4t. 103. Izhaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izcednim prilogami ter s (Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljaua: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40», , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic stv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSSek vsa* dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od'; g. do 13. ure. Na naroČila brea doposlane naročnine se no oziramo. Oglati lat poslanic« se raCunijo po petU-vrstah 2e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrsta. VeCkrat po pogodbi. — VeCje Brke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrtta-."<~-Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. N/ Gorici, v soboto dne 24. decembra 1904. TeftaJ XXXIV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr K L.vrii Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi 7 I. nadsp. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan* od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase Je plafoti loco Uoricu Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le nprarnigtvu. „PEmOBEC" K^1?0,?*«8086* vnk P«*«* in stene vse leto 3 K 20 h ali gld*. 1*60. «So5a» in «Primpreo, ae prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwar* v. Šolski nlioi v Ecuadoru vse mrtvo, in Evropa ne dobi o njem nikakih sporočil. Taka je dežela le v p j vršnih obrisih, kjer se je polastil vlade katolicizem, in k takemu koncu speje dežela, ki pripravlja gospodarstvo klerikalizmu. Ko bi Rim prišel k moči, napravil bi iz Evrope eno tako gnilo blato, kakor se nam javlja Ecuador koncem leta 1904.« DOPISI. Gradec, 20. grudna. — Pričetkom t. m. sem poročil o zamazanju desk, ki so določene slovanskim društvom z? oglase na vseučilišču, od strani nemških buršev in o odredbi akademiškega senata, s katero se je tudi nemškim društvom prepovedala uporaba njihovih desk za og^se na vseučilišču. Vsakdo je mislil, da je s tem ta zadeva rešena. No, akademiški senat se je kmalu premislil ter je pohitel sedaj, ko je večina slu-Sateliev-Slovanov odšla v domovino na po- čitnice, z novo odredbo, s katero je zopet dovolil vsem akad. društvom uporabo do-tifinih desk za oglase, toda s takimi omejitvami zn slovanska društva, da iste naravnost bi jej o v obraz vsaki enakopravnosti na vse-učiliških tleh. Napisi smejo biti od sedtj naprej samo v nemških ali latinskih črkah; torej je cirilica izključeni. Oglasi morajo biti sestavljeni v nemškem jeziku, le če ima kako društvo kak drug poslovni jezik, se mu milostno dovoljuje, da zraven nemškega izvirnika doda tudi prevod dotičnega oglasa, ki mora biti na zahtevo tudi legaliziran. Barve društvenih trakov ne smejo več biti na dotičnih deskah; pač pa grbi, ako jih do-tična drrllva imajo. Vedeti je treba pri tem, da vsa nemška društva posedujejo grbe; docim to pri slovanskih društvih ni tako. S to odredbo se je Nemcem dovolilo vse, kat_so poprej imeli, slovanskim društvom pa, ki so poprej imela v tem oziru ravno take pravice, kakor nemška društva, so se te pravice tako omejite, da si bo pač vsako društvo premislilo, predno bo na tak način poniževalo svoj jezik, kakor to hoče akademiški senat. Nemški burši so na skrajno surov in barabski način pomazali slovanske napise, tako da jim je akademiški senat moral izreči ostro grajo za njihovo počenjanje, s katerim so na naravnost ostuden način žalili čute slovanskega dijaštva. Sedaj pa prihaja ravnoisti akade.*«;«: senat z novo žalitvijo slovanskega dijašt*v. iz strahu pred nemškimi burši. To pač zadostno ilustrira razmere, v katerih živi slovansko dijaštvo na nemških vseučiliščih v času, ko je še nedavna minister Hartel zagotovil hrvatski deputaciji, da je izdal na vsa nemška vseučilišča poziv, naj se kolikor mogoče olajša položaj dijakom nenemških narodnosti. Ta najnovejša odredba graškega akademiškega senata pa tudi na najjasnejši način označa današnje razmere v Avstriji, kjer sme Nemec nekaznovano pljuvati na druge narodnosti, še več, v zahvalo za njegove arogance se mu dovoljujejo vedno nove koncesije. Take razmere pač kričijo dovolj glasno po preobratu. Sunt certi de-n:que fines! Slovensko dijaštvo je, kakor znano, organizirano v Gradcu v treh društvih, v »Triglavu« (50 članov), v »Taborju« (52 članov) in v klerikalni »Zsrji« (kakih 12 članov). .Tabor« se bavi z mislijo, prirediti za graške Slovence vseučiliška ljudska prr ".ava-nja in je v to naprosil pet profesorjev. Število graških Slovencev se ceni na 30.000. Toda organizacije ni prav nobene. Društvo »Naprej« sicer deluje že celo vrsto let; toda za tako število to društvo nikakor ne zadošča. Vsled te desorganizacije graških Slovencev tudi ni misliti, dasi je deja vseučiliških ljudskih predavanj jako leps, na kak trajen vspeh teh predavanj, dokler se ne izvede enotna organizacija Slovencev v nemškem Gradcu, katerih rodbine se posebno vsled nemških šol dosledno po-(Dalje r prllocrt.) bi vzboleti, toda tako pošteno, da bi preležal kak me- j sec dnij brez zavesti, brez spomina, počil si pa za vse I čase. To bi bile moje počitnice. Hvastovski me je vče- j raj ogledal ter modroval nad menoj; rekel je, daj imam živčni sistem plemena, ki je že preživelo, da sem pa podedoval Še bogato zalogo mišičnih moči j. Mislim si, da ima prav; ko bi ne bilo tega, pa bi se ne bil uprl mojim živcem. Kdo vč, če morda ni treba' temu pripisati saj deloma te moje sedanje izločitve J zakaj one moči so vendar morale najti nekje nekak izhod, in ker ga niso našle niti v vedi, niti v dejanju, • se je zlila nalik potoka v eno strugo: v ljubezen do ženske. Samo živcem na hvalo: kalno, burno in krivo, ali pred vsem drugim krivo! ; Koliko vtisov doživim vsak dan! Pred večerom! je prišla ljubljena teta s meni ter me jela prositi odpuščanja radi svoje pohvale gospodične Zavilovske. Poljubil sem ji obe roki ter jo prosil, naj ne zameri moji razdraženosti — ona pa je dejala: »Obljubim ti, da je več ne omenim. Bes, moj Leon, rada bi imela iz vse duše, da bi se oženil, toda Bog sam ve najbolje, če mi morda ni mar nad vse za tvojo srečo, - - moj predragi, ljubljeni dečko. < Jaz sem jo pomirjal, kakor sem znal, naposled pa sem rekel: »Vi, teta, že veste, da sem aekoliko baba in sicer nervozna baba! Toda teta se je takoj razhudovala name. »Ti, baba? Vsakdo se more zmotiti, toda ko bi vsi imeli toliko razuma in značaja, pa bi se godilo drugače na svetu!« In kako tu razpršiti take prevare? Časih se me kar polaščuje cbup, ker si govorim: kaj imam jaz opraviti v taki hiši in sredi takih žensk, ki so vzele angeljstvo v najem? Zame je že prepozno, spreobrniti se na njihovo vero, ali koliko jim morem povzročati bridkosti, prevar in nesreč! Dne 10. rožnika. Danes sem prejel dvoje pisem: eno od svojega beležnika v Rimu, drugo od Sniatinskega. Iz Rima mi poročajo, da ovire, kakoršne navadno dela laška vlada izvozu starodavnih ostankov in dragocenih predmetov umetnosti iz države, morejo biti odstranjene, ali bolje, da se more odpomoči. Očetova zbirka je imela povsem zaseben značaj ter ni bila podvržena nobeni vladni kontroli, torej jo je mogoče odpeljati preprosto kot pohišno orodje. Sedaj se mi je treba poprijeti primerne prireditve hiše v Varšavi, kar storim kaj nerad, ker misel prevožnje te zbirke v domovino je že zgubila zžme vsakoršno mičnost. Kaj je meni sedaj to mar, in čemu mi to služi! ? Ako ne opustim namena, zgodi se le radi tega, ker sem že toliko pripovedoval o njem in ker se je že toliko pisalo o tem. Vrnilo se mi je stanje mišljenja, ki me je toliko mučiJn ob času mojega potovanja, takoj po Angeli-čini oatbi. Sedaj znovič delam, gledam in pojmim ne drugače, kakor v zvezi z mislijo o Angelici, nimam torej nikakih neposrednih vtisov. Ideje, na čijih dnd ne najdem nje, se mi dozdevajo povsem prazne in brez pomena. To je nekak dokaz, kako globoko se more človek pogrezniti. Danes zarana sem čital predavanje Bungeja pod naslovom: »Vitalizem in mehanizem« in čital sem ga z velikim zanimanjem; on namreč dokazuje znanstveno to, kar je bilo v mojih mislih že davno, toda imelo je obliko rajše nejasnih občutkov nego določenih prepričanj. Tu se pripoznava znanost o skepticizmu glede same sebe ter le preveč potrjuje, ne le svojo onemoglost, marveč tudi pozi- tivni obstanek nekakega sveta, ki je nekaj več nego tvarina in gibanje in kateri se ne dL pojasniti niti fizično, niti mehanično. To mi je že vse eno, ali bo ta svet nekak nadavek gledč tvarine, ali nekaj podložnega. Cista igra besed! Jaz nisem učenjak; moja dolžnost ni, naj bom previden v nasvetih, zato se zaletim z glavo naprej v te odprte duri in — naj znanost trdi kakih stokrat, da je ondi temno, jaz vendar čutim, da bo ondi bolj svetio, nego na tej strani, čital sem z veliko, prav vročinsko poželjivostjo in z veliko olajšavo. Samo nazadnjaški bedaki se ne zavedajo, kako nas materij alizem gnete in dolgočasi na smrt, kakoršna je utajena bojazen v srcu, da se slučajno njegov nauk ne bi skazal za resnico, kot nekako pričakovanje nove naučne evolucije in nekaka radost jetnikov, ko se odpr<$ nekaka vratioa, skozi katera je moči uteči na zdravo ozračje. Vsa stvar je ta, da duhovi so že i,dko pribiti, ,da Človek ne sme niti dihati, niti verjeti v lastno srečo. Toda jaz sem smel ter sem imel tako čuvstvo, kakor bi dospel iz sopare kleti. Mogoče, da je bil to le začasen vtis; razu^M namreč, da neo-vitalizera ne tvori nobene dobe v znan-stvu; mogoče, da se že jutri vrnem prostovoljno v ječo... Ne vem!... Med tem se mi je godilo dobro. Rekel sem si vsaki hip: ako je temu tako, ako se celo po poti skepticizma dospe do brezdvomne gotovosti, da obstoji 3vet nadčuten, »rogaje se vsemu mehaničnemu tolmačenju, leže" absolutno za okrožjem fizično-kemičnih pojasnil« — to vse je mogoče: vsakoršna vera, vsakoršna dogma, vsakoršen misticizem! Torej je tudi dovoljeno misliti, da kakor obstoji neskončno prostranstvo, tako obstoji tudi neskončni razum, neskončna dobrota: prosto je se nadejati, da je nekaka velika halja, v katero se je mCči zaviti — in nekako varstvo, pod katerim konča vtrujenost Ali če je Priloga Jote" it. 1113.2 dne 24. decembra 1104. nemčujejo. Sicer pa gotovo vsakdo z veseljem pozdravi vseučiliska ljudska predavanja za graške Slovence, in če ista vedejo samo do tega, da se njihovim posredstvom občuti živa potreba organizacije slovenskega življa v Gradcu, in da se isto tudi prične, bode k terou vspehu le čestitati. BfmhemberSko-broJska občina, 22/12 04. — Za denarjem, se vse lov; in podi j„ ko bi ga pes na repu prinesel, bi ga polo-vili. Letošnjo jesen pa je prišel k nam mlad možak ter od neke banke iz Budimpešta ponujal denar pod najugodnejšimi pogoji. Za kolikor je kdo hotel, ga je zapisal, za večno čakanje ter skoro brez obresti. Ta poredni židovič — imenuje se menda Karolv Gott-fried — je imel tu rodovitno polje in mastno žetev. Nitke svoje mreže je razpre-del tudi čez Šmarje, Branico, Dornberg in Prvačino ter pridno pobiral od lahkovernih posestnikov uradne akte, t. j. posestne pole, izvlečke itd. Pri tem je pridno okoli njih popival, gosto govoril, mežikal domačim dekle-tom na sploh in farbal brez konca in kraja. Vsakemu prošnjaku je pokazal ponare' i odlok banke, katera da od njega zahteva v naprej gotovi znesek denarja za stroške, a potem da mu takoj dopošlje vse, kar je prosil, če ne Se morda več. Tako je obsodil posameznike, kakor se mu je zdelo: tega na 20, onega na 40 in več kron. Ko je tako čez par mesecev pobasal več sto gold., vzela ga je noč. Oškodovanci se sedaj češejo za ušesom, kolnejo in iščejo vsaj svojih aktov nazaj. Toda ko je tako nekdo po nje pisal, dobil je odgovor, da dotični bankir, za katerega je Karo!y agitiral, je odšel v Ameriko. Torej tudi aktov ni več! — Mi se ne Čudimo priprostemu in lahkovernemu ljudstvu, ki gre tako na limanice in niti županstvu ri-hemberškemu, ker gosp. župan Pavlica ima vse druge interese, kakor znano, le za prid ljudstva nič; a čudimo se slavni žendar-meriji, katera vendar vestno vrši svojo dolžnostma ni ves čas nič zapazila ter vstavila grde obrti onemu slepiču. On seveda od ni-kakih oblasti oviran je bil čimdalje predrz-nejši, dokler si ni nabral dovolj žrtev. Ob letošnjem zasedanju deželnega zbora smo imeli parkrat v svoji sredi dež. poslanca gosp. Alojzija Štreklja, kateri nar je posetil obiskavši tukajšnje svoje sorodnike. Gosp. poslanec m sklical kakih shodov in se morda ljudstvu rinil, ampak ljudstvo se je kar gnetlo okoli njega, ker pozna moža, Jri v resnici zasluži ime ljudskega zastopnika. S svojimi velikimi skušnjami, znanjem in zgovornostjo mora se pač vsakemu prikupiti. Pa tudi dobro srce za kmeta-siromaka je pokazal gospod poslanec, svetujoč nam to in ono koristno reč, in v deželnem zb - . smo največ le po njegovem priporočilu m delovanju dobili še dokaj podpor. Zato smo mu dolžni hvalo J Cprevideli smo še bolj nego kdaj, kako grdo se pač upajo lagati in grešiti naši duhovniki po deželi ob volitvah, ko še takim »ro^em ne prizanašajo, temveft j h za brezverce, hudobce in vse slabo razglašajo I Gorje ti ubogi (lahkoverni) kmet, gorje, zlasti če njim preveč verjameš!... V Brjah se prične zdaj obzidava« in kopati pokopališče, za kar moramo biti okr. g. zdravniku oziroma glavarstvu hvaležni, katero je vkljub spletkam in nasprotovanju našega Zupana in še bolj župnika vendar le deio zaukazalo. WtT#I^en1bergr«e«u9tan8rt^ali se je ustanovila podružn* posojilnica »Centrifugi*. To kaže biti v veliko srečo nam domačinom ! Zato pa čast gosp. Pavlici, ki se tako trudi ter tudi njegovima pomagačema gg. Ponižu in Milaniču! Ti vs so. veliki prijatelji in dobrotniki naši l Ib Št. Andreža* — V nedeljo po po-lunoči je zgorel Me-r K. Nanut. Žival so rešili. Hlev je zavarovan, ali kar je bilo v njem, ni bilo zavarovano. Gasit so bili prihiteli sosedje. V pondeljek se je bila splašila Mušičeva mlada kobila. Pustil jo je pred N. kr:rao s kolesljem. Začela je dirjati po vasi, in sicer tekla dvakrat okoli, tretjič pa je zadela na ovinku ob zid ter padla in si pokvarila nogo. Spravili so jo potem domov. Zgodilo se k sreči ni nič. Kakšna nevarnost, zlasti za otroke 1 Domače in razne novice. Pred prazniki. — L? še teden dnij nas loči od novega leta 1905. Za naš list je ta letnica jako pomembna, ker ž njo nastopi ,Soča" svoje 35. leto. Lepa doba je to, doba hudih bojev in trpljenja. »Soča* je imela v teh časih viharna leta, ali prestala je viharje, grome in treske, ter stoji tu ne-premagana na braniku za omiko, svobodo in napredek goriških Slovencev, neomajana, kajti zaman butajo ob njo tudi sedanji veliki in težki valovi razburkane klerikalne politike. Po Ustih potih, po katerih je hodila doslej, bo hodila tudi odslej ter se borila za vse dobro, za vse naše pravice proti vsem krivicam, naj prihajajo s katerekoli strani, proti vsem sovražnikom našega ljudstva. Vremena se počasi jasnijo, zjasnilo se je jako zlasti letos ob deželnozborskem zasedanju, in marsikatera mrena je padla z očij. Ljudstvo spregledava, upajmo,« da tudi spregleda... Obračamo se do rodoljubov, da nas podpirajo i zanaprej v težavnem boju ter nam pridobijo še novih vojščakov. Armada mora narasti, da stre sovražnika v taboru drugorodcev pa tudi pod našo lastno streho. Božični prazniki nam naznanjajo veselo dobo preporoda po vzvišenih Kristovih naukih, glede* katerih vedno povzdigamo glasove, da bi se \poštevali in uveljavljali v obči blagor človeštva ter bi se ne rorcvarili in metali v blato, kakor delajo ž njimi krivi preroki in pismarji.---------------~------------ Pod takimi utisi želimo vsem našim naročnikom vesele Božične praznike. Dva .Kažipota*. — Kakor smo že naznanili, priložimo v sredo .Soči* običajni .Kažipot* po Goriškem. Okoli novega leta pa pridenemo drugi .Kažipot« po Ljubljani in kranjskih mestih. — Naročnikom v Gorici smo ga poslali že danes. To sta pač dve lepi in vaTni? ihjfgT, kateri dobijo naši" naročniki za novoletno darilo. »Pevsko In glasbeno društvo* naznanja, da priredi »Silvestrov večer* dne 31. t. m. v prostorih hotela .Central« ob 8. uri. Na vsporedu bodo razne pevske in humoristiške točke. Odbor uljudno vabi vsrrodoljube,"tla'setegai žabwnega večera mnogoštevilno udeleže\ Za pogoreloe t Oepovanu na novo došlo: Županstvo v Solkanu K 50; Josip Misehitz, rudar v Derne K 4; kuracija Ka. K 19-40; Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu K 5; Andrej Mesar, vikar v Lokavcu K 10; Andrej Žnidarčič. vikar v Gradnem K 14; Josip Abram, kurat v Novakih K 5; kuracija Novake K 20 : Tvrdka Konjedic-Zajec v Gorici K 50; dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec K 30; Josip Droč, gostilničar v Gorici K 20; Lucijano de Blas v Gorici K 5. Tvrdka Hedžet in Koritnik blaga v vrednosti K 44*70 ; Šebreljska sledilna posojilnica K 25. Zadnjič se je pomotno sporočilo, da je dala duhovnija Dreženca 35 kron, dala je v resnici kuracija L i b u š n ' e. Vsem darovalcem naj Bog povrne l A. Podgornik J. Rejec župan župnik. Baepls častnih nagrad družbe sv. Mohorja, — Odbor družbe sv. Mohorja razpisuje dve častni nagradi, in sicer: a) tri tisoč kro n za daljšo povest v obsegu 15 do 16 tiskanih pdl, in b) petnajst sto kron za krajšo povest v obsegu 8 do 10 tiskanih pol v obliki »Slovenskih Večernic*. Snov povestim bodi vzeta iz domačega narodnega življenja in se naslanjaj ali na slovensko, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgodovino, ali pa na družabno (socijalno) življenje našega naroda. Pisatelji se naj ozirajo na to, da sta obe povesti namenjeni preprostemu ljudstvu kot družbeni knjigi. Zatorej bodi jezik preprost in lahkoumeven, vsebina pa primerna namenu družbe sv. Mohorja. Rokopisi, lepo in razločno na eni listini strani pisani, se naj dopošijejo do dne 31. grudna l. 1905. družbi sv. Mohorja v Celovec brez pisateljevega podpisa; ime pisateljevo se prideni v zaprtem zavitku, ki pa naj nosi naslov dotične povesti in tudi pove, za katero nagrado se poteguje. Odbor družbe sv. Mohorja svojo razsodbo o priposlanih rokopisih objavi tekom malega travna leta 1906. in tedaj tudi nr gradi izplača. Ako bi odbor nobeni povesti iz kake-gakoli vzroka ne mogel prisoditi častne nagrade, sprejme vendar tudi manj dovršene proizvode, če se mu zde pripravni za družbo sv. Mohorja, ter jih odkupi po dogovoru z dotičnimi pisatelji. »Trgovska in obrtna zadruga" naznanja, da uraduje od danes naprej v lastnih prostorih v »Trgovskem Domu", ulica Jos. Verd^a. Prvi razred na goriSkem gimnazija. —J?*llL ?azred na nemškem gimnaziju v Gorici ima letos 3 oddelke a, b, c. V prvem oddelku so laški deLki, v drugem in tretjem pa slovenski; teh je 78. Razrednik v laškem oddelku je Lah, v slovenskih oddelkih pa Nemca, ki ne umeta niti besede slovensko. Vsi ti ti'je razredniki podučujejo latinščino in nemščino, torej najtežje predmete, ker se vrši pouk v nemščini, mladina pa je laška in slovenska. Ali vendar kaka razlika je tu med laškim razredom in obema slovenskima. Za j napredovanje, za olajšanje pouka je glavnega pomena to, da imajo laški dečki Laha za učitelja pri najtežjih predmetih, Laha, ki jih ume in oni njega, ki jim more iti na roko pri pouku tudi v materinščini, dočim so slovenski učenci izročeni na milost in nemilost nemškima profesorjema, ki jih ne umeta, ki jim ne moreta ničesar razložiti, ker ne poznata njihovega jezika, in učenci jih ne umejo. Kaj sledi iz tega? Pač le to, da se olajšava laškim učencem pouk* kar le mogoče, da morejo tako naprej talentirani in manj talentirani, pri Slovencih pa je posledica ta, da se razred .Cisti*, kakor pač zahteva to — sistem t V takih razmerah ne morejo vspevati slovenski dečki, le najbolj talentirani se s težavo prerijejo skozi, drugih večji del mora pasti. V drugem razredu jih je že znatno število manj, Lahov odmanjka le malo, ko pa pridejo skupaj na gornjem gimnaziju, pa kmalu vidimo pol in pol, in še to se skrči, če je le mogoče sistemu. Stokrat že smo povdarjali, da mi presojamo našo mladino čisto prav, da nič ne pretiravamo, zategadel pa zavračamo vsako morebitno sklicevanje na to, da je pač med mladino v prvih razredih takih, ki ne kažejo posebna sposobnosti za daljše izobraževanje. Vemo, da se nahaja kak odstotek take mla- . dine, več pri Lahih nego pri nas, ali vemo pa tudi, da se enim gre na roko že s po-četka, drugim pa že a priori pokaže, kaj bo in kaj ne bo. Tako se delajo umetno ovire napredku Slovencev! Radi tega pa moramo zahtevati, da se v bodoče določi v prvem razredu (dokler bo nas še osrečeval nemški gimnazij), za razrednika slovenski profesor, kakor je laški v laškem razredu. To je najmanj, kar moramo zahtevati, ker smo pač temu tako, pa je prav ! — takrat vsaj vem, čemu živim in čemu trpim! Kaka neizmerna olajšava I Ponavljam še enkrat, da ne čutim nikake dolžnosti, delati previdne in bojazljive sklepe, ali že poprej sem napisal, da nihče ni bližji misticizmu nego skeptik« To sem doživel sam na sebi sedaj, ko sem jel vršeti nalik tiei, katera, zaprta dolgo v kletki, se povznaša, košati in koplje v prostranstvu, ko dospe na svobodo. Videl sem nove poljane, pokrite z novim življenjem. No vem, ali je bilo to na nekakem drugem planetu, ali nekje, evo! v medplanetnem prostranstvu, dovolj, da je tudi to *ivljenje in to polje bilo popomoma drugačnejše od našega. Svetloba ondi je bila jasna in nežna, v ozračju hlad, poln miline glavna razlika pa je tičala v tem, da je zveza med individualno in med splošno dušo bila ondi dokaj bližja, tako bližnja, da ni bilo mogoče razločiti, kje konča indivldij ter pričenja splošnost. čutim pri tem, da prav na tej nejasnosti meje se opira sreča onega življenja, ker človek se ne izključuje, ne postavlja nasproti, marveč biva v harmoniji z okrožjem, a s tem samem živi z vso močjo splošnega življenja. Ne rečem, da bi bili to prividki, bil je to le prehod tega mejnega pasu, za katerim konča tesnosrčno modrovanje ter pričnejo občutki, ki pa so vendar še nekaki izvodi iz poprejšnjih premis — samo da so dognani tako daleč, da so prav neuhvatljivi, kakor more biti neuhvatijiva zlata nit, raztezajoča se v brez-skončnost. V ostalem, jaz se še ne znam uteloviti v to življenje novih poljan, niti se temeljito stopiti, ah* zadostno izgubiti v njih samega sebe. Ohranil sem si do neke stopinje svojo osamelost; nekaj mi je manjkalo, in zdelo se mi je, da iščem nečesa okrog sebe. Nakrat sem začutil, da iščem Angelico. Očividno: samo njo in zmerom njo! Kaj je meni moglo biti mar brez nje za to spremenljivo življenje ? Končno sem ga našel in jela sva skupaj tavati naokrog nalik senci Pavla s senco Francoske da Rimini. Zapisujem to radi tega, ker vidim v tem skoro prestrašujoč dokaz, kako močno so že pogoltnili moje bitje občutki do te ženske. Kaj pa zlodja! Kaka more biti zveza med Bungom ler njegovim neo-vitalizmom in Angelico? Ali vendar jaz, celo takrat, kador mislim na take reči, dospem naposled k njej. Znanost, umetnost, naravo, življenje naravnavam sedaj do tega edinega imenovalnika. To je os, okrog katere se vrti z&me svet. To ima svojo nezaslišano tehnieo, ker vspričo tega, ali je vsaj najmanjša možnost, da bi šel kedaj za svetom razuma, mi še ponavlja od časa časa s slabim, zadušenim glasom: odidi, zbeži! Vem, da to ne skonča dobro, da ne more dobro končati, toda kje naj vzamem moči, kje voljo, kje eneržijo, ko mi pa je vse to zabranjeno ? Takisto bi mogel tudi človek, ki nima nog, ponavljati: vstani in pojdi v svet! Na čem? Jaz pa še dodam: Kam, po kaj ? Tu je moje življenje! Časih se me polaŠČuje volja dati citati ta spominski list Angelici, toda ne storim tega. Njeno pomilovanje do mene bi morda potem zrastlo, toda ljubezen bi se morala zmanjšati. Ko bi ostala Angelica moja, bi iskala v meni opore, pomirjenja in neomahljive vere za oba, da mora to tako biti in da je t*ko prav ; med tem bi našla dvom celo glede* tega. V ostalem dopuščam, da ko bi tudi razumela vse, kar se je v meni godilo in se Še godi, da bi mnogo rečij ne mogla čutiti. Midva sva dvoje tako različnih bitij ! Evo, jaz na primer, celo takrat, kadar se vgrezam v misticizem,, kadar si govorim, da je vse mogoče, si predstavljam življenje za tem svetom ne po splošnih pojmih, potem pa — za kolikor je te splošne pojme mogoče imenovati pravilne in nepravilne. Zakaj ? Ako je vse mogoče, pa je takisto mogoče tudi peklo, vice in nebo, kakor te moje blede in jasne poljane! Ali pri tem so previdki Danteja vendar večji in sijajnejši od mojih. Torej radi česa ? Iz dveh vzrokov. Evo, najpoprej radi tega, ker moj skepticizem, ki se zatruplja z lastnim dvomom, kakor škorpijon z lastnim strupom, ima vendar še dovolj moči, da izključi iz raznovrstnega dopuščanja 'pojem preprost in splošno sprejet — a drugič?... Drugič, da v teh dantejevskih pregrajah ne znam predstaviti sebe in Angelice skupno... Takega življenja pa niti nočem... Toda vse to, kar pišem in mislim, uravnavam s pomočjo nekega dela mojega mislečega bitja; ostalo se nahaja pri Angelici. V tem hipu vidim še luč, pro-dirajočo iz njene sobe na grmičjo česmina, ki raste pod njenim oknom. Moja revica prebija tudi noči brez spanja! Videl sem, kako je danes zadremala pri delu. V velikem naslonjaču se mi je zdela jako majhna in globoko je dihala od utrujenosti. Začutil sem. do nje nekaj takega, kakor bi bil to moj otrok. Dne. 11. rožnika. Končno so mi doposlali ono glavo Madone Sasso-ferata. Izročil sem jo Angelici v navzočnosti tete in gospe Celine kot stvar, njej pripadajočo in zapisano. Na noben način ni mogla odkloniti daru. Na to sem sam obesil sliko na steno v njenem buduaru. Ondi se mi zdi kaj čedna. Meni ne ugajajo Madone Sassofe-rata, toda ta je tako preprosta in taka zalo v svojih jasnih barvah! Prijetno mi je pomisliti na to, da kolikokrat jo Angelica pogleda, se mora spomniti, da sem ji jaz dal to svetinjo; dal pa sem jo radi tega, ker jo ljubim. Na ta način se ta ljubezen, katero smatra ona za pregrešno, mora v njenih mislih zdru- že naveličani sistematičnega zatiranja Slovence? ! BožlSnica v Solkanu. — Dne 18. t. m. je priredilo društvo »Otroški vrte »božicnico* v dvorani g. Alojzija Mozetiča v Solkanu, katera je letos končala v vsakem ožim prav dobro. Ljudstva domačega in una-njega se je bilo nabralo za dve taki dvorani« a vse točke obširnega programa so se izvedle prav pohvalno. —Zato si šteje društveni odbor v svojo dolžnost radi tega se prav srčno zahvaliti vsem, ki so pripomogli k prireditvi: g. Sreberniču, učitelju v pokoji, za njegov požrtovalni trad pri pripravljanji in izvrševanji, .božicnice', gospici vrtnarici, Marjetici Korsič, gg. diletantom in pevcem za v popolno zadovoljnost vsega navzočega občinstva rešeno nalogo pod vodstvom spret-iej^ grSreberniča. ~~~" Tudi vsem blagodušnim darovateijem lepih in izdatnih darov za .božičnico*, — domačim in v Gorici, bodi tem potom naša najtoplejša gahvala. — Bog povrni vsem mnogoterno 1 Odbor. Solkan, dne 20. dec. 1904. Namestnik ˇ Furlanljl. — Včeraj ob 10 uri zjut je dospel na postajo v Zagrad namestnik knez Hohenlohe v spremstvu stavb, svet. Porenta. Sprejeli so ga na postaji obč. možje Zagrada in c. kr. okr. glavar, namest. svet. pl. Fabris, koji se jima je pridružil ter so potem ž njima odpeljal zaradi zgradbe mosta čez .Torre" v Vileš in potem v Budo. Od tam čez Tapoljan, Verso in Romans je prišel v Gradišče ob 1 uri pop. V vseh vaseh so bile razobešene zastave in šolska mladež je bila tudi zastopana. V Gradišču so ga pričakovali nekateri politični uradniki, mestni župan in nekaj občinstva z mestno godbo. Med tem ko je ta svirala koračnice, se je vstavil v hotelu „Speranza" le toliko časa, da je spil čašo juhe ter se potem peš napotil v Zdravščino na postajo spremljan od imenovanih, odkoder so je odpeljal z vlakom ob 1% proti Gorici. Velikanska klerikalna nudoblja se je razvijala že dolgo časa glede znane afere, tičoče se Kerševanija. Najprvo so zahrbtno ruli proti g. Konj., mu kradli čast, ga obre-kovali, da j* bilo že ostudno, ko pa je tista Kerševanijeiuv obravnava konOla, niso imeli nujnisega dela nego spraviti vso reč v javnost. Vsa stvar je bila tako zlobno in jezuitsko prefrigano zasukana, da še je moral dati odgovor, moralo se je pojasniti nami-gavanje po .Gorici". — So pa se je to zgodilo, so se dobili ljudje, ki so se zgražali, češ, Slovenci vse svoje reči peremo v javnosti. To je sicer res žalostno, alt kdo pa je temu kriv? Temu so krivi le klerikalci, ki znajo take reči spraviti v razgovore po listih t&ko, da se mora dati pojasnilo. Radi bi videli koga izmed onih zgraževateljev samega prizadetega. Ali bi se branil ali ne? Mi mislimo, da bi se! Krivda na takih rečeh pripada edinole peklenskozlobnim klerikal- cem, ki ne dihnejo, da ne bi mislili na to, kako bi škodovali naprednjakom, zlasti pri kakem podjetju. Že dolgo časa so premišljali, kako bi se zaleteli v znani konsorcij ter spravili kak zapletek na dan, slednjič jim je prišel prav omenjeni K—i. Kaj njim mar, če njemu škodujejo, prava reč za nje, če bi* ga spravili taso daleč, da bi mu bilo sploh težko priti do primernega zaslužka, tudi če je žrtev, jih nič ne briga — samo da so le dobili novo orodje, s katelim so hoteli škodovati slovenskemu podjetju, ter se začeti z nova bojevati z Gabrščekom. To so iskali, ali to pot jim je spodletelo korenito tako, da je bila vsa javnost hitro na čistem. In mislimo, da uvidijo hudobijo klerikalcev tudi oni, ki hočejo igrati neko nadstrankarsko visoko ulogo v takih rečeh, namesto da bi m i si tli na realnih tleh. Klerikalna hudobija je velikanska. Le premalo jo še marsikateri vpošteva, le prepovršno se sodi tuintam naše razmere, kar ima za posledico, da vršijo klerikalci svoje razdirajoče delo toliko lažje. Za danes je obljubljeno v »Gorici« poslano Kerševanijevo. Ge se mu posreči, oprati se, bo nas jako veselilo; in g. G—k in g. K—c gotovo ne zamudita prilike, dati mu, kar mu gre — če pa ne, pa bode javnost jasno videla, s kako prefriganostjo iz klerikalnega tabora se nam je boriti! Sodba bo lahka — zadnji dve .Poslani* pa že govorita v svoji klavernosti dosti jasno,.. Noti kolodvor na Blanei. — Komi-sijonelni ogled za novi kolodvor na Blanči se je izvršil v redu v sredo. Komisiji je nače-loval namestništveni svetnik Fabiani z nekim inženirjem iz ministerstva. Goriški župan je zahteval nekaj prememb k predloženemu načrtu. Pevsko in bralno društvo v Št. Andrežn priredi dne" 22. januvarija 1905. veselico v Lutmanovi dvorani. Vspored se objavi pravočasno. Rokodelsko bralno društvo v Tolminu priredi na Silvestrovo dne 31. t. m. v Podšolarjevi dvorani veselico s petjem, igro, šaljivim prizorom in tombolo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Dobitki so izloženi v PodšoVarjevem oknu. Ker je čisti dohodek namenjen za društveno zastavo, se prepiačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Klerikalci med seboj. — Na Tirolskem je klerikalizem v bujnem cvetu. Konservativci in kršč. socialisti se zmerjajo po listih, da je grdo, in vede se polemika prav po pristni klerikalni navadi z lažmi in podlostjo. Škofje pišejo pastirske liste, ali gorečih duhovnikov in neduhovnikov, ki se bojujejo vsi za večjo čast božjo, le ne morejo ukrotiti. Sedaj so zopet izdali pastirski list. Duhovnikom ukazujejo: 1. Da naj ne store ničesa niti za niti proti .Bauernbundu* in se naj ne udeležujejo zborovanj. 2. Duhovniki se naj varujejo, da v političnih vpraša- njih ne pridejo v nasprotje, in se naj rajši izognejo takemu delu, nego bi zaradi njega trpela edinost. 3. Katoliškim časopisom je streho prepovedano, o3tro polemizirati proti katoliškim laikom, ki so drugega političnega mnenja. — Pomagalo seveda to vse skup ne bo niči Promocija. —- Včeraj je bil prorao-viran na graškem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva g.Alfonz Serjun iz Idrije. Izpred sodnljo. — A. Perasin iz Gervinjana se je zoperstavljal občinskemu redarju, ko ga je hotel aretirati, ker je pel in kričal z drugimi po cesti pa se nt nič zmeni! za opomine. Redar je bil tudi lahko ranjen. Sodnija je prisodile Perusinu 4 mesece trde ječe s postom vsak mesec. 26 letni Iv. Maver iz Gradišča ob Soči je bil obtožen poneverjenja.Služil je v Gorici pri Kuhnelu ter si pridržal inkasiranihK i48*48. Prisodili so mu 3 mesece trde ječe s postom vsak mesec. Pobegnil je iz Plavij laški delavec Al. Francesconi potem, ko je napravil v gostilni pri Križniču dolga 15 K. V Gorici pa so ga prijeli redarji ter odvedli v zapor. Na tldjem lovu je motil 16!etni A. Pavlin dva tovariša jednakih let. Mislila sta, da že kaj ujameta, ker se je bilo nabralo okoli njih (Podturnom) obilo tičev; kar je prilomastil Pavlin ter jih prepodil. - To ju je tako razkačilo, da sta planila po njem ter ga nabila precej nevarno. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Najodllčnejšl evropski zdravniki trdijo kakor en mož, da se pri najtrdovrat-nejših revmatskih boleznih, ki so jih prej 10—15 let zdravili na različne načine, dosežejo s porabo Zoltanovega mazila že po kratkem času velike olajšave. Za Čitajoče občinstvo je važno, da ve, da je to znamenito to mazilo naprodaj v vsek večjih lekarnah po t K steklenica, razpošilja jih pa lekarna Zoltan v Budimpešti, V., Szabad=agter. Vojna med Rusi in Japonci. Anatol Mlhujtovič Steselj. Veliki junak Steselj, katerega občuduje ves svet, je rojen leta J.848. Po postavi je majhen, ali možat; odločen je in pogumen. Njegovi životopisci pravijo, da je v mladosti tepel vse otroke v rojstnem kraju, on pa je oatal nestrahovan. Svoje prvo junaštvo je pokazal v vojni na Balkanu leta 1877., ko je stopil v vrste Bolgarov ter se bojeval proti Turkom kot načelnik neke čete usta-šev. Vsi so ga imeli radi, vsi tako spoštovali, da se mu ni upal nikdo prav blizu. Po tej vojni se je lotil najmarljivejše vojaških študij, ter se priučil res temeljito vsega, kar se je uč;1. Leta 1900. ob vstaji bokserjevje bil polkovnik. Na čelu bat al j iona siberskih strelcev je bil prvi, ki je prišel v Tientsin. Potem je postal generalmajor ter bil poslan v Port Artur. V času japonsko-kitajske vojne je videl hrabrost Japoncev, kar ga je prav dovedlo do tega, da je izpcstoval novo utrjevanje Port Arturja, katero dela sedaj Japon- cem toliko preglavico. Steselj je skozi in skozi vojak, kratkih besedij, pogumen, natančen, strog pa dober ko duša. Navdušiti zna vojaka, da gre ž njim, kamor hoče. Ku-ropatkin ga visoko čisla ter se je potegoval ob začetku vojne zato, da dobi poveljstvo v Port Arturju on. Kakor se vidi, je ravnal Kuropatkin prav. Mnogo se je govorilo, kake narodnosti je Steselj. Največ se je trdilo, da je Švicar. Ali sedaj pišejo, da so se njegovi pradedi priselili v Rusijo iz Skandinavije koncem 17. stoletja. Ge je to res ali ne, fakt je, da je Steselj tako Rus kakor Kuropatkin ali pa Roždetvenski. Na morju. Iz Tokia poročajo, da je japonska ladja »Asagiri* zaplenila angležki parnik »King Arthur*, ki je zapuščal Port-Artur. Baje je pripeljal parnik v trdnjavo živila. Imel je na krovu ruske pomorske častnike, ki soizkušali priti k baltiškemu brodovju. Ladjo so odpeljali v Saseho. — O ladji »Nigretia*, ki so jo zaplenili Japonci, poročajo, da je vozila v Vladivostok kontrebandno blago. Na njenem krovu so bili tudi ruski častniki in moštvo, ki so pobegnili iz Šangaja; med njimi tudi poveljnik rušilca ,Grozoboja", ki je imel pri sebi važne listine. Katere narodnosti je ,Ni-gretia*, se še ni moglo dognati. Med premirjem pred Port Arturjem. Neki ruski častnik, ki je došei v Cifu, je pripovedoval, da je branilo ,203 m grič", pri katerem so Japonci imeli tako grozne izgube, le 600 Rusov. To se ne sklada popolnoma s poročilom poveljnika Micenova, ki govori o izgubi 2000 mož. Interesantno je, da tudi tu, kakor ob Šahu, ljuta sovražnika ob času premirja tako prijazno občujeta, medtem ko v boju ni nikakega pardona. Rusi so presenetili Japonce, ki so med premirjem prišli izza svojih okopov, z dvema steklenicama konjaka. Japonci so se revanžirali ter so dali Rusom osem steklenic piva, ki ga imajo v Port. Arturju. Ko so japonski častniki dejali Rusom: ,Vi ste hrabril*, je dejal general Smirnov, poveljnik utrdbe: ,Mi nismo hrabri, a znamo svojo stvar". Rusi pravijo, da so imeli priliko, precej natančno oceniti število japonskih mrtvecev. — Ob ,203 m griču" so izgubili Japonci baje 18.000 mož, pri utrdbi Bordi 10.000 mož in pri Icušanu 9.000 mož. Huiska preiskovalna komisija. Preiskovalaa komisija za hulsko sfero v Parizu je imela 21. t. m. predpoludne vmi-nisterstvu za zunanj: stvari prvo sejo. Posvetovanje je trajalo poldrugo uro, Komisija je soglasno izvolila kakor petega člena admirala barona Spauna v Gorici ter se je nato odgodila do 9. januvarja 1905. Visoka gora zopet v ruskih rokah. General Kuropatkin poroča: Glasom poročil od kitajske strani se je portarturski garniziji posrečilo vzet: nazaj ,grič 203 metrov* z vsemi topovi, ki so se tam nahajali. — Štirideset japonskih stralcev je v noči skušalo nenadoma napasti neko rusko stražo. Ker so Rusi za nakano izvedeli za časa, ko ni bil sovražnik še pripravljen, je ruska straža, ki je bila znatno močneja, odbila napad s tem, da je napadalce vsprejela s silnim streljanjem ter jih pognala v beg. Na desnem krilu se je oddelek ruskih lovcev v noči na 20. t. m. priplazil do neke japonske utrdbe, kjer so položili dve piroksiiinski patroni, ki sta eksplodirali. Japonci so zbežali z utrdbe ter se umaknili do vasi Tint- žiti s predstavo svetosti. Pad prava otročja tolažba, toda kdor nima druge, temu je tudi taka dobra. Danes sem doživel neki boljši trenutek. Ko je bila slika obešena, se mi je A*igetica približala, da se mi za njo zahvali. Ker je bil naslonjač, v katerem je sedela gospa Celina, oddaljen dovolj daleč, sem jo v trenutku, ko je Angelica položila svojo roko v mojo, za trenutek pridržal in vprašal poluglasno: »Angelica, ali me ti res sovražiš?« Toda ona je odkimala z glavo nekako otožno. »Oj, ne!« mi odvrne kratko. Ali koliko je obsegal ta kratek odgovor! Navadno se sicer govori, da ako se občutki ljubljene ženske ne morejo nikdar pojaviti na vnanje, da je to vse eno, ali ona ljubi, ali ne. Ne! to ni vse eno! Naj imam vsaj to; tega ne bi dal za nič! O j! potem ne bi imel ob čem živeti! Dne 12. rožnika. Nahajam se v Varšavi radi pisma Sniatinskega, katero sem prejel že oni dan in v katerem me je pozval, naj pridem na obed, ki so ga priredili Klari v slovo. Na obed nisem šel; ta je bil včeraj, toda poslovil sem se danes od nje na kolodvoru. Prav sedaj sem se vrnil od ondot. Poštena duša je odšla brez-dvomno napolnena z žalostjo de mene ter z občutki doživele prevare, toda brž ko me je zagledala, mi je odpustila vse, in poslovila sva se čim najprisrčnejše. Jaz sem tudi čutil, da mi je bo primanjkovalo, da nastane še tem večja puščava okrog mene. Na mojih mističnih poljanah ne bo nikakega slovesa. Današnje slovo je bilo v resnici otožno, ker večer je bil mračen in deževen, deževje bo trajalo gotovo kakih pardnij. Navzlic temu je dokaj oseb pospremilo Klaro. Njen »sleping« je bil tako obložen z venci in cvetkami kakor kak mrtvaški voz. To vse mora odstraniti, ker] sicer se zaduši. Klara v tem hipu pred odhodom se| ni zmenila za to, kaj si bodo ljudje mislili ter se jej — kolikor je bil6 v takih okoliščinah mogoče —i vkvarjala izključno z menoj. Stopil sem v njen kupe in razgovarjala sva se kakor dva prijatelja, ne zmene se za navzočnost stare in večno molčeče Klarine so-sodnice, niti drugih oseb, ki so se tudi priplazili končno tajno na hodnik. Držal sem Klaro za obe roki in ona me je gledala s svojimi poštenimi, plavimi očmi, govore" pri tem z ganjenim glasom: »Samo vam povem odkritosrčno, da še od nikoder nisem odhajala s tako težkim srcem... Pri tem kretanju v trenutku odhoda Človek nima niti časa, da \ bi kaj poved?.? — toda kako mi je žal... V Frankfurtu vidim mnogo učenjakov in umetnikov, samo, da... sama ne vem... nekaka razlika je... vi ste nekako nežnejše orodje. Ali o vas tudi nimam kaj reči!« »Ali gospodična dovolite, da vam časih pišem?« »Tudi jaz vam hočem pisati, pa tudi vas piosim za to ljubav. Imam sicer svojo godbo, toda sedaj mi ta že več ne zadoščuje: Mislim si, da bo tudi vam to sčasoma potrebno, kajti vi morete imeti mnogo prijateljev, toda tako vdane, tako naklonjene prijateljice gotovo nimate, kakor sem jaz. Tako nespametna sem, da me razvname vse, toda tu je treba nakrat oditi.« »Oba neprestano kretava po svetu: vi kot umetnica, jaz pa kot cigan, torej to ni slovo, marveč samo: na svidenje! ,»Na svidenje! Na svidenje Čim najurneje! Vi ste tudi umetnik! Mogoče je ne svirati, ne pisati, ne slikati, marveč v duši biti umetnik. Jaz sem razvidela to v prvem trenutku, ko sva se spoznala — kakor tudi to, da ste gospod navidezno srečni, toda na dno duše morda zelo žalostni. Zapomnite si, gospod, da živi neka Nemka, ki je vam naklonjena kakor sestra.« »Jaz si pritisnem njeno roko na ustnice, ona pa, v mislih, da hočem že oditi, mi reče urno: »Še je čas; šele po drugem zvonenju.« »Jaz sem res že imel voljo posloviti se. Toda do česa sem dospel s svojimi živci! Evo, Klarina sorod-nica je imela radi deževja gumov plašč na sebi, ki je grozno zašumel pri vsakem [njenem gibanju in ta še-lest ali bolje vršenje ftume me je pripravljalo naravnost v obup. V ostalem je to trajalo le par minut. Končno sem se umaknil, ko je pritekla gospa Snia-tinska. »Hilt, v Frankfurtu! je zaklicala za menoj Klara, »pismo mi dopošljejo, najsi že bom kjer hočem.« črez trenutek sem bil na peronu pod oknom vagona, sredi množice od Klare se pošlovljajočih oseb, ki je šumela ob enem s sikanjem sopare, nasilnim dihanjem lokomotive in klici kondukterjev. — Okno vagona se je zdrknilo na vzdol in še enkrat sem zagledal to pošteno, prijazno lice. »Kje prebijete, gospod, črez leto?« me vpraša Klara. »Ne vem; pisati vam hočem,« ji odvrnem, V tem hipu je dih lokomotive postal urnejši, za-čul se je poslednji žvižg in vlak je odrinil. Poslovili smo se od Klare s kričem, ona nam j3 pošiljala z rokami poljube, dokler končno ni izginila v daljavi in mraku. »Ali vam bo zelo dolgčas ?« me je vprašala nakrat gospa Sniatinska. »Zelo!« ji odvrnem in priklonivši se odidem domu. Zares sem imel v srcu tako čuvstvo, kakor bi bila odhajala oseba, ki bi mi v danem slučaju mogla sialun, od koder so pričeli streljati na ruske lovce. Tem se je pa posrečilo priti do vasi ter položiti tudi tukaj dve razstreljivni pa-troni. Ko sta isti eksplodirali, je sovražnik nehal streljati. Boj m visoko goro. Major Mičenov, ki se je udeležil boja za Visoko goro ali ,203 m grič*, je došei v Cifu ter poroča, da je bil ta boj najbolj ljut in krvav v tej vojni. Japonci so imeli velikanske izgube; padale so kar cele korapa-nije, a Japonci so drli naprej, da pridejo na vrh. Slednjič jih je prisilil ogenj iz drugih utrdb, da so se umaknili. Potem so pa. zopet naskočili drugič in tretjič. Zastavonoša je bil ubit, ravno tako 8 Japoncev, ki so drug za drugim dvignili zastavo. Pri1 tretjem naskoku so zažgali Japonci v bližini se nahajajoče skladišče lesa in premoga. Veter je gnal plamen in dim Rusom v obraz, vsled česar so se morali umakniti. Steselj poroča 5. tr m.: Včeraj ob sedmih zjutraj so pričeli Japonci, ko so zbrali vse svoje čete, naskakovati Visoko goro ter jo obenem bombardirali iz 11. ter 16 čolnih topov. Ljuti boj je trajal cel dan. Trikrat smo odbili naskoke. Proti večeru so se Japonci polastili vrhunca, kjer so takoj postavili dve strojni puški. Z dne 10. t. m. se glasi Steseljeva brzojavka: Japonci so 6. t. m. zaseli Visoko goro (203 m grič). NaSe ladje v luki so poškodovane od 11-colnih bomb. General Ger-pinskij je umrl vsled ran. Duh čet je izboren. Formosa. „Svjet* piše: Nekateri japonski listi izražajo bojazen, da bi utegnili Rusi, ko bodo pluli mimo Formoze, izkrcati tu svoje čete ter se polastiti tega japonskega otoka. Vsled tega je opravičeno mnenje, da bodo Japonci napravili na Ribiških otokih bazo za japonsko brodovje. Na Japonskem namreč že računajo s tem, da imajo nekatere transportne ladje, ki spremljajo baltiško brodovje, na krovu čete, ki.so namenjene v pojačenje portarturske posadke ali pa za posadko na Formozi. To je sicer le samo ugibanje, a se navidezno potrjuje po neki carigrajski brzojavki, ki pravi, da so.bile ladje prostovoljnega brodovja tako zelo naložene, da jih ni bilo mogoče preiskati, ter da so nosile velikanske zaboje, v katerih.so bili najbrže skriti topovi. Brzojavke iz drugih evropskih pristanišč se zopet glase, da je bilo t«, ladjah vse polno čet. Vse to vzbuja pri Japoncih bojazen, da utegnejo Ru3i izkrcati svoje čete na Formozi ter jo zasesti. A fcrez podlage so japonske in angleške trditve, da je od Toga odvisno, kje bo bojišče. Mnogo bolj pa lahko admiral Roždenslvenski preslepi ter zmede sovražnikov načrt s tom, da plove okrog Avstralije. Čile ni prodala svojih ladij. .Standard" poroča iz Nevv Yorka dne 19. 1. m.: Cilenska vlada je uradno naznanila angleškemu zastopniku, da ne namerava prodati nobene bojne ladje ter da bo varovala nevtralnost. Japonska vojska. .Lokalanzeiger" poroča iz Mukdena: Ruski generalni štab je izračuni!, da šteje sedaj japonska armada v celem 219.000 mož s 816 topovi. Cim pa se posreči Japoncem osvojiti Port \rlur, bo štela japonska armada 330.000 mož z 1.100 topovi. Rusija bo pa koncem zime imela na bojišču 546.000 mož in 1732 topov. BaltiSko brodovje. Po poročilih iz Petrograda odpluje 3. tihookeanska eskadra na Daljni Vztok defi-tivno 15. januvarja. Čuje se, da je dobil admiral Roždestvenski ukaz, da naj s svojim brodovjem počaka na to eskadro. Ruska vlada je baje dobila od generala Steslja zagotovilo, da se Port Artur še do tega časa lahko drži. Klkrančan. •::w *I#taA^ije^Javlja, da so bili Rusi, j ko so Japonci vdrIPv kikvarieth^v prvem • trenotku tako presenečeni, da še streljati niso [ mogli. Vnel se je strahovit boj z bajoneti. ' Rusi po bili vsi pokiani. Ko je prihitel general Steselj z rezervo, je bilo že prepozno. — O važnosti po Japoncih osvojenega fora Kikvančan se različno sodi. Vsa mnenja pa se strinjajo v tem, da for ne spada k notranjim utrdbam. 150 m od imenovane utrdbe se nahaja drugi močnejši for, ki ima težke topove in s katerega se uspešno lahko obstreljuje od Japoncev osvojene utrdbe. Japonci so zopet izgubili for K ik-v a n č a n, ki so ga šele osvojili. Imenovani for je bil izpostavljen najljutejšerou ognju so3ednjih forov. Japonci so zopet imeli velike izgube. General Nogi zahteva, da se mu nemudoma pošlje še 50.000 vojakov na pomoč. Zadnje vesti. Včeraj so poročali listi, da so si Rusi zopet priborili Visoko goro, da se je potopila pred Por-Arturjem japonska bojna ladja »Jašima* ter da je Kamimura na poti proti Roždetvenskemu. Potrjene gorenje vesti še niso. — Dantd ni nikakih posebnih poročil z bojišča. Razgled po svetu. Boj za samoslovenske napise t LJubljani. —• V zadnji seji mestnega sveta ljubljanskega je omenjal župan, da je mariborski obč. svet sklenil prepovedati vse slovenske napise ter potem sporočil, da je zadevo glede samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani odstopil pravnemu odseku, da jo prouči ter poroča obč. svetu, kar bo potem najboljši odgovor na barbarsko postopanje ob Dravi. Obravnava proti Jcnnorju, ki je de-fravdiral velike svote, je pričela na Dunaju v torek. Trajati ima 4 dni, Od defravdirane svote se je našlo pri Jennerju še 284.700 K, tako da ima banka samo škode 10.000 K. Jenner je obsojen na 3 leta, drugi prizadeti so dobili po 3, 5, 8 mesecev. Občinski svet v PuJJn je razpuščen. Posle bo opravljal upravni odbor 7 Členov z dr. Stanichem na Čelu. Upravni odbor izvrši tudi nove volitve. Sam e! je Izkopal grob v Trbovljah dninar Peter P i n t a r. Šel je v pol ure oddaljeno vas, da bi pomagal nositi nekega mrliča, a se je že po potu tja tako navlekel žganja, da je obležal in v pijanosti umrl. V grob, ki ga je bil izkopal mrliču, so zagrebli njega. Štajerski deželni zbor je sklican na dan 28. t. m. Nesreča na železnici. — 20. t. m. so skočili z železniškega tira trije vozovi tovornega vlaka št. 985 pri Žabnici na progi Trbiž-Ponteba. Vlakovodja je bil težko, ma-nipulacijski sprevodnik pa lahko ranjen. Vlak Nica-Benetke je imel dveurno, brzovlak Du-naj-Benetke pa eno uro zamude. V Zagrebu je bil izvoljen županom dr. AmruS. Izvoljen je s 30 proti 15 glasovom. Trgovinska pogodba zl Hejn8Ijot — V nedeljo je bilo v Budimpešti skupno ministrsko posvetovanje, pri katerem so bili navzoči posredovalci pri pogajanjih o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Sklenili so zopet pričeti z Nemčijo ustna posvetovanja. Avstro-ogrski posredovalci so odpotovali v Berolin, kjer prično nadaljna pogajanja o trgovinski pogodbi. Županom v Kastni v Istri je izvoljen zopet gospod Kazimir Jelušič, ki opravlja županske posle že dolgo vrsto let. Iz strahu, da bo vzet v vojake, si je prerezal vrat v Trstu neki Karol Hofbauer. Na spomlad bi imel iti na na nabor. Kadar ga je kdo spomnil na to, je bil žalosten, zlasti še, ker so trdili vsi, da ga gotovo potrdijo, ker je čvrst dečko. To si je jemal tako k srcu, da si je doma, ko je bil sam, prerezal žile ter se tako izognil vojaški službi. VereSČagln. — Celo zbirko slik ruskega slikarja Vereščagina, ki je našel nesrečno smrt v valovih pred Port Arturjem, je kupil car Nikolaj. Zaslužena kazen za krčmarja. — V Heilbronu sta bila gostilničar Buel in njegova žena obsojena vsak v štiritedenski zapor, ker sta sloveče plzensko pivo mešala z manjvrednim pivom. V nlžjeavstrijskem deželnem zboru, ki zboruje sedaj radi premembk novemu šol. zakonu, se vršijo škandali, ker klerikalci brez škandalov pač ne morejo živeti. KrščansL socialisti zmerjajo druge, da je grdo. Seveda so sprejeli vse od dež. odbora nasvetovane premembe. Zadnji državljan poljskega kraljestva. — V Varšavi je umrl te dni Dominik Lizwiewski v starosti 110 let. Rojen je bil leta 1794., torej v času, ko je še obstala kraljevina Poljska; smatrati ga je za poslednjega državljana poljske kraljevine. Pokojni je bil tudi najstarejši prebivalec mesta Varšave. Berila med Živimi. — V Parizu je umrl trgovec s starinami Achille Lecleicq, ki je zapustil celo svoje premoženje vojvodkinji de Ia Rochefoucauld d'Estissae, v slučaju njene smrti pa njenemu zetu grofu de Ker-golay. Pokojnik niti poznal ni teh dveh oseb, ki jima je namenil celo ogromno premoženje, dočim bi lastni otroci ostali berači. Pregovorili so ga k temu — nejbrže celo prisilili nezavednega — jezuitje. Dedič njegovih treh milijonov je pravzaprav jezuitski red, ali ker po zakonu red ne more biti dedič, priskočila je jezuitom na pomoč imenovana vojvodki-nja, ki je dobila za svoj trud iz zapuščine lepo hišo. Seveda so Leclercqovi otroci vlo-žiji tožbo proti veljavnosti oporoke ter je vsa javnost napela na izid pravde. Zanimiva oporoka. — V Ljubljani je umrl Ivan Skrjanec, imovit gostilničar in občinski odbornik. V svoji oporoki se je spomnil raznih slovenskih zavodov ter jim daroval znatne svote, zapustil je pa tudi lepe svote nekaterim svojim stalnim gostom! Gibanje za ustavo na Euskem. ¦ — Car je odrekel dovoljenje za spremembe sedanjega zistema. Ta odločitev je prišla po opetovanih konferencah z ministrom notranjih zadev, knezom Mirskim, ki na pravo ustavo ni nikoli mislil, temuč si želi le nekaterih administrativnih reform. Samodrštvo naj po carjevih nazorih ostane temelj državnega reda. Kar se more in sme spremeniti, je obsežno v sledečih točah: 1. Zem-stva se raztegnejo tudi na pokrajine ob Visli; 2. okrožnim in županijskim oblastvom se delokrog razširi; 3. državnim oblastvom se omeji pravica kontrole in prepovedi; 4. zemstva si smejo samostojno imenovati svoje uradnike; 5. določbe o administrativnem prognanstvu se odpravijo; 6. zakonito jamstvo za svobodo vesti in vere; 7. občinska avtonomija v mestih se razširi. O željah glede svobode tiska, združevanja in shajanja se ne sme razpravljati. Vrhovna poštna uprava je po okrožnici prepovedala časopisom poročati o shodih, nemirih in revolucijah, sploh o liberalnih prireditvah. Književnost Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev. Tako se glasi naslov novemu delu A. Aškerca. Naslikan je v njem mojstersko Primož Trubar in njegova doba, radi česar gotovo sežejo po tej knjigi radi vsi Slovenci, ki se zanimajo za slovečega moža ter za tiste toliko pomembne čase v naši zgodovini. Marsikdo si predstavlja Trubarjevo dobo precej megleno; to meglo mu razprši Aškerčeva pesnitev, ki nam slika velikega Trubarja, in njegovo delo, duha onega časa v lepem, lahkem jeziku s tisto finostjo, ki tako diči pesnika Aškerca. Slovenci, sezite po tem delu! Nijedne zavedne slovenske hiše naj ne bo, kjer bi ne imeli Aškerčevega Trubarja l — Delo je izšlo v Ljubljani pri Kleinmayer & Bambergu. Knjiga velja broširana K 2, vezana 3 K. ,Nada". —.Slovenski leposlovni list v Ameriki. V Čikagu je začel izahajati imenovani list, ki pomeni pač lep napredek ameriških Slovencev. Sicer obsega prva številka same prevode iz angleščine, ali uredništvo obljublja, da bo priobčevalo tudi izvirne slovenske romane, povesti, pesmi itd. pomagati. Bil sem nezaslišano razdražen.Mogoče, da! je k temu pomagal tudi mračni večer, poln dežja in megle, ki je bila tako gosta, da so bile videti vse sve-tilnice od daleč kakor mavričina kolesca. Poslednja iskra nadeje je ugasnila v meni. Pesimizem ni tičal zgolj v. meni, r^avveč se mi je zdelo, da obkoljuje ves svet nalik ozračja da tlači reči, ljudi, prodira v vse oblike in vsa bitja, Nesel sem v sebi domu tesnobo in velik nemir, kot nekak strah pred nečim neznanim in neopisljivo nevarnim. V meni se je zbudilo za trenutek znorelo koprnenje za solncem in lepim vremenom, za kraje, v katerih ni takega deževja, teme in megle. Zdelo se mi je, ako zbežim tje, kjer bo svetlo, pa bo že ta svetloba sama zmožna, ne dopustiti kaj in me ubraniti. Vsa moja sposobnost mišljenja se je utelesila v en sam izraz, ki sem ga ponavljal kot odmev: »odriniti! odriniti!« Nakrat pa me je prevzel strah pri spominu, da če odpotujem, pustim tukaj Angelico samo ter jo izročim oni neopisljivi nevarnosti, pred katero hočem zbežati. Vem, da je to prevara, da bi njej moj odhod mogel služiti v dobro, toda ne morem se otresti vtisa, da bi bila to od moje strani nekaka straho-pezljivost... To je v meni močnejše, nego vsakoršno modrovanje... V ostalem: oditi, to je le prazna beseda. Morem si jo ponavljati, morem začutiti, toda ko bi bilo treba spremeniti jo v dejanje —- pa b! se pokazalo, da je to dejanje najmanj mogoče od vseh, kakoršna se nahajajo v moji moči. Tako obilico živcev, tako množico življenja sem vložil v to čuvstvo, da bi mi bilo '-že dati se raztrgati na kose, nego se odtrgati odi njega. Imam sicer sposobnost, nadzirati svoje misli in se zavedati v tako visoki stopinji, da se mi zdi po- vsem nemogoče dopuščati, da bi mogel priti ob pamet. Ne znam si tega niti predstaviti — časih vendar čutim, da se moji Živci že ne dajo huje napenjati. Škoda Klare! V poslednjih trenutkih sem jo videl le poredkoma, toda rajši si mislim, da ona ni daleč; sedaj me Angelica zajame popolnoma, ker njej oddam to oblast, s katero se ljubi mirno, s katero se začuti prijaznost. Vrnivši se domu, sem našel mladega Hvastov-slrega ; dospel je zvečer z bratom knjigarjem na posvetovanje. Ona prirejata nekako podjetje razprodaje začetnih knjig. Ona neprestano nekaj delata, se neprestano z nečim vkvarjata a vsled tega imata ogromno polno življenje. Prišlo je že tako daleč, dai se razveselim, kadar ga vidim, prav tako kakor dete, katero boječe se strahov, rado vidi, da pride nekdo v sobo. Njegova duševne svežost okrepčuje tudi mene. I Rekel je, da se gospa Celina počuti čimdalje bolje in da bo črez teden dnij že mogla iti v Gastein. O to, pa to! Da šele spremeni kraj. PospeČiti hočem to zadevo z vsemi močmi. Nagovorim tudi teto, da pojdez nami. Ona to stori radi mene in v takem slučaju se nihče ne bo čudil, da pojdem tudi jaz. Sedaj vsaj nekaj hočem in hočem močno! Kolika prilika se mi bo nudila, kazati Angelici svoje Jvarstvo! Ondi si bova še bližja, nego v Ploševu. Čutim nekoliko olajšave, kajti v ostalem, je bil danes grozen dan, in nič me tako ne muči kakor slabo 'vreme. Čujem še, kako se delnica pretaka po žlebovih — toda v razpokah med oblaki je že videti nekoliko zvezd. Dne 12. rožnika. Kromicki je danes dospel. (Konec drugega zvezka.) III. zvezek. Gastein, dne 23. rožnika. Že teden dnij se najamo v Gasteinu vd skupaj, to je: Angelica, teta, gospa Celina, jaz in Kromicki. Za nekaj časa sem pretrgal pisanje, ne radi tega, da se otrem razvade, ali da ne bi Čutil potrebe, marveč ker tega, kar se je godilo z menoj, ni bilo mogoče izraziti z besedami. Dokler se človek razprega in ubija [fc. močjo, ki ga tlači, dotlej nima glave, niti časa za 'nič drugega. Bil sem v i&kem stanju, kakor oni obsojenec v spominjskih listih Sanssona, s katerega so drli jermene ter na to zalivali rane z razstopljenim svincem in kateri je v nervoznem zanosu kričal: »En-core! eneore!«, dokler končno ni omedlel. Tudi jaz sem omedlel, to pomeni, da sem se izčrpal in se vdal popolnoma. Tlači me neka tako orjaška roka, kakor so te gore, v katerih sedimo. Toda taka pomoč ? Vem, tia se ji ne vprem, torej naj me tlači. Nisem vedel, da je mogoče najti, ako že ne tolažbe, pa vsaj pomirjanje v občutku svoje onemoglosti in spoznanju svoje revščine. Da se bi znovič ne začel razprezati, da bi to stanje trajalo čim najdalje! Zapisoval bi si to, kar bi me doletelo, kakor bi bil kdo drugi. Toda iz prepričanja mi je znano, kako je dan podoben dnevu — in bojim se tega, kar jutro prinese. (Dalje pride.) (fladaljeuanje iz priloge.) ¦ Op. št C I j_7S/4 1 kor da se je preteč oblak v poživljajočem dežju razlil po osušenih tleh. Vsled vojne trpečim priskočijo takoj vsi na pomoč, dočim v mirovnem časa cele pokrajine lahko preje gladu pomrj6, predno se za ušesi popraskamo in cele tri rublje žrtvujemo. »Ali pa ne trpi ob vojninem času ljudsto več, nego vsi drugi, ne mora-li prenašati opustošenja in neizogibna in daleko težja bremena,- nego so ona, ki jih vzmorejo le imoviteji krogi?« »Mogoče, toda samo začasno — zato pa ljudstvo neprimerno več pridobi, kakor izgubi. Ravno za ljudstvo so posledice vojne kar najboljše. Bodite še tako človekoljuben, bodite naj-humaneji človek, vendar se smatrate za nekaj višjega, kakor je mož iz ljudstva. Kdo meri dandanes s krščanskim merilom dušo pri duši? Meri se po žepu, po oblasti in po moči — in priprosti mož, kot del mase, to prav dobro ve. To ni navadna nevoščljivost, tu se pojavi neznosno čustvo, ki je žgoča rana za ljudstvo. Kakor tudi bi je radi osvobodili, dajte še take zakone, nejedna-kost mej ljudmi se v današnji družbi ne izbriše. Edine zdravilo za to je — vojna. Začasno, palijativno sredstvo, za ljudstvo vendar zdravilno, veselo sredstvo. Vojna povzdigne duM ljudstva in njega zavest lastnega ponosa. Vojna zjednači ob času boja vse in spopri-jazni gospodarja s hlapcem, ko se naj-krasnejše razodene dostojnost človeška, ko se lastno življenje žrtvuje za obči blagor, za vsa, za domovino. Morete-li misliti, da masa, masa najnevednejših kmetov in beračev, ne čuti potrebe, da bi svoja velikodušna čustva pokazali v dejanju ? S čim pa naj masa ljudstva v mirovnih časih razodene svojo velikodušnost in Človečanstvo ? Posamezne pojave velikodušnosti mej ljudstvom pač opazimo, in se komaj zmenimo za to, dostikrat z neverjetnim smehljanjem, dostikrat niti ne verjamemo, dostikrat smo celo nezaupni. In če verjamemo enkrat junaštvu ednega posameznika, tedaj razbobnamo takoj kakor da je kaj,izrednega. In kaj se razvidi iz tega? Da je naše občudovanje, naše plačilo zelo podobno zaničevanju. V vojni vse to samo od sebe izgine in nastopi popolna jednakost v junaštvu. Prelita kri je velika stvar. Čini mejse-bojne velikodušnosti tvorijo najtesnejšo vez mej vsemi nejednakostmi in vsemi stanovi. Graščak in kmet, ki sta se leta 1812. bojevala rama ob rami, sta si bila bližje kakor doma v miroljubnih dvorih. Vojna je za ljudsko maso povod, da sama sebe spoštuje, in zato ljudstvo ljubi vojno, poje pesmi o vojni in še dolgo potem z naslado posluša bojne legende in pravljice... Prelita kri je velika stvar! Da, vojna je v naših dneh nekaj neizogibnega; brez vojne bi se svet porušil, ali pa bi se spremenil v kako slezo, ali v kako nižjo snov, okuženo vsled plesnivih ran...« Nehal sem ugovarjati. S sanjači se ne dži prepirati. Posebno dejstvo se vendar kaže: začnemo se prepirati in izražamo sodbe o stvareh, ki so, kakor bi se mislilo, že davno odložene in položene ad aeta. A. Z. OMie, Zoper g. Ivano Kosovelj, rojeno Hvalic koje bivališče je nsznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po g. Ani Rebula iz Seropasa št. 25 tožba zaradi plačila 300 K in izdaje vknjižbenega de Ijenja p.to 700 K z d.o Na postavi tožbe se je doloCii narok za ustno sporno razpravo pri tej sodniji na 29. decembra 1904 ob 9. uri predpoludne v izbi št. 1. V obrambo pravic g. Ivane Kosovelj se postavlja za skrbnika g. c. kr. notar Artur Lokar v Ajdovščini. Ta skrbnik bo zastopal toženko v oznamenjeni pravni stvari na njeno nevarnost in stroške, dokler se ta ali ne nglasl pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Ajdovščini oddelek i. dne 15. decembra 1904. Doslej je izšlo u zalogi „Goriške Tiskarne fl. GabršCek" o Gorici 7 knjig „Denca slouanskih pouestij" s a I. knjiga: 1. Figura. —2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sii-čice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K !•— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8, Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena______K 1'- III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke*. Cena.............K 1-S0 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. ~ 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. - 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K S-20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. — 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — G. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 120 »Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščino, češčine, slovaš&no in srbohrvaščino. — Izhaja v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošti, naj pridene 10 uin. za poSlnino. 9«- Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. -mqn Ra zahteosnje pošiljamo cenik naše knjižeone zaloge. Služabnica dobi takoj po nouem letu = služb|o = v Gorici, Via Dreossi st. 15. C. kr. priviligirani aparati za krojiti obleko Martin Poveraj v Gorici na Travniku it. 5 Ciuilna uojaška in uradniška krojačnica. Trgovina i nianufakturnini blagom' in gotovimi oblekami. Vse oprave za vojaške, častniške in uradniške uniforme. Blago na meter in gotove obleke se prodaja po najnižjih cenah brez konkurence. Dramatičnim društvom in dilctaatom se nadalje priporoča za uprizoritev igre »Talije«. Uroja F. O o vokar izdaja in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske osebe.) III. <¦ : Starinarica. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem de- janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) IV. « : Doktor ribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. « : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo- igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.) VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. « : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. * : Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem de janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. « : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju j — (3 možke, 3 ženske osebe.) XIII. « : Nemški ne znajo. Burka v enem de-i janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.) I XIV. - : Raztrescnca. Veseloigra v enem de-j janju. (3 možki, 1 ženska oseba.) XV. « : Prvi ples. Komedija v enem dejanju. i (2 možki, G ženskih oseb.) XVI. « : V medenih tednih. Burka v enem de- janju. (5 možkih, 3 ženske osebe.) XVII. « : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih dejanjih. 8 možkih 4 ženske. Naznanilo. Imam na prodaj nad 300 cepljenih, krepko vzgojenih dobro okoreninjenih vrtnic, raznovrstnega plemena, vseh barv, visoke so '/.,, 1 in 2 metra; imam tudi take, ki splezajo ob hišah takozvane ple-zavke. Cene po dogovoru. 3akob Birsa št. 119. na Brjah pri Rihembergu. Ruski lak sem dobil direktno iz Moskve. Zagotavljam, da je bolj trpežen kot navadni lak. Imam v zalogi tudi lepe glac,e in navadne Iak-čevlje za dame, kakor tudi vsakovrstne otročje ČevljiČke. §). ^oHč, čeuljar u Gorici, Gosp. ulica 14. SALAME IZ SUNKE zrlo priporočljive in dobroztiane kg 2*40, meso oli Speh suh po K 1'60 kg. kranjske klobase vc-lke 40 h jedna, brinovec pristni K 240 btor, kisla repa brez sodov K 16 100 kg in drugo pošilja po povzetju Janko Ev. Sire, l»i-t'kiij(!vnl('c in razpošiljatei- živil v Kranju. Katarina Kvartič, dipl. babica ulica Orzoni št. 38. DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1-80, 2-40, 3--, 4-—, 5-—, 6'—, 8'—, 10-—, 12--, 15.-, 20-—, 30*— — nad 10,000 komadov ima v zalogi — ANGELO CASAGRANDB v Trstu Portici di Chiozza 1. Razpošiljatev tudi posameznih komadov po povzetju. Telefon ( J. Medved - Gorica Corso Giuseppe Verdi si. 38. priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek za gospode, gospe, dečke in deklice. -^- -^ -^ -,> 4- Specijalitete v klobukih in čevljih. Od danes naprej do 24. t. m. znižane cene. in deklice. Kerševam & 11 .. v Gorici-------- Stolnitrgšt.9 (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih stnjev raznih sistemov, za umetno vezenje (frekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- ' koles, pušk in samokresov. Šivalne »troje in poprave jamčiva od 5-10 let. Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje uit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva. toda mi smo po naši več kot 20-letni poskužnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res PfaMovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nohenin drugim strojem tako nat—čno kot s Pfaffovim. f faffovi šivalni stroji Ki °'Ietni dobi 5e ve,lnc Ffaffovi šivalni stroji SriJSSS? Zil d0,m,*°rab0 in Hfaffnui ===== Židovska ulica §t. 7. ============= o*" Mizarska zadruga ^-" v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovorna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trsta Via dl Piazza vecriiia 1. stY0 v SplJatu tar Orijantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Zastop- Zaloga štedilnikov, sesalk in eevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. ~~*~~^ Z I——---------——-------- Prva koncesijoniraua delavnica z mo- ^. j • . ^ a ._- m toraim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. > 1 J JI ««|1h|%| I/..1 tematiko, optiko, fino brušenje in polivanje ud L I 9 U lili | P*1 |^ #1 IT Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih ^ j • JL JLJiHll \> I 1 Ulv telefonov, plina in vode. t I * ' «* V Vpejjava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih telefonov, plina in vode. Poprave se izvršnjejo hitro fn po ceni. hnMfttiniol j Prccizijska delavnina predmetov za merjenje, j j Bogata zaloga j i raznih predmetov za. razsvetljavo za plinovo j ; in električno loe. I i Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — i i Popravljalnica au omobilov, motociklov in dvo- I S koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje j i — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga i j mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih j britev, škarij itd. pekovski mojster j v Sonci Corso Franc. Ghjs. št. Z. filijalka V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. aroemkov. • Ima tudi na prodaj različne moke, 2 fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. S Za veliko noč priporoča goriške S plnce, potice Itd. L .•S Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne tasete namiznega orodja, posodja za omako, karo, caj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- ===== dinjstvo itd. — C. kr. dvorni založniki Christofie & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V ,yseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofie. Božjast. Kdor trpi na bo^jasti, krčih in drugih nervozni boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pri*. Schwannen-Apoieke, Fraukfnrt a. M. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corse Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan, kakor tudi za civilne, vojaška In držav, uradnika. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doslo sveže angležko i domače blago za jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. Gorica Gorica Klimafiino zdravišče, HOtel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveeava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. ¦ Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovai&če nirnberškeua fn drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kaiilee in Najboljše šivanko sa šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. SvetfnJIee. — Kožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Si 35-8 ZLATAR DRAGOTIN VEKJET iO. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnlne ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje aU zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. rmzz: Cene zmerne. ~ ."-.~: POZOR I Bolehnlm zdravje. POZOR t Slabotnim moč. Pakraške kapljice in slavonska biljevina sta danes najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujeta gotovo in z najboljšim vspehom ter sta si odprla pot v vse kraje sveta. Te delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih, od- Pafcraške kapljice: stranjujejo grčevc bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge iz te izvirajoče bolezni. Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in inadrona, radi tega ne bi smela manjkati v nobeni mestni ne kmečki hiši. Vsakdo naj naroča in naslovi: Peter Jurišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija). Cena je sledeča franko na vsako poŠto: 12 steklenic (l ducat)........« kron — vin. 24 „ (2 ,, )........8 „ «0 „ 36 „ (3 „ )........12 „ 40 „ 48 „ (4 „ ).......16 „ - „ 00 „ (h „ )........18 „ - „ Manj nego 12 steklenic se ne poSilja. Vidmarie predočuje kmetom moč pa^kih-kapufe-^vensk^ijev^: Slavonska biljevina: iSiS^dSS^ rejemu kašlju, prsoboii, hrapavosti v grlu, težkemu dihanju, naduhi, kataru, odstranja goste sline ter deluje izvrstno pri vseh najstarejih prsnih in pljučnih boleznih. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 2 originalni steklenici 3 K 40 v., 4 originalni steklenici 5 K 80 v., « oviginaln. steklenic 8 K 20 v. Manje nego 2 steklenici se ne pošilja. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Priporočam, da naroča vsakdo izključno le pod naslovom: Peter Jurišič, lekarnik, Pakrac št. 211 (Slavonija).