STANJE HRANILNIH VLOG PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH
(000 din)
LJudska repoblika                 1952             1953             1954
Brbija          .     ,     ,     ,     ,       60.166          78.800          81.739
ITrvatska     .     •     •     •     •       34.365          61.500          71.370
Slovenija     .     .     .     •     •     137.948         249.900         438.715
Bosna ta Hercegovlna     (        9.094          14.400          13.208
Makedonija      .    ,    ,     i        3.278            4.500            6.635
Crna   gora        «     «     i     i           629            1.600            5.618
SknpaJ       ,     ,     <    .    245.480        410.700         .17.303
Prl kmetiisldh madrngah usta-navljajo hranilne in kreditne odseke, kl zblrajo od individual-nih kmetoT denarna srcdstva sa varčevanje. Te vloge so M od leta 1952 do 1954 povečale za dva in pol krat. Hranilno kredltno poslovanje kmetijskib zadmg skoraj stagnira \ vseh republikah, razen v Sloveniji. N» to repnbllko, ki ima komaj 8,5*/« skupnega števila zadrnž-nih gospodarstcv, odpade ve6 kakor dve trctjini branilnih vlog. (Višina vlog se je pove-čala za več kakor trikrat). Ob-čutno so se povečale hranilne vloge tudi na Hrvatskem (za več  kakor  dvakrat).
V letih 1954 in 1955 so eačeli nstanavljati okrajne zadružne hranilniec, kl razen tega, da zbirajo hranjlne vloge od indl-vidualnih kraetov, prevzemajo od Narodne banke ludi kreditl-
ranje kmetijskih zadrng in vod-stvo njihovih skladcv. Dozdad so ustanovili 33 zadrožnih hra-nilnic (na Hrvatskem 16, v Slo-veniji 12, v Bosnl in Hercego-vini in v Srbiji po 1). Hranilno-kreditno poslovanje kmetijsklli zadrug je zelo pomembno za na— predek vasi in za učvrstitev 1m krepitev s^mih zadrug. Zadrnga ima možnost, da z denarnimi sredstvl, ki jib tako dobi od individualnih kmetovalcev, po-spcšuje kmetijstvo, nabavlja stroje in druga sredstva za po-speševanje kmetijstva. Po drngl strani Pa lahko tako reSnjem« mnoge komunalne probleme »•-sL — Kmetijska zadrnga tako krepkeje veže nase lndividaal-nega knieta s tem, da njegova individualna sredstva poveznje % drnžbeniml s ciljetn pospcše-vanja kmetijstva ln napredks vasl.