislo vodo, 30 do 60 % milo, med, konjak, ponuja veletrgovina IBHiMi A. Senčar, Ptuj. OBVESTILO. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da točim vedno le izvrstna haloška vina lastnega pridelka. Svojim gostom postrežem z izborno kuhinjo. Na razpolago je tudi govedina po 12 K, ter teletina po 8 K prednji del in po 10 K zadnji del. Wagrandl Julij, Ptuj, Prešernova ulica. Otvoritev kegljišča. Pecivo! Cenjenemu občinstvu iz mesta in okolice uljudno priporočam svojo pekarno v Ptuj u, Prešernova ulica. Vsaki dan sveže pecivo od najnavadnejše do najfinejše vrste. finton Vavpotič, pek. Gostilna „pri pošti" ) Ptuju, Panonska ulica Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorila v svoji gostilni novo kegljišče. Točim pristna domača vina. Izborna kuhinja. Topi« in mrzla jedila. Matilda Stanitz, Breg pri Ptuju. Javna dražba kislega zelja, kumaric in sodov. Dne 18. junija 1919 (sredo) ob 15 l ri (treh popold ie) se po določbi mestnega magistrala iiub-ljanskega vrši na dvorišču firme Josip Zidar, veletrgovine na Dunajski cesti št. 3i. javna prodaja a) večje množine kislega zelja od sklepa „Re scivč Spital Nr. 3 Laibach in Udineu s i osodo vred, b) enega vagona kislih kumanc od sklepa »Etappen-Ver.fl g&magazin Salloch”. c) več^ za dobavo zelja določen h vin-doh in drugih sodov razne velikosti. Pogoji se izvedo na licu mesta pred dražbe. priporoča cenjenemu občinstvu izborno vino, in vsakovrstna mrzla in gorka jedila. Postrežba točna in solidna. Wajlentič, gostilničar. Restavracija pri „Zvezdi“ v Ljubljani (preje Ferlinc). Podpisana naznanjava, da je novo urejeni vrt, vrtni salon in kegljišče zopet odprto. Postrežba točna in solidna. Priporočata se Peter in Josiplna Ktšak. Cl P č z Poštenu dj e vojku za prodavačicu na Irau prima odmah, plača po dogovoru. Glavno je povjerenje IS. Nov nit — jfcjijj-rel), Mhksirnirska cesta 64. Telefon 20 — 60 Proda se več travnikov za južnim kolodvorom v Ljubljani. Površine'4 ha 49 a II m2. Zadnja cena 5 K za i m2. Pojasnila daje pisarna drja Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Karl Koss&r hotel in mesarija v Ptuju = ? SrVV ?.'■ “tv* Vsem okoličanom in prišedšim potnikom uljudno naznanjam, da odprem v par dneh salonsko sobo kjer bodem postregel z najboljšo pijačo in jedačo. Točim celi dan sveže pivo, pristna lastna vina ter zadovoljim goste z najboljšo hrano po prirrternih cenah. Spoštovanje m Karol Kossar. S- NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Srbski trg E Zagreb, mjeseca juna 1919. Poziv na subskribcijo 25.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400’ naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 10,000.000- P. n. Na temelju s voj ed ob nog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke (i. d. provesti povišenjc dioničke glavnice • . . . , V, v O •' i enusiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Dionička glavnica od K 10,000.000*— povišuje se izdanjem novih 25.000 dionica po Iv 400*— nom., dakle za K 10,000.000*- na K 20,000.000*—. 2. Posjednieima starih dionica pridržaje se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice opti-rati 3 nove uz cijenu od K 440.— po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamatama od 1. siječnja 1919. do dana uplate. 3. Nedioničarima (novim potpisateljima) i starim dioničarima za dionice, koji žele potpisati preko broja, koji jim pripada n razmjeru od 4 stare na e, nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kamata od 1. januara 1919. • > nove, po tečaju oa 4(0 K za diomcu od 400 K. nominalnili sa 070 aaunua 011 j. januan 5. Subskiipcija počinje 15. juna, a svršava 31. jula 1919. o. Nfive dionice imadu kupon za godine 1919., te im pripada pravo na dividendo za istu. 6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. jula 1919. t. g. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 3’/2°/o kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija se objavlja odnosrio primaju prijave: U Zagrebu: Narodna banka d. d. U 15rodu n/S.: llanka i mjenjačnica Brdarič i drug, afilijacija Navadne-banke, II Dubrovniku: Srpska centralna banka za Primorje. — Dubrovačka trgovačka banka i — Pučka štedionica d. s. o. j. U Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d. — Kranjska deželna banka U Osijeku: Srpska štedionica Na ltijrci: Hrv. centralna banka l' Humi: Zadružna banka II Sarajevu: Hrvatska centralna banka U Spljetn : Zadružni savez U Varaždinu: Varaždinska štedionica IJ Virovitici: Virovitička Štedionica U Zemunu: Zemunska štedionica dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svili zagrebačkih zavoda te njenih filijala. t. l osjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valj: točno ispunjenu i notnisanu nriiavnieu ir/, naznaku rinitisa hrnieva starih dinninn (n a da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: m Ravnateljstvo Narodne Banke d. d. u Zagrebu. m