URESNIČEVANJE SOCIALNE POLITIKE
Za uvedbo enotne evidence
Občinskl izvrini svet se je seznanil s poročilom samoupravne skupnosti socialnega varstva o uresničevanju socialne politike v občini od leta 1981 do konca prve polovice lelošnjega ieta in ugotovil, da poročilo ni celovito, saj obravnava le tisti del uresničevanja socialne politike, ki se odvija v okviru samoupravnih interesnih skup-nosti, ki se združujejo v samoupravno skupnost socialnega varstva.
Dejstvo pa je, da so naloge skupnosti v okviru socialnega varstva sorazmerno dobro realizirane, pa čeprav so se materialna sredstva zmanjšala. Orugo pa je seveda vprašanje, kako ob tako slabem materialnem stanju naprej, predvsem z vidika za-gotavljanja socialne varnosti v okviru zaposlovanja in socialnega skrbstva ter višine socialno varstve-nih pomoči.
Izvršni svet je posebej izpostavil nujnost in potre-bo po čimprejšnji uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči in po spoštovanju samoupravnega sporazuma o mini-malnih življenjskih standardih. Nespoštovanje tega sporazuma namreč povzroča med drugim tudi veli-ko, število nedovoljenih gradenj. Zavedati pa se moramo, da ob tem nastaja še vrsta drugih proble-mov, tudi zdravstvenih.
*¦ Občinska skupščina naj izpostavi prenos pravic in obveznosti iz občinske zdravstvene skupnosti v organizacije združenega dela pri zagotavljanju zdravstvenega varstva delavcev, v organizacijah združenega dela pa naj se pospeši sprejem samo-upravnega sporazuma o spremembah in dopolni-tvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985, je še med drugim predlagal izvršni svet.
Potreba po racionalnejši organiziranosti
Poglejmo nekatere izmed ugotovitev, ki izhajajo \z omenjenega poročila o uresničevanju socialne politike.
Usmeritev, da mora socialna politika postati se-stevni del celovite razvojne politike v občini, se mora nujno odražati v vseh planskih dokumentih, posebej v zvezi z vedno težjimi pogoji gospodarje-nja. Le s povečevanjem produktivnosti dela in mož-nostmi zanj, boljšo delitvijo dela in spodbudnejšim nagrajevanjem vseh oblik dela - proizvodnega in intelektualnega, bo moč zagotavljati celovito so-cialno varnost posameznikov in družine.
V zvezi s stanovanjsko problematiko in zagotav-Ijanjem socialne varnosti iz tega naslova izhaja ugetovitev o veliki nedorečenosti reševanja neka-terih vprašanj, o veliki razsežnosti in kopičenju nerešeni toda perečih socialnih problemov na sta-novanjskem področju. Sem sodi tudi problematika črnih gradenj in podnajemništvo ter ne nazadnje tudi problem počasnosti reševanja zadev s podro-čja solidarnosti.
Za podružbljanje soclalne politike v pravem po-menu besede je nujno, da le-ta postane tudi sestav-ni del razvoja vsake organizacije združenega dela, da se jasni cilji odražajo že v planih OZD. V vseh OZD bi se morala reševati oziroma zagotavljati socialna varnost delavcev v celoti, na osnovi rezul-tatov produktivnega dela. Zagotavljanje take so-cialne varnosti bi moralo postati eno od ključnih meril za ugotavljanje uspešnosti poslovanja vsake OZD in obravnavano v okviru OZD v poročilih ob zaključnih računih in sprejemanju razvojnih načr-tov ter širše v okviru DPS.
Politika določanja cenzusov na vseh področjih mora postati kar se da prožna in s tem omogočiti čim hitrejše prilagajanje zagotavljanja socialne var-nosti glede na neugodna gibanja življenjskih stroškov.
Pri zagotavljanju socialne varnosti invalidom bi bilo nujno problematiko obravnavati celovito - od zagotavljanja možnosti za delo, ustrezne stano-vanjske gradnje in urbane ureditve naselij do zago-tavljanja kritja minimalnih življenjskih stroškov v celoti, kjer je to nujno.
In še nekaj: v razpravi o uresničevanju dogovor-lene socialne politike se ni bilo mogoče izogniti vprašanju bodoče organiziranosti SIS s tega pod-ročja in njihovih strokovnih služb. Nujno je namreč potrebno razmišljati o takšni organiziranosti, da bi se problematika socialne varnosti posameznika reševala v okviru ene skupnosti, hkrati s tem pa je seveda treba spremeniti in prilagoditi tudi organizi-ranost strokovnih služb.
NINA ČOŽ