8 rev. 102
TRST, v sredo 12 aprila
Tefcaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
In praiafclfc e* », »pmlillMIil«. PnibMic Ittf. m prodajajo po 9 nvd. (6 Hoi) < tebtkuaah ▼ Trata is okolici. Gorim, Knaf«, I Postojni, Sežani, NabreMni, Sv. Lujl, Tolmin*, AjAov-Ičini, Dorsbergn itd. ZmUnI« itn. po 6 avi (10 etot.). O« LAS I It RAČUNAJO NA MILIMKTRI t HfBbrtl 1 tolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • os. smo, aeaortniee, »al»Yale, poslanico, oglasi denarnih,sa ve4e v po ao Bt. stat. Zrn oglase v teksta usta do 5 vrat 20 K, vsaka sad sij d a vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atot. bes i da, u^. Manj pa 40 stot. Oglasa sprejema Inseratni oddelok oprave .Edinosti«. — Plačuje se izkljnfcno le upravi ===== Plalljlve hi sioiljtvo e Trst«.
GPINOST
NAROČNINA ZNAŠA
Glasil« poltHtnmgm druAtvai „ZdiaM**
z« Primorske. F aianatfi >s mtil
**	*' P01 Uu *» ® sseseco • K; aa aa-
■očke bres doposlama naročalae. se oprava no ozira. Bmhlai m a*Oetj«ae U«ujt „niSOfTI" mtmmm: na
eelo lolo Kron Ml, aa »el leta Kren l «S ▼si dopisi ao potikajo na nredniitvo lista. N®f ran korana pisma aa aa aprefenaje la rekepiel aa M vraAaje HusMa«, oglase in reklamacije je potikati na npravo lista.
UREDNIŠTVO i afloa fllerfte Galattf It (Marotf al *■) bd^atoU in odgovorni urednik iTKFAK GODIVA. Lastnik konsereg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost-vjnaaaa zadraga s omejenim poroitvom ▼ Tlita, nlioa
- ■ » i-------- Oiorgio Galatti itev 18.	-
Pe£tae-hraaUal£ai ratna H. S41S52. TELEFON H 11-57.
BRZOJflUNE UESTI.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 11. Deželni zbor je vspre-jel danes zakon, ki ga je sestavil odsek za prosveto glede enakopravnosti učiteljstva elementarnih šol -z uradniki XII. do IX. di-jetnega razreda. Civilni adlatus baron Benko je rekel, da ne more vlada iz denarnih razlogov zavzeti k temu nikakega določenega stališča.
Ministerske konference.
BUDIMPEŠTA 10. Ogrski biro poroča z Dunaja: Danes predpoludne se je vršila konferenca med avstrijskim ministerskim predsednikom baronom Bienerthom, ogrskim ministerskim predsednikom grofom Khuen-Hedervary-jem, ministrom za deželno brambo Hazay-em. Konferenca je trajala tri ure. Jutri pred avdijenco ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja se bosta oba ministerskega predsednika še posvetovala.
Grof Khuen-Hedervary pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 11. Ogrski biro poroča i Dunaja : Cesar je ob 1. uri popoludne vsprejel grofa Khuen Hedervary-ja v avdi-jenci, ki je trajala tri četrt ure. Ministerski predsednik je poročal cesarju o pogajanjih, ki so se vršila. Posvetovanja med avstrijsko in ogrsko vlado v vprašanju brambene reforme niso še dovršena. Prično zopet, ko se cesar vrne iz Wallseeja. — Grof Khuen Hedervary bo imel danes ob 3. popoludne pogovor z ministerskim predsednikom Bienerthom. Ob 5. uri popoludne odpotujeta grof Khuen-Hedervary in pravosodni minister Szekely v Budimpešto.
Predsednik hrvatskega sabora Neuman f.
ZAGREB 11. — Predsednik hrvatskega sabora Karol Neuman je danes po daljši bolezni umrl.
Madjarski parlamentarci v Italiji.
ANCONA 11. Madjarski parlamentarci so danes na svojem potovanju v Rim na krovu parnika „Salona" dospeli sem. Ogrski gostje so potem potovali dalje v Rim v salonskem vozu, ki jim ga je dal na razpolago predsednik italijanske zbornice poslancev.
Srbska unanja politika v skupščini.
BELGRAD 11. Skupščina je nadaljevala debato o proračunu.
Posl. P e r i ć je rekel, da je vnanja politika Srbije pod radikalci nedosledna. — Razgovori o kompenzacijah, ki so bili uvedeni s srbsko-bolgarsko carinsko unijo, so končali z neugodno trgovinsko pogodbo z Avstrijo. IzvrŠilec aneksije Bosne in Hercegovine je bil od kralja Petra odlikovan.
Predsednik N i k o 1 i ć opominja govor-nika, naj ne vlači krone v debato.
Posl. P e r i č je v svojem govoru nadaljeval, da Srbija nima nikake zaslombe ne pri trozvezi, ne pri triplententi.
Prijateljstvo Rusije je nezanesljivo, ker je v Potsdamu izdala celo svoje prijatelje. Rusija postopa s Srbijo kakor s kako azijsko pokrajino ali Marokom. Srbsko-turŠko prijateljstvo je anomalija, ker so Turki naravni sovražniki srbskega naroda. Nestalnost srbske politike je posledica nasprotstev, ki •bstoje med Pasičem in Milovanovičem v presojevanju te politike.
Pašič zastopa orijentalsko-šovenistično-tantastično smer, dočim je Milovanovič, ka-
PODLISTEK.
Udovica.
Povesi Iz 18. stoletja. — Napisal 1. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
kor evropski radikalec dostopen tudi realni politiki, a kaže pri tem malo stalnosti.
Minister zunanjih zadev Milovano-v i ć je izjavil, da vlada med njim in Pa-šičem popolni sporazum, ker sicer on ne bi ostal v Prašičevem kabinetu.
Staroradikaleč G j u r š i ć označa napade opozicije na Rusijo za neutemeljene, ker je ruska politika vedao pomagala srbskemu narodu, s katerim je vezana po krvnih in verskih vezeh. (Klici na levi: Ruski narod da, a ne ruska diplomacija!
Seja je bila na to odgodjena do večera.
Minister zunanjih zadev zahteva od skupščine 100.000 dinarov za zaupne namene. Tozadevna predloga je bila odkazana finančnemu odseku.
Amerikanska eskadra v evropskih vodah.
WASHINGTON 11. Mornariški oddelek je objavil program za križarenje eskadre v Vztočnem morju. Po tem programu obišče ta eskadra nemška pristanišča, mej temi Kiel, potem danske, švedska in ruska mesta, dočim bo divizija križarjev atlantske flote križarila meseca oktobra, novembra in decembra v Srednjem morju.
Velikanski požar v Tokijn.
TOKIO 11. Včerajšnji požar je opusto-šil površje desetih kilometrov. Zgorelo je 6676 hiš, 8 templjev, dve tovarni in zaloga požarne brambe. Več vojakov in redarjev je pri herojičnih poskusih, da bi rešili ženske, prišlo ob življenje. Štiri osebe so mrtve, 113 je ranjenih. Oblastnije, časopisi in društva si prizadevajo, da bi olajšali bedo 40.000 oseb, ki so brez strehe.
Romunska se je pomirila tudi z Bolgarijo.
BUKAREŠT 11. Romunska se je sedaj pomirila tudi z Bolgarijo. Vlada dovoli, da se odprejo bolgarske šole v Bukarešti, Braili in Konstanti.
Stanje Črnogorskega kralja.
DUNAJ 11. „Deutsch. Voiksblatt* poroča iz Belegagrada, da se je glasom poročil srbskih listov iz Cetinja stanje črnogorskega kralja Nikole poslabšalo. Vsled izgube krvi je kralj baje zelo oslabel.
Ločitev cerkve od države na Portugalskem.
LONDON 11. „Times- poroča iz Liz-r bone, da so škofje prejeli noto kardinala Merry del Vala, v kateri svetuje, naj brez pridržkov vsprejmejo ločitev cerkve od države. Kardinal izjavlja, da bo sv. Stolica videla, kako stališče naj zavzame v stvari, še le po razglasu dekretov o ločitvi, ko bodo znani vsi pogoji._
Opatija 11. Grof Aehrenthai je bil danes povabljen v hotel „Stefanie" na obed k saksonskemu kralju. Kralj je s svojimi otroci in spremstvom odpotoval na Dunaj. Na kolodvoru v Matuljah je pozdravil kralja okrajni glavar Schmidt-Zabierow.
Kolin 11. Zrakoplov „Deutschland" se je ob 8.36 zjutraj dvignil v zrak v Franko-brodu in se je ob 2.10 pop. gladko spustil na tla v Dusseldorfu.
Potsdam 11. Prestolonaslednik in pre-stolonaslednica sta ob: 11.56 predpoludne dospela semkaj in se odpeljala v mramorno palačo.
Pariz 11. V zborničnih kulolarjih se govori, da so ugotovili precej velike nered-nosti v računskem oddelku ministerstva za
Domjanič se je obrnil in zagledal Ivana Petkoviča, ki je hitel k njemu. To je bil prvi plemič po dolgem času, ki je hotel govoriti ž njim.
„Zamerjali ti bodo, če govoriš z menoj," je rekel Krištof britko.
„Neumnosti!" je odvrnil Petkovič. „Ce je bil kdo kriv nesreče tvojega strica, je bil k> tvoj oče, ki je pa že umrl, kakor sem slišal..
„Pred pol letom smo ga pokopali," je rekel Krištof mirno.
„Potem je vsa stvar v redu. Ne sra-aiujem se s teboj govoriti, a drugi naj store, kar jih je volja. Midva sva še vedno stara | prijatelja."	j
„Vsi so me zapustili," je tožil Krištof.
„Se že še povrnejo k tebi; ustavil sem j te, ker sem že dolgo časa želel govoriti s j teboj. Ali si videl kočijo, ki je malo preje šla mimo ?"
„Da, Še vedno je lepa."
„Ti govoriš o Giti, a nisi videl tudi Jelene?" je vprašal Petkovič.
„Čisto malo od strani, a zakaj vprašuješ ?"
„Moj dragi, Jelena se tebe tiče bolj, nego Gita."
„Ne razumem te; saj si vendar snubil Jeleno."
„Da, pa sem bil odklonjen."
„Ali ti je niso dali?"
„Ona ni hotela," je odgovoril Petkovič z nasmehom, ki mu ni hotel iti od srca. „Kasneje sem izvedel, da me je odbila zato, ker ljubi tebe.44
„Ne govori!"
„Resnica je, to ti pravim/
„To je prvič, kar slišim."
„Ker nisi bil z nobenim, ki ti bi mogel povedati. A jaz ti razložim vse natanko."
Krištof se ni mogel dovolj načuditi vsemu temu, kar mu je povedal prijatelj.
„Sedaj veš vse. Lepa, mlada in bogata deklica te ljubi. Bodi pameten, sezi po njej ter si osladi življenje."
„A Gita?"
„Na njo ne misli nič več! Pred dvema dnevoma je napravila obljubo dosmrtnega udovištva."
■nanje stvari. Predstojnik oddelka bo jutri pozvan, da stvar pojasni.
' Rim 11. Nemški prestolonaslednik je obvestil kralja Viktorja Emanuela, da ga meseca aprila 1912 obiščeta nemški cesar , in cesarica.
_
50-letnfca dež. zbora goriškega.
!	1861—1911.
IV.
Da-si smo goriški Slovenci veliko ugodnejše zastopani v goriškem deželnem zboru nego naši istrski in tržaški bratje v istrskem in tržaškem zboru, vendar nismo še prišli do onih pravic, ki nam pritičejo po naši številni in davčni sili. Nam bi brez druzega pristojala večina. Te pa po sedanjem volilnem redu nam še dolgo ne bo možno doseči. Ključ do večine bi ležal edino v osvojitvi trgovsko-obrtne zbornice, ki je zastopana v dež. zboru po dveh mandatih.
Motil bi se pa oni, ki bi menil, da pridemo do tega danes ali jutri. Po tačasnem volilnem redu trgovske zbornice gotovo ne. Res je sicer, da se slovenska trgovina v Gorici in na deželi stalno razvijata. Nikakor pa ne v toliko, da bi bilo misliti na tak preobrat v trgovski zbornici nam na korist. Naši ljudje ne upoštevajo, da tudi laška obrt in trgovina tudi ne počivata. Pozabljajo, kako se laška trgovina in obrt razvijata po Furlaniji, pred vsem v Krminu, Červinjanu in še največ v Tržiču. Poznavalci razmer prorokujejo Tržiču veliko bodočnost v trgovskem in industrijalnem pogledu. Da ne bomo takrat Slovenci v Tržiču igrali prve vloge, o tem smo menda vsi na čistem. Razmotriva-nje vzrokov o tem pa ne spada v ta članek.
Po teh premisah prihajamo do zaključka, da je domnevanje, češ, da Slovenci pridemo v doglednem času do večine v dež. zboru potom osvojitve trgovske zbornice prazna utopija. S tem seveda še ni rečeno, da se ne smemo brigati za trgovsko zbornico! Nasprotno 1 Delati moramo na to, da si priborimo v njej zastopstvo, kakor je zahtevata naša trgovina in obrt.
Predno pa mislimo na nadvlado v deželnem zboru, delajmo za ravnopravnost! Kajti, danes smo še daleč, zelo daleč, do te, da-si bi jo po številu naših poslancev lahko imeli.
Da je nimamo, je krivda na osebi dež. glavarja, pa tudi na vladi, ki je dolga leta trpela da je na deželnem stolcu sedel mož, ki je predvsem strasten strankar in še-le potem deželni glavar Goriške.
Slovenci in Italijani si stojimo v deželnem zboru z enakim Številom nasproti. Da bi se glavar dr. Pajer vzdrževal glasovanja, kakor je to bilo do Coroninijeve dobe, bi bila ravnopravnost v principu vzpostavljena. Ker pa je deželni glavar strasten strankar, ni se mogel povspeti do takega stališča objektivnosti in nepristranosti. „Tako odloča ta mož s svojim glasom — seveda vedno v prilog laški stranki. Edino s svojim glasom preglasuje on inteiese dvetretjinske večine deželanov.
Vlada je doslej mirno gledala tako nečuveno postopanje, pa tudi od slovenske večine ni bilo odpora. Pobirala je kosti, ki jih je metal Pajer in molčala.
Danes, 12. aprila obhaja Pajer petdesetletnico svojega odborništva, na kar se umakne.
Želeti je, da bi prišel na krmilo mož,
„Ti se šališ!"
„Pri Bogu, da govorim golo resnico... To že čivkajo vsi vrabci na griču. Drži se samo hčere, a mati sedaj privoli gotovo. Gotovo privošči hčeri moža, ki ni bil njej namenjen. Z Bogom, Krištof!"
In odšel je Petkovič po svojem potu dalje, a Krištof je stal nekaj časa na mestu, ves prevzet od tega, kar je slišal od svojega prijatelja.
„Nezaslišano, nemožno!" je izustil na-tihem, ter spodbodel konja v hiter tek po Mesniški ulici.
XIV.
Gita je prišla na deželo v času, ko je narava na višku svoje moči. Travo so kosili, setve so zorele, na vejevju je viselo sladko sadje in povsodi, kamorkoli si se ozrl, si videl darove prirode in božji blagoslov. Čeprav je bilo vroče poletje, ni bilo občutiti te vročine na Gitinem posesestvu. Z Ivančice je vlekel hladen vetrič, a okoli gradu je bilo dovolj gozda in hlada.
Kako je ta sladki, zdravi gorski zrak, ki ga ni preje znala ceniti, sedaj dobro del Jeleni, kako jej je krepil živce in jej vračal zgubljeno mlado zdravje! Vsak dan se je Jelena čutila močnejšo in veselejšo. Rude-čica se jej je jela prikazovati na obličju, u
ki ne bo tega mesta zlorabljal v strankarske namene, kakor je delal to Pajer.
Apelujemo na vlado, naj zahteva od novega moža tozadevnih garancij in naj kakor vrhna čuvarica zakona in ustavne svobode posreduje v tem smislu, da pridemo do rednih, evropske civilizacije vrednih odnoša-jev v goriški zbornici.
Še par besed na adreso slovenskih strank dež. zbora.
Če jim je resnična in odkrita volja, da pomorejo Slovencem v tej deželi, naj zastavijo ves svoj upliv v to, da pride med (obema slovenskima kluboma do vstrpljivosti in spravey vsaj v toliko, da bo slovenska delegacija lahko enotno nastopala pri vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo slovenske skupnosti.
Spominjajo naj se uvodoma citiranih besedi, ki jih je pred 50 leti rabil pokojni knezonadškof GolImayr celo nasproti drugo-vercem: „čeravno nam ni dano biti zedi-njenimi, želim, da bi nas združevala vsaj vez miru, sprave in krščanske ljubezni".
Narodno autonomija — ledini Izhod.
Bosansko-hercegovsko vprašanje postaja vedno aktuvelneje; in to ne morda samo za prebivalce anektiranih dežel, ampak tudi za skupno monarhijo. Kako negotova je njiju državnopravna bodočnost, o tem treba biti na jasnem — ker statusa quo ne bo možno nikakor vzdržati za daljši čas. Ako se noče, da ne nastane vnovič kak provizorij in vrhu tega kal novim zapletlja-jem, potem treba istodobno z državnopravnim definitivumom izvršiti tudi državnopravno uredbo v vsej monarhiji.
Saj Quieta non movere more biti v politiki ob gotovih okolnostih povsem praktično pravilo, ako obstoje vsaj kolikor toliko normalne razmere, ki jamčijo mir in miren razvoj. A hoteti vzdržati status quo za vsako cemo — tudi tedaj, če je v izhodišče in vir vedno novim zmešnjavam in bojem — to je preostanek staroavstrijske politike.
S tem mora Nova Avstrija definitivno prenehati. Priti mora končno na jasno, da je delna rešitev posamičnih narodnostnih vprašanj v monarhiji nemožna, marveč da je avstrijski državni problem možno rešiti le kakor celoto po doseženem soglasju med državno jednotnostjo in narodno avtonomijo narodov države. Naj to tudi zveni kakor nekako krivo verstvo proti starim tradicijam, kakor upor proti starim strankarskim dogmam v obeh polovicah države, ali narodi monarhije so se naveličali, da bi se preživelim duvalističnim ustavnim formam na ljubo odrekali svoji narodni avtonomiji ter se uničevali v brezmernih bojih brez ciljev na škodo političnega in socijalnega napredka.
Parlamentarci naj se nikar ne varajo v tem, kajti velike mase prebivalstva so že temeljito site sedanjega parlamentarizma, toliko v Cislajtaniji, a še veliko bolj v Translajtaniji.
K temu prihaja še odločilna okolnost, ki spravlja v tir ustavno vprašanje, da naši najnovejši sodržavljani v Bosni in Hercegovini zahtevajo vpliva na skupne stvari monarhije, ki se jim ga ne more dovoliti so-sebno zato, ker nimamo dežavnega parlamentarizma, ampak mesto tega dvojno delegacijo.
Če je bil institut delegacij vsled svoje nenaravne razdelitve na dvoje že dosedaj
oči jej je blestel ogenj življenja in mladostne moči.
Gita je mislila, da Jelena polagoma pozabi na svojo ljubezen, o kateri je milila, da ni globoka in verna ljubezen, temveč samo plod dekličine misli, Gita je nekaj časa, dokler je bila še v Zagrebu, trdno verovaia, da je Jelena objednem z fizično boleznijo prebolela tudi duševno, to nesrečno ljubezen do Krištofa, a srečanje na Ilici jo je prepričalo povsem drugače. Vedno se je Gita tolažila, da je bila Jelena še bolna, slabih živcev, in ni čudo, če jo je pretresel pogled na svoj ideal. A sedaj se je dobro popravila in okrevala, in ker je vesela gotovo ne misli nanj, ker drugače bi bila žalostna in potrta.
Tako je mislila Gita, a v resnici je bilo drugače, jelena ni pozabila svojega ideala, temveč je mislila nanj noč in dan. Čeprav ni govorila o tem z materjo, se je vendar trdno nadejala, da se ta ne bo protivila proti zakonu s Krištofom, če jo zasnubi. Gotovo se spomni na prejšnjo skušnjo. Deklica je dobro vedela, da jo mati mnoga pretrpela radi njene bolezni, pa je menila, da ne bo dajala povoda drugemu težavnema trpljenji.
(Pride še.)
Stran II
„EDINOST" štev. 102
V Trstu, dne 12. aprila 1911
državnopraven monstrum, je pa po aneksiji Bosne in Hercegovine in svoji dvojni obliki postal popolnoma nevzdržljiv in ga treba reformirati v državnojednotnem smislu centralnega parlamenta.
To bi bila jedina možnost, ne da bi se razdelitev monarhije na dvoje — ki vrhu tega prihaja v vedno hujše nasprotstvo z življenskimi pogoji države, kakor tudi z vsemi Nerr.adjari v obeh polovicah države
—	hotelo Še za nekoliko časa galvanizirati. Ako ponesreči reforma delegacij v smislu državne jednotnosti in s tem tudi rešitev bosansko-hercegovskega vprašanja v okvirju duvalizma — potem postane latentna kriza duvalizma akutna.
S tem pa ni Še nikakor rečeno, da bi, ako pade duvalizem, na njegovo mesto stopila personalna unija ali trializem.
Samostostojna madjarska narodna država je vsled prizadevanj nje nemadjarske večine prebivalstva po narodni avtonomiji nemožna ravno tako, kakor je nemožna Velika Hrvatska vsled hrvatsko-srbskega antagonizma.
Od todi tudi opozicija bosanskih Srbov proti trializmu, ker zahtevajo za-se marveč nacijonalno avtonomijo v okvirju skupne monarhije.
Z duvalizmom se sprijaznujejo bosanski Srbi le tako dolgo, dokler ni za njih nevarnosti združenja z — Ogrsko.
Proti priklopljenju z Ogrsko bi se Srbi postavili solidarno s Hrvati in cislajtanskimi narodi, proti inkorporaciji v tostransko državno polovico pa bi napravili fronto skupno z Madjari.
Na duvalizmu se torej razbija racijo-nelna rešitev bosanskega vprašanja, istotako, kakor tudi vprašanje ogrskega narodnostnega problema. In ker tudi trializem in deželno-avtonomni federalizem ne moreta rešiti teh vprašanj, zato se kaže vedno jasneje, da ne koristijo vsi dosedaj predlagani, recepti za ozdravljenje državnega telesa. Češko, gali-Ško, ogrsko in jugoslovansko vprašanje tvorijo marveč celoto in jih bo možno rešiti le kakor celoto potom narodne avtonomije.
Da so se nemško-češka in poljsko-maloruska spravna pogajanja razbila, da ljudski parlament ni držal, kar se je pričakovalo, kakor tudi latentna obstrukcija v ogrskem parlamentu — vse to so znaki nevzdržljivosti naših duvalističnih ustavnih uredeb, istotako, kakor tudi zmešnjave in viharji v deželnih zborih v Zagrebu in Se-rajevu.
Tu odrekajo vse palijativne odredbe in je iz vseh teh zmešnjav možen le en izhod: narodno - avtonomistična revizija državne ustavel	_
Volilno gibanje.
Pogajanja med krščanskimi so-cialci in nemškimi nacionalci za skupno postopanje na državnozborskih volitvah so se razbila, zato bo boj med tema strankama posebno hud. Dobiček bodo vlekli socialni demokratje.
Na Češkem so sklenili kompromis Mladočehi in narodni socialci. Mladočehi bodo glasovali povsod z narodnimi socialci proti socialnim demokratom. H kompromisu pristopijo bržkone tudi Staročehi. Narodni socijalci so izdali parolo, Jda postavijo pov-sodi kandidate proti socijalnim demokratom. Kjer bodo pa ti v boju z nemškimi narodnimi strankami, bodo narodni socijalci glasovali žnjimi in ne postavijo svojih kandidatov.
V goriški okolici so klerikalci postavili za kandidata zopet sodnega svetnika Fona.
Bivši poslanec Roblek ki je zastopal Savinjsko dolino, se brani zopet vsprejeti kandidaturo. Na velikonočni ponedeljek bo v Žalcu veliko zborovanje, na katerem poda Roblek poročilo o svojem delovanju. Govori se pa, da hoče narodna stranka glasovati zanj, tudi v slučaju, da ne bi vsprejel kandidature. _
Dnevne novice.
Medparlamentarna unija. Na posvetovanju medparlamentarne unije v Bruselj u je bilo sklenjeno, da se bo prihodnja konferenca vršila dne 3. oktobra v ' Rimu.
—	Na programu stoji vprašanje o vojni v zraku in vprašanje o omejevanju oboroževanja.
Proti Židom v Rusiji. Državna duma je vsprejela zakon, ki izključuje Žide od sodelovanja pri občinski upravi.
Kongres učiteljev se vrši ravnokar na Dunaju. Trajal bo tri dni. Navzočih je nad 300 delegatov iz vseh avstrijskih dežel.
Rusko-japonsko društvo hočejo ustanoviti v Petrogradu. Trgovinski minister je prsdložil v ministerskem svetu načrt, glasom katerega naj bi se v Petrogradu ustanovilo društvo, ki bo imelo namen zbliževati Rusijo in Japonsko v gospodarskem in kulturnem o žiru.
Madjari in 50 letnica zedinjene Italije. V Rim se je odpeljala posebna deputacija madjarskih državnih poslancev, ki ponesejo italijanskemu parlamentu čestitke ogrske poslanske zbornice. Če sploh kdo, imajo
Madjari najmanj pravice italijanskemu narodu čestitati k temu zgodovinskemu dogodku. Boj za zedinjenje Italije je bil ob enem tudi boj za svobodo italijanskega naroda. A kdo je večji gazitelj svobode, nego so ravno Madjari, ki drugim narodom na Ogrskem ne dovoljujejo niti najmanjšega oddiha. Slovaki in Romuni se na Ogrskem bojujejo za najprimitivnejšo svobodo, ki jim jo Madjari kruto odrekajo. In ti ljudje imajo še drzno čelo, da hodijo čestitat drugim k narodnemu osvobojefiju, ki so v lastni hiši najhujši zatiralci vsakega svobodnega diha. Sramota!
Na nadomestnih volitvah v Berolinu je v IV. okraju, katerega je prej zastopal pok. Paul Singer, zmagal socialist Buchner. Dobil je od 73.390 oddanih glasov, 69.872. Izvoljen je torej skoraj enoglasno.
Koroški deželni predsednik baron Hein je uložil prošnjo za upokojitev. Za njegovim odhodom koroški Slovenci gotovo ne bodo žalovali. Hein je bil eden najhujših germanizatorjev in koroškim Slovencem se ni nikdar tako slabo godilo, kakor pod njegovo vlado. Saj so na celovškem kolodvoru zapirali posamezne Slovence Že zato, da so prosili vozni listek v slovenskem jeziku. — Za Heinom bodo jokali k večjemu Nemci, katerim je bil najboljši prijatelj in zaščitnik.
Ruske državne finance. V generalni razpravi o proračunu v malem državnem svetu, je bivši trgovinski minister Timir-j a s e v kakor poročevalec povdarjal med drugim, da je potrebno začeti s preddeli za revizijo trgovinske pogodbe z Nemčijo, ki poteče leta 1917. Nemčija izvaža sedaj sama rž in to celo v Rusijo, kar se ni preje nikdar godilo. Nemčija ima popolno hegemonijo napram drugim državam. Isto priporoča, naj bi si Rusija vzela Nemčijo za izgled.
Veleindustrijalec Rotwald je povdarjal, da so državne finance Rusije sedaj tako sijajne, da deset let ne bo treba najemati nobenega novega posojila in tudi ne bo treba višati davkov, a bo pri tem vseeno možno pokrivati ne le vse redne, temveč tudi izredne troške.
Finančni minister je rekel, da o pre-obremenjenju ljudstva ne more biti govora, ker prihranki ljudstva vedno rastejo. Leta 1876 so bili prihranki v Rusiji 160krat manjši, nego v Nemčiji, sedaj so samo še 4krat manjši. Pritok tujega kapitala v Rusijo je, žal, nujno potreben, a naletava na nasprotstvo javnega mnenja. Zako morajo zakonodajne korporacije delati proti temu nasprotstvu in razgnati kriva domnevanja o „prodaji Rusije inozemcem."
Princ Gjorgje na Francoskem, iz Belegagrada: V diplomatičnih krogih se govori, da odide bivši prestolonaslednik Gjorgje prihodno jesen na Francosko, kjer stopi v vojno šolo.
GrSki kralj Jurij se je v ponedeljek pripeljal na grški vojni ladiji na Krf in je v Ahilejonu obiskal nemškega carja Viljema, ki biva sedaj tamkaj.
UpraSanje apanaže členom srbske kraljevske hiSe. Iz Belegagrada: Vprašanje o apanaži, ki je bilo za več Časa stavljeno na stran, je zopet prišlo na dnevni red. V ministerstvu je podpisan načelen sporazum, da se členom kraljevske hiše odredi apanaža, podrobnosti niso pa še znane. V pogledu na visokost apanaže se bržkone določi skupna svota 240.000 dinarjev. 120.000 dinarjev za prestolonaslednika in po 60 000 dinarjev za princa Gjorgija in princesinjo Heleno.	______
Ljudsko štetje.
Prejeli smo: Slavno uredništvo! Res je, da se bližajo volitve. Vendar se mi zdi, da radi tega vprašanja ljudskega Štetja ne smemo pozabiti. Stvar, za katero smo se tako dolgo pripravljali, ki smo jo pričeli s takim navdušenjem in s tako vervo, ki smo jo iz nervozno pazljivostjo zasledovali ne sme zaspati.
V nekem članku »Edinosti" je bilo rečeno, da nič manj važno nego štetje samo bode revizija istega. Ce informacije s privatnih stranij odgovarjajo istini, so akti, tičoči se ljudskega Štetja, že na c. kr. na-mestnišivu. Vrši se torej od c. kr. oblasti revizija nad — izdelkom magistrata. Ali ni bilo tudi nam obljubljeno, da se bomo smeli poslužiti pravice svoje revizije? In tudi, ko bi nam ne bilo to obljubljeno, mora se nam to dovoliti, kajti notorično je, da smo bili na ljudskem štetju ogoljufani, in naša pravica je iskati odpomoči pri državni obla^. In če je ta pravična, če hoče, da imajo državljani kaj zaupanja vanjo, je njena dolžnostt da nam nudi roko, je njena dolžnost, da varuje naše pravice, ki smo državljani, istotako kakor pripadniki drugih narodnosti. Če že c. kr. oblast ne pozna kazenskega zakonika za njih, ki kradejo — duše, mora poznati vsaj one pravice, ki gredo državljanom po zakonu in po človeškem naravnem pravu: da se smemo braniti.
Mi zahtevamo svojo lastno revizijo.
(Sledi 17 podpisov.)
Pripomba uredništva. Priobčili smo ta oglas, da ustrežemo dopisnikom. Opozarjamo jih pa, de se še vedno — tudi včeraj se je zgodilo to — zglašajo ljudje, ki jih kličejo v sekcije — bodi opravičeno, bodi iz kakega zavratnega namena.
Še vedno mečejo ljudi ven!
Neki našinec je bil včeraj klican na sekcijo za ljudsko štetje v ulici S. Nikolaja, kjer so zahtevali od njega izvadek iz matice za njegovega 18 letnega sinu. Ko je že bil tam, je prosil, da bi mu pokazali njegovo naznanilnico, čemur so tudi ustregli, a ko jo je hotel vzeti v roko, mu tega niso dovolili, in ker je videl, da naznalnica ni pisana z njegovo roko, je prosil uljudno, naj mu pokažejo, kje je njegov podpis. Mesto da bi mu pokazali podpis, pa so moža vrgli van! Tako se vrši v Trstu še vedno ljudsko štetje ! !!
Istrska pogajanja na Dunaju.
Mi smo doslej posnemali, kar so prinašali drugi listi. Tudi danes ne moremo nič povedati. Le toliko moremo reči, da avtentično poročilo pride v svet šele v nekoliko dneh.
Danes podamo mal posnetek iz lista .Polaer Tagblatt", ker se potem, kar poroča ta list — vsled njegovega razmerja do mornariških krogov, more nekako sklepati na dispozicije v viših krogih ozirom na konflikt med Italijani in Slovani v Istri.
„Polaer Tagiatt" poroča: Istrski sporazum je gotov — na tem ni možno več dvomiti, ker je izključeno, da bi bili italijanski in hrvatski odposlanci sklenili pakt, ki bi ga ne mogli zastopati v svojih; klubih. V nekoliko dneh izide komunike, kij bo naznanjal mir v deželi. S tem pride novi duh v istrske občine, ki so mnogo trpele vsled nedelavnosti deželnega zbora. V ob-sežju sporazuma spada tudi ustanovitev hrvatske šole v Puli. Glede pripoznanja hrvatskega oziroma slovenskega kakor raz-pravnega jezika je večina baje pod pritiskom situacije privolila v primerne koncesije. Ofi-čijelni razglas o dogovorih izide po sejah obeh deželnozborskih klubov.
Ustaja v Albaniji.
Vznemirjenje turškega prebivalstva.
Skoraj vse zvesto mohamedansko prebivalstvo skadarskega vilajeta, ki je oboroženo z Mauserjevimi puškami, sledi dogodkom na meji z velikim vznemirjenjem, ki se je Še povečalo vsled mobilizacije črnogorskih Čet in vsled neprestanih napadov od strani ustašev.
SOLUN 10. Prebivalstva v Skadru se je polastila panika. Mufti, ulemi in odlič-njaki grajajo vlado, ker ni poskrbela za hitre in zadostne varnostne odredbe. Vlada pa prosi prebivalstvo, naj ohrani mir. Ukaz za mobilizacijo se že izvršuje in položaj se zboljša že v nekaj dneh. Res je bilo odrejeno pospešiti prevažanje čet. En bataljon 26. artilerijskega polka odide od tu v Skadar. Dalje je bilo poslanih en bataljon redi-fov iz Tirone, ženijske Čete iz Kosovega in rediti iz Amase.
Avstro-Ogrska in ustaja.
CARIGRAD 10. Turški listi objavljajo iz avtoritativnih krogov porte izvirajoče poročilo, da je avstro-ogrski poslanik baron Miiller turškemu ministru zunanjih stvari izjavil, da, ko bi se ustaja razširila na novo-pazarski sandžak, bi Avstro-Ogrska odredila varnostne odredbe na jugo-vshodni meji.
Ustaši pretrgali zvezo med četami in Skadrom.
CETINJE 10. Glasom vesti dospelih z meje se je ustašem posrečilo, da so zopet zavzeli razne pozicije in vrgli Čete nazaj na Tuši in Kastrati, pri čemer so čete izgubile del svojega trena. Ustašem se je celo posrečilo pretrgati zveze med četami in Skadrom. Zažgali so Kopliko in so v Frebešu ob Skadarskem jezeru preprečili izkrcanje 400 nizamov, došlih iz Skadra.
TurSka vlada pripravlja obširne odredbe.
CARIGRAD 10. Zagotavljajo, da se je veliki vezir včeraj posvetoval z večimi ministri o novih odredbah, ki jih treba ukreniti z ozirom na položaj v Albaniji in ob črnogorski meji. Nekateri albanski poslanci in senatorji so razpravljali o položaju v Albaniji in so se potem posvetovali z velikim vezirjem in vojnim ministrom glede novih transportov čet. Nato so poslali brzojavne ukaze županu in prvakom skaderskim. — Tudi mladoturška parlamentarna stranka se je bavila s položajem v Albaniji. — V minoli noči je odpotoval v Sv. Ivan v Me-dui en batalijon iz Anatolije, danes odpotujeta dva batalijona.
Ustaši napredujejo.
CARIGRAD 11. Iz ustaškega ozemlja poročajo, da so ustaši zasedli mesto Koplik, dva kilometra daljave od Skadra. Turške čete se nahajajo med dvema ognjema.
BEROLIN U. * Lokal-Anzeiger" poroča iz Carigrada: Ustaši so napadli oddelek Čet, Id je v manjših skupinah marširal iz Skadra v Tusi. Ustaši so 90 vojakov ranili,
120 pa vjeli, ki so jih odvedli na črnogorsko ozemlje. Ustaši so izročili turškim oblastni jam orožje in municijo, vzeto vojakom. Tudi en batalijon nizamov je bil napaden, ko je marširal v Tusi.
BELIGRAD 11. Glasom vesti iz Cetinja, so z ravnateljem brzojavnega urada v Tu-siju pobegnili v Črnogoro tudi nekateri trgovci. Isti pripovedujejo, da so ustaši popolnoma porazili turške čete pri Tusiju in Dečiću. V Podgorici je črnogorska družba rudečega križa, katere pokroviteljica je fcne-ginja Milena, odprla bolnico, v katero vsprejemajo ranjene turške vojake in ustaše.
Ustaši marširajo proti Skadru.
DUNAJ 11. „Zeit" poroča iz Carigrada: Miriditi, ki so bili dosedaj mirni, se hočejo baje združiti z ustaši. Uradno poročajo, da so Miriditi napadli vojaško postajo v Koprili med Prizrenom in Puco. Še le po trdem boju so jih zamogle čete odbiti. Govori se, da sta Kastrati in Tusi zopet v rokah ustašev, ki da marširajo proti Skadru.
Ultimatum Črnogori?
CARIGRAD 11. Govori se,' da pošlje turška vlada Črnogori ultimatum.
Demisija vali ja v Skadru.
Boji nadaljujejo.
SOLUN 11. Demisija valija v Skadru, ki je bila pddana baje iz zdravstvenih ozi-rov, je bila sprejeta. Čete, ojačene z novo-došlimi, so pod vodstvom Muhaddin beja podvzele napad proti Hurudare, ter bombardirale pozicije ustašev. Nade da je, da bo okolica Kastrate danes ali jutri popolnoma očiščena ustašev. Zadnje izgube čet in prostovoljcev znašajo 14 mrtvih in 19 ranjenih, med temi en častnik.
Isa Boljetinac o udeležbi Črnogorcev na ustaji.
Voditelj Albancev Iso Boljetinac, je s posredovanjem turškega odposlanca na Ce-tinju dobil dovoljenje, da se sme s svojimi bajrakterji in 95 tovariši vrniti v Turčijo, pod pogojem, da se tam takoj predstavi turškim oblastnijam. Ko je prišel v okrožno mesto Kumanovo je naslovil na oblastnije pismo, v katerem javlja, da se podvrže brezpogojno in prosi samo milosti zase in svoje ljudi. Niti on niti ostali minulo leto iz Albanije v Črnogoro pobegli mohamedanci se niso udeleževali bojev proti turškim vojakom na meji, niti so jih nadlegovali. Pripravljen je potrditi s prisego, da ni v ni-kaki zvezi z ustajo Malisorov in da je bilo celo to gibanje provzročeno le zbog agitacije Črnogorcev. Videl je z lastnimi očmi, kako so črnogorski častniki vodili Arnavte pri napadih na turške kule. Šli da so cek) do Tuze. Če se je vrnil v domovino, storil je to zato, da bi služil sultanu kakor prero-kovemu nasledniku. On in tisoči Arnavtov so pripravljeni, da zgrabijo za orožje, ter pobijajo skupno s četami Črnogorce. Druge zelo važne stvari da naznani pozneje.
Boji okolu Tusija in Kastratija.
SOLUN 10. En orožniški poročnik in šest orožnikov je pred Arnavti pobegnilo v Podgorico. Vlada je ukrenila potrebno, da jih Črnogorska vlada izroči. — Boji okolu Tusija in Kastratija trajajo dalje.
Za spomenik
bratov skladateljev in velikih slovenskih rodoljubov dra. Gustava in dra. Benjaminm Ipavca priobčuje pripravljalni odbor lil. izkaz darov z zneskom K 240'—. Doslej nabrana svota iznaša K 1077*50.
Malo pred letom dnij je stopil pripravljalni odbor za spomenik velikima slovenskima skladateljima bratoma dru. Gustavu in dru. Benjaminu Ipavcu pred slovensko javnost s prošnjo za prispevke. Na ta va-bilni klic odzvalo se je mnogo „čebelic" od Trsta gor do Gradca in do srca tužnega Korotana. To je znak, kako priljubljena sta bila, katerima hočemo postaviti spomenik, dostojen slovenskega naroda. A kako bi tudi ne bila tako priljubljena, saj najlepši spomenik sta si postavila tudi ta naša velika moža sama. Spletla sta nam prekrasni venec milo donečih pesmic, ki jih prepevajo široke mase naroda slovenskega, kakor tudi ni slovenskega koncerta in vesele družbe sploh, da bi se ne prepevale pesmi naših slavčkov. A ne samo Slovenci, tudi vsi drugi slovanski narodi, osobito Hrvatje, kaj radi posezajo po Ipavčevi glasbi.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača! Tako so tudi naše narodne čebelice nanosile že lep temelj spomeniku : prvi tisoč kron je prekoračen. Vsem časti-tim gg. darovalcem in slavnim društvom presrčna hvala! Naprošena pa so Še enkrat vsa pevska in druga narodna društva, da priredijo veselice in koncerte v ta namen. Manjka Še pa tudi v imeniku darovalcev marsikateri rodoljub. Vsak prijatelj krasae slovenske pesmi naj si šte£ v častno dolžnost, da bo uvrščen v imeniku prispeval-cev, da se čim prej posreči izvesti to veliko idejo, da pokaže narod slovenski, kako slavi svoje velike može! Vsak prispevek je dobrodošel, vse se bo v naprej redno izkazovalo v slovenskih časnikih. Kdor hitro
Hočete Imeti dobro oNeko in po ceni? skotj Armondo Levi, K »s
V Trstu, dne 12. aprila.
da, da dvakrat: to geslo veljaj tudi za to delo !
Pripravljalni odbor je založil tudi krasne razglednice, ki se prodajajo spomeniku v korist. Razglednice so z jako natančnima slikama dra. Gustava in dra. Benjanima Ipavca. Naročajo se pri blagajniku pripravljalnega odbora, g. Janko Artman v Šentjurju o. j. ž.
Vsem p. n. gg. darovalcem izreka pripravljalni odbor v očigled velikemu namenu najsrčnejo zahvalo in prosi za posne« mafce.
Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma dru. Gustavu in dru. t	Benjaminu Ipavcu.
Šentjur o. j. ž. meseca aprila 1911.
Fran Karti n, t. č. predsednik m. p. JosipDrofenig, Janko Artman, t. č. tajnik m. p. t. č. blagajnik m. p.
Domače vesti.
Sestanek zaupnikov za mesto
3e bo vršil danes v sredo zvečer ob 8. uri v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Kakor že naznanjeno, se na tem sestanku določijo kaiididatje za vse štiri mestne volilne okraje. Shod je torej zelo važen, zbog česar poživljamo zaupnike, naj pridejo nocoj pol-noštevilno.
Volilni imeniki. — Po določbi § 12 točk. 3 in 4 državnozborskega volilnega reda morajo oni, ki želijo, da se jim izroči pomnoženi imenik volilcev, naznaniti to občinskemu predstojniku v osmih dneh po razpisu volitve. Po preteku te dobe vloženih prijav ni upoštevati. Priglasitev nalaga naročniku dolžnost, vzeti imenik in plačati napravne stroške za naročene izvode. V na-daljnih osmih dneh* je položiti pri občinskem predstojniku 50 odstot. približnjih napravnih stroškov, sicer priglasitev ne velja. Ostale stroške je plačati, kadar se dobi imenik.
Ta določila veljajo za občine z več, nego 5000 prebivalcev. *
Mladina na delo! Pri ljudskem štetju izkazala se je naša mladina prav pošteno. Delala je neutrujeno in z navdušenjem. Sedaj nam se nudi zopet krasna priložnost, da svoje navdušenje in mlade sile posvečamo rodoljubnemu delu. Pri volitvah se moramo pokazati še bolj marljive in še bolj navdušene za narodno stvar.
Ali ker mora biti naše delo organizirano, je potrebno, da se dogovorimo in si začrtamo neki program skupnega postopanja. Pozi vijem zatorej slovensko mladino v Trstu na sestanek, ki se bo vršil v petek zvečer, ob 8. uri v sokolski telovadnici „Nar. doma*.
Upam, da ne bo treba posebne agitacije, da bi spravili mlado slovensko kri v prve vrste slovenske armade, ki bo 13. junija v Trstu visoko dvigala zastave slovanskih idealov. Josip JedIowski.
Družba Slavjanskega v Trstu. Prejeli smo brzojavko, ki nam javlja prihod slavne pevske družbe „Slavjanski" pod vodstvom najmlajše hčere velikega mojstra-pevca Slavjanskega.
Zbor bo kon(^fatiral v gledaiiščni dvorani „Narod, doma" dne 25. tega meseca.
Prvo slovensko opereto „Tičnik",
delo našega nepozabnega Benjamina Ipavca, uprizori Sv. Jakobska Čitalnica na velikonočni ponedeljek, in sicer prvič v Trstu in na Primorskem. Ob tej priliki se bodo izvajale tudi druge različne skladbe bratov Ipavcev, in g. učitelj in skladatelj Emil Adamič bo iz prijaznosti sodeloval ter spregovoril nekoliko o delovanju in pomenu Ipavcev za Slovence. Tržaški Slovenci, prihitite v obilnem Številu na to prireditev, ki je važen kulturen korak naše Sv. Jak. Čitalnice. Po končanem vsporedbo ples ■do polnoči.
Vrnjen obisk mladoturkom. Včeraj ob dveh popoludne so se z Llydovim par-nikom „Leopolis" odpeljali v Carigrad zastopniki trgovskih zbornic, da bi vrnili svo-ječasni obisk mladoturkov. Med potniki se nahaja tudi predsednik dunajske trgovske zbornice Schoeler in dunajski podžupan dr. Porzer.
Dva potresa. Pred včeraj so instrumenti tukajšnjega pomorskega observatorija zabeležili dva potresa. — Prvi, ki so ga čutili tudi v Rimu, je začel ob 10 uri 45' 45" predpoludne, trajal je eno minuto; drugi potres, katerega ognjišče je bilo oddaljeno 9100 kilometrov, je začel ob 7 uri 54' 42" popol. in je končal ob 8*45.
Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v marcu t. i. sledeče dohodke : krčma pri Kosiču (NDO.) K 27 42 kavarna Balkan . . . . „ 17*87 kavarna Commercio . . „ 24*34 knjigarna Gorenjec . . „ 2.— krčma „Pri Francu" . . „ 12*74 krčma Birsa ...... . 3*—
Krč. „Ex Grotta" Balkan „ 20 67 Pri gospej Biček . . „ 19 89
Nabiralnik v krčmi „Pri Francu- je s tem prispevkom dosegel 200 K ter dobi diplom. Čast zavednim gostom in lastniku! Srčna hvala!
„EDINOST" št. 102.

Čim več jezikov znaš, toliko več veljaš — pravi pregovor. Na najboljšem bi bil torej tisti, ki bi znal vse jezike, ali, kar je isto — svetovni jezik, ki se ga govori po vsem svetu. To pa je možno doseči s pomočjo esperantske slovnice, ki jo dobite za K 1*30 edino pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju in po kateri se naučite svetovni jezik esperanto v par tednih. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam !
Za velikonočne praznike ima knjigarna Josipa Gorenjca velikansko izbero najrazličnejših krasnih razglednic resnega in šegavega značaja, tako, da more vstrezati vsacemu ukusu. Priporočamo torej našincem, naj se za te praznike preskrbe v Gorenjčevi knjigarni.
Tržaška mala kronika.
Samomor Antonije Miklavec. V poročilu o samomoru Antonije Miklavec, ki smo je priobčili minolo nedeljo pod to rubriko, je bilo dostavljeno, da je bil vzrok temu samomoru najbrže nesrečna ljubezen. Včeraj je prišel v naše uredništvo stric pokojnice g. Matija Miklavec ter je odločno zanikal, da bi si bila njegova nečakinja vzela življenje radi nesrečne ljubezni. Vzrok je drugi. Gospodinja jo je obdolžila tatvine ene krone, kar je deklino zelo potrlo. Zapustila je tudi pismo, v katerem pravi, da tega očitanja ne more prenesti in si zato raje vzame življenje. — Ker je bila silno mehke naravi, je to tudi storila. O kaki nesrečni ljubezni po zatrdilu g. Matije Miklavca torej ni govora.
Poskus samomora. — Alojz Mersola, star 28 let, stanujoč v ul. Farneto št. 24, uslužben v skladišču premoga v ul. Gatteri št. 16, je včeraj opoiudne izpil močno dozo jesihove kisline. Zdravniška postaja ga je pripeljala v bolnišnico. Ni znan vzrok obupnega koraka.
Rodbinski oče — znorel. Josip Kaim, star 42 let, čevljar iz Krfa, stanuječ v zagati v ul. Pancogole št. 5, kjer biva veni sami sobici z ženo in sedmimi otroci. Včeraj je revež nenadoma znorel in je začel uganjati razne obscenosti. Poklicali so Tre-vesa, ki je nesrečneža prepeljal v opazovalnico.
Eksplozija plina v gledališču Poli-teama Rossetti. Včeraj popoludne okoli 3 in pol uri so bili alarmirani mestni gasilci, da je nastal požar v gledališču „Politeama Rossetti". Na lice mesta so došle tri brizgalne. AU na srečo ni gorelo v gledališču, ampak je samo počila plinova cev pod gledališkim odrom. Škode ni veliko, pač je v obližju odra popokalo nekoliko Šip na oknih.
Koledar in vreme. — Danes : Velika sreda. Zenon, Škof. — Jutri: Veliki četrtek.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 13.5° Cels. — Vreme včeraj: jasno.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Semtertje oblačno, tu pa tam dež, vroče, vztočni vetrovi. _
Društvena vesti.
Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu naznanja, da je danes ob 8.30 uri zvečer generalna vaja za opereto in za koncertne točke. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
Trgov, izobraževalnega društva seja danes odpade. Prihodnja seja v sredo dne 19. t m.
Gosp. odborniki »Delavskega podp. društva" se opozarjajo, da je danes v sredo redna odborova seja.
Člani „Del. podp. društva" so napro-Šeni tem potom, da se vdeleže sestanka dne 17. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih in to glede sestave novega odbora.__
DAROVI.
—	Ob priliki pogreba pokojne gospice Felice Gruntarjeve se je nabralo za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu 10.20 K.
Dalje je daroval namesto venca za pokojno Felico Grunterjevo za javno knjižnico v Šmarjah g. dr. Rudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu 20 K, in drugi tudi v ta namen pa 4 K.
—	Vesela družba Čehov, Hrvatov, Slovencev in Švabov je vrgla v nabiralnik kavarne „Balkan" za moško podružn. znesek 11 K. Srčna hvala!
—	Šanto moje vržinke so po 1 K za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. _
Naše gledališče.
Prihodnja predstava bo na velikonočno nedeljo in sicer bodo popoludne ob |4. uri peli komično opero
—	„KORNEVILSKI ZVONOVI"
ob znižanih cenah. Sedaj bodo imeli tudi naši okoličani priliko, da čujejo to najboljše glasbeno delo vse letošnje sezone.
Zvečer ob 8. uri uprizori naše gleda-
Kdor hoče elegantno obleko, naj si
ogleda trgovino B o h i n e c & Comp., Trst za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, temveč naj se potrudi v trgovino in prepričal se bod^da ima ta domača tvrdka res velikansko Talogo najelegantnijih oblek.
Velika Izbero motah Mat srnic Itd. za delavce.«
TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone
Moderne železne ograje
284 za vile (d.orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. ~r"l> ^ ^
Hust. katal. 5t. 104 brezplačno
Aipeuiancl scHs
DraHMiistrie Ferd. JergiM'8 Soline - Klai alun Stalo izstop, t Trsta. - Y Gradcu fil. tir
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali* Alpinista" v Via Sebasttano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUVI ČEŠKI!
Josip Trampuš E* ^S^SSS
priporoma svojo pekarljo. Veftkra« na dan svet kruh. Zaloga moke vsako vrsto ls prvih mlinov. Vino ln lfkoijl v steklenicah.
Sladfifoe in bUkotL	lf28
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence --i	v dobroznani trgovini
Trst, Corso 2. Telef. l917.i,f&LLA CITTA' Dl TRIESTE"
j Trst. ulica Giosae Cardacci Si. 40 im Torrente)
j Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 ! Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 1 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 /Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
! ALLA ClTTA' Dl TRIESTE i
; Trst, ulica Giosae Cardacci Ster. 40 (prej Torrente)
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 m1
Podolgaste preproge 67 cm . „1*90 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli Iz kovine 150/200 K 7 50 200/500 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voS€enega
platna............K 2 50
namizni prti 85/115 cm......„ 2 80
. 65/130 ........ 180
Politiki Iz sumila od K 22 daUe.
PodrjiHte..........po 70 stot.
Ovram ki iz kavčuka...... 50 „
ManSete iz kavčuka...... 60 „
.	Pošilja se tudi na dežalo. 136
Zobotehniški :: ateljč
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, n. i. «
Dominik Milanić
lastnik odlikovane pekarne in sladčfčarne v ulici della Gaardia št. 24 je odprl
nora pekarno in sladflfrrno v nI. Antonlo Canora St J
(vogel ulice PietA)
Prodaja se kruh I. vrste in higijeničcn, moderno izdelan po cenah brez konkurence. Posebnost: fine sladčice, torte in biškoti. Likerji iz I. tovaren, domačih in inozem. Sprejemajo se vsakovrstna peciva, kakor: torte, krokanti itd. Postrežba na dom. ^^	V POSEBNOST: Pinco in presnici. "VI	^Jj

- - Odlikovana čevljarnica - -
SCUBICH, Trst
- ulica Giosue Carducci štev. 15 -———
naznanja slavnemu občinstvu, da gi je preskrbela
VELIK IZBOR
obuval za gospe, gospode in otroke po cenah, da se ni bati nikake konkurence.
Pellki dohodi za pomladansko in letno sezono!
Velika zaloga manufakturnega blaga
Ulica Nuova štev. 36 vogal ul. S. Lazzaro
- H. AITE, Trst -
= PODRUŽNICA = v ulici S. Lazzaro 5.
V obeh prodaj alnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tndi od bombaža ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tndi koltri lastnega izdelka. ™	________-J.—I _1____1.:__xs_:ii„	_ TTF.T.TTTAN"SRJ IZBOR
Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitni čarke. — VELIKA] SNOVIJ za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za drnštvene znake. Blago, katero ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar, brez zadrika.
CENE NIZKE IN BREZ KONKURENCE.	POSKUŠATI IN SE PREPRIČATI.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNI Č:: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtVs vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica KfflVr^^
ščice iz hrast in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Struarsli otielet tuli Tse t straprsto siroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela *o solidno in strokovnja&ko izvedena. — Obisk strokovnjaka -— interesentom brezplačen. ——
Stran IV.
„EDINOST« St. 102.
V Trstu, ttne 12. aprila 1911
UniiictinSa imm redno na razpolago ela-mU U19 UIIJ d gactr e klobuke aa goape in
deklice. fUmodernira. UL Kaova II L.	650
Odda
vrata 8.
0q lepa meblinna aoba a brano. Via Mclin grande it. 44, IL sadatr.,
651
Albanija in Albanci.
vin. Albansko vprašanj e je zopet o a dnevnem reda in deftela v revoluciji. Kogar torej aanima ta indna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošnrico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Hinko Schmidt Mr^
pravo doaaaio mast po K 216 kg, domaio slanino «Dt M po K 2 — kg, domaoo trebnšnico po E 216	_638
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibenika v SiSki pri Ljubljani. 1681
nHuatniČlf Q pu»*M sprejme takoj izuijenega UUallUlIOliCl gtenrgrafa in strojepisca oai roma peifehtnega stroj' pisca (eventneino goaprdifno) za italijanski in slo enskd jezik. — Ponudbe na npravo .Edinosti* pod .Stenograf".	643
|#j Milini Trst, Piazza Ponterosso IVdl. Vu. Ifl UIC J št 5 Trgovina jestvin in kolonij al. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Cirila in Metodo. Priporoča bo Ivan Bidovec
tišče dramo aajvečjcga Slovana, grda Lava Tolsteja nesmrtno delo
»VSTAJENJE*, ki ja že trikrat napolnila naše gledališče, a je za ta veliki praznik najprimerneje.
V ponedeljek dne 17. L t. bo samo ena prestava na korist našemu vrlemu gledališkemu zboru in bodo peli drafestno francosko opereto
MAMZELLE NITOUCHE". Naš zbor, ki je marljivo sodeloval na vseh operetnih in opernih predstavah, si je s svojim lepim petjem že pridobil mnogo prijateljev med obiskovalci gledališča, tako, da se sme nadejati velikega obiska ob priliki svoje benefice.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes se zaključi operna sezona s poslednjo predstavo Wagnerjeve opere „Mrak Bogov" ; ob enem bo častni večer kapelnika M.o Ferrari. Simfonični koncerti bodo po praznikih. _
POL1TEAMA ROSSETTI. Danes se tadi tukaj zaključi operetna sezona s satirično muzikalno revijo „Turlupineide".
EDEN. Varijetetna predstava.
Vesti iz Goriška.
Izleta „Sokola" I. Y smislu sklepa občnega zbora „G. S. Z." dne 12./2. t. 1. vršil se bo izlet „Sokol I." dne 7./5. 1911. v Rihemberk. Vsaki ljubitelj narave, ki je kdaj posetil našo lepo dolino, se gotovo razveseli, ko mu bode dana prilika praznovati prvo nedeljo meseca maja med cvetočim sadnim drevjem in v nanovo odeti naravi. Slavnost se bo vršila na trati g. Ant. Pečenko na Governi.
Vspored: Pri vlakih ob 12 57 pop. Iz Gorice in 2 22 pop. iz Trsta vsprejemanje došlih gostov z godbo na čelu; ob 21/« pop. skupne vaje, ob 3. pop. telovadba in potem ples s svobodno zabavo. Vstopnina k telovadbi 20 stot.; sedeži 50 stot. Pristop k plesišču imajo edino udje in vabljeni gostje in sicer za ples v venčkih 6 komadov 1 K in posamični listki 20 stot. komad. — Vsi udeleženci telovadbe imajo pravico do 5 plesnih listkov brezplačno.
Ker je Čisti prebitek (pod strogo kontrolo) namenjen za nabavo telovadnega orodja, pričakujemo vsestranske udeležbe in se bodo iz tega razloga toliko preplačila kolikor darovi hvaležno vsprejemali.	| z letno plačo 2400 K. Razven tega mu
K telovadbi in plesu bo sviral oddelek ;e zagotovljeno vojaštvo in okrajra
"a6	It: h nan.era.aio folni^a blagajna s pribliino 2100 K
udeležiti se korporativno te slavnosti, so, letnih dohodKov.
■aprošena, da naznanijo število udeležencev] Prošnje je vložiti pri županstva v najpozneje do 30. t. m. odseku „Sokola" v Bovcu do 25. aprila t. 1. Nastop službe Rihemberku.	takoj. Vsa pojasnila daje radevoljno
županstvo.
V BOVCU, dne 3. aprila 1911.
Leopold Jonko 1. r.,
župan.
ZAHVALIL
H.
l-nadstropna hiša
nad ulico Rosetti, z vrtom pred g§ in dvoriščem z vodnjakom zadej hiše in najkrasnejim razgledom na vse mesto tja do Miramara na eno in do Pirana na drugo stran, kakor nalašč za one, ki nočejo biti oddaljeni od mesta, a vendar uživati mir _ dežele — je na prodaj ali pa se odda v najem. — "" Povprašati je v uredništvu.
Vsem p. t sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo podpisani najprisrčnejšo zahvalo na izraženem sočutstvovanju za časa bolezni in na mnogobrojni udeležbi in spremstvu blagopokojne hčerke, oz. sestre, svakinje, tetke, gospice
Felice Mor-ieve
Posebno zahvalo izrekamo še preč. g. župniku, preč. gg. kapucinoma, p. t domačemu učiteljstvu, g. J. Kavs-u nadučitelju kakor pevovodju, vrlim domačim pevcem, darovalcem vencev.
Bog povrni!
Šmarje pri Ajdovščini, 8. aprila 1911.
ŽALUJOČI OSTALI.
„POL LITRA UiPAVC
Županstvo v Bovcu
razpisuje sluibo
občinskega zdravnika
Pravkar je izšlo: ■
Damir Feigel:
8°. 8 l/» pole. Cena vezani knjigi K 2 60, broširani K I 80.
Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek „Gaudeamus igitur" prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; „Uredniške tajnosti" odkrivajo z:«*-mivosti iz Časnikarskega delovanja; oddelek „Holmes in njegova smrta je naperjen zoper različne detektivske romane ; oddelek ,Iz četrte dimenzije" se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami t pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev — Ako se hočete izbora« aabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si „Pol litra vipavca".
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigarna.
■ Bi m	mm m mm m
To leto je preskrbljena
inanufaktur. trgovina v Rojanu
štev. 2 (hiša Tuzzi)	®
mm~ z največjo izbero	srajc brez ovratnika, gladkih s svilenimi prsi,
z ovratnikom iz zefira in satena v vseh barvah in oblikah 1. vrste. Nadalje kravate, ovratniki, zapestnice, malje, robci, delavske obleke, dežniki itd. vsake barve in oblike. - Najbogatejši izbor perkala in satena itd. - Nadalje perilo, trliž, preproge, zavese in izgotov. predmeti. - Velik izbor. Cene zmerne
t
Za slučaj neugodnega vremena se prenese na eno poznejSih nedelj. Nazdar!
Vesti iz Istre.
Dr. Kari Ernst
unlv. med.
zobozdravnik
i
Trst, Piazza C. Goldoni št. S, II. nadstropje.
Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop.
Namestnik princ Hohenlohe v Opatiji. Iz Opatije 10. Tržaški namestnik princ Hohenlohe-Schillingsfurst je prišel da- (J1 aes v spremstvu tržaškega policijskega ravnatelja, dvornega svetnika Manussija semkaj poklonit se saksonskemu kralju.
Iz Velikih Mun pri Podgradu. — 37-letni mizarski mojster Tomaž Zadković iz Velikih Mun je v nedeljo dne 2. aprila zvečer v gostilni Štefana Peloza blizu cerkve z nožem težko ranil 25-Ietnega zidarja Antona Žerjala iz Gabrovice pri Komnu. Zadković je razgrajač prve vrste. Niti svoji ženi in otrokom ne daja miru. Ne prizanaša L ■iti očetu, materi, bratu. Ta človek razsaja po gostilnah, da so mirni ljudje v vednem strahu pred njim. Stariši so mu sezidali hišo
tik njihove, ker so imeli usmiljenje žnjim. | Slovenci v mestu in „a deželi, ki rabite Sploh je vsa os ala rodbina pametna, so č lj bmite se na mojo dobri gospodarji in žive v miru med	^ * " _^ _ __
seboj	4	iSS S TRGOVINO S B
Poškodovani Anton Žerjal je še le dve „ jih imam dovolj in vsake mte. Trat, leti na Velikih Munah. Vedno je bil priden J^Arcata tt. 19. — Cena od 2—20 K. delavec vede se spodobno nasproti vsako-j ^ obilen obisk se priporoča mr, živi trezno in ga imajo zato tudi vsi J	__ m'm _ _ _
radi	MATIJA PAHOR.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TrSt proda j? D / v e It je t) COKO SlOT.36
Bogati izbor zlatanine, srebmine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Podpisani nov lastnik naznanja, da je odprl
mesnico
Pozor! Pozor! Pozor!
v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6 dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkoro, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence.
Gnilo &abrieasich, lastnik
Druge slovenske dežele t
Samomor inženirja. — Vreme. Iz Terbovelj nam pišejo: Dne 8. aprila okolo 11 ure In tri četrt so našli 40-letnega inženirja Ernesta Jagla, rojaka iz Trbovelj —j mrtvega. Pokojnik je že več časa trpel na jetiki, a ko je videl, da mu ni več pomoči pognal si je krogljo v sence. Irgl — ki je bil sodnijsko ločen — je zapustil hčerko, brata in sestro, ki objokujejo njegovo smrt. Pokojnik je bil zelo priljubljen pri vseh brez
razlike narodnosti.	! ___
Tu na spodnjem Stajarskem smo Imeli — -	~ —	~
ves mesec zelo neugodno vreme Snežilo je ReStaUrailt H WUrSChing6r vsald dan. Vse gore in hnbovi so odeti z	_	«1
kelo odejo. Bati se je slabih posledic na'	~ (ex	oro) ~
sadnem drevju.	] Trst, ulica Stadion Stev. 10.
————■— Najboljie priporočen. — Donajaka kuhinja. — La
Dreberievo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba. Senčnat vrt. — NAVADNE CENE.
Poskusite FI- Ou ^
OOVO KAVO M^dlUlin finejši in 1Uk. .edeljo vejaftkl koaeert. - Trtep prit.
9€	Začetek ob 7. uri in pol.
Klnbove sobe se oddajo se društva. — Abonament na hrano dnevno K 1-50 in a*—.
najzdravejši kavni pridatek v vseh boljSih prodajalnicah.
Dobiva
V Po
ŠOLA ZA JEZIKE
Polyglotte
Norm metoda wm narienje modernih jtrlkor.
Izvanredno ugrodna prilika!!!
Neaško . 8 lekcij Kron 4 Fraaooako 8 lekcij Kras 6 Angleško . 8 iekolj Kron 6
Vpise se lahko vsak dan od U.-J. in 7.-9S
b«tu*te!j lutnik Prof. Paolo Narquardt
{
Dve lekciji v aki : teden.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco V^Issisi 2.
Specijalist za popravljanje
roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmeti. Jamćl za popolno delo io se De boji konkurence.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTiNI
Trst, ui. Glosue Corduccl 31.
FlUJalka al. 8, Sebaatlano 8.
Velika izbera moških in ženfikih čevljev. - Poprave ee izvršujejo točno in solidno
% p.
po i memih cenah
H		
i	"O O ca.	
M		i
g	<	
	Co"	9
H	33	s
	dr o -j tss	
	IO co	i
■		
Zaloga belega in črnega
vma
JOSIP PERTOT
Barkovlje-Trst.
§mr Ma Opcinali!
Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd.
Ima zastopstvo Norega Pogreto Podjetja iz Trsta, Corso 49
Sprejema naročila pogrebov itd. Itd.
JOSIP MRZEK, Opčine št. 170
Hotel Balkan
170 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. wvwwwvwww J. K6gL
Hotel Balkan