Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan sjutraj razven r ponedeljkih in dnevih po praz* nikih. — Posamezna številk« Din 1’—■, na 16 straneh Din 2’—■, mesečna naročnina Din 20	, za
tujino Din 30 —• Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov no vračam “ Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
r Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksan-flrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. &
St. 84
Ljubljana, torek, dne 9. septembra 1930
Leto L
Velike svečanosti v Topoli in na Oplencu
Posvetitev cerkve - Svečan prenos krste - Svečanostim so prisostvovali Rij. Vel. kralj in kraljica, vsa generaSiteta, vsi bani in ogromna množica ljudstva
Beograd, 8. septembra. AA. Davi že dolgo pred solnčnim vzhodom so se ljudje zabeli zbirati po cesti, ki vodi v Topolo. Ceste so bile nabasane z množicami kmetov tov iz bližnje in daljne okolice, ki so vsi hoteli prisostvovati prenosu zastav in svečanemu prevozu kosti vodje Karagjorgja iz njegove zadužbine v Topoli v njegovo kraljevsko zadužbino na Oplencu. — Na Oplencu je namenjeno velikemu vodji Ka-ragjorgju, da večno počiva ob svojem vnuku kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Tam bodo stare zastave polkov vse dotlej, dokler bomo živeli mi in naš narod, kot svetal primer in trajen opomin bodočim pokolenjem.
Ob 8. zjutraj se je začela sama posvetitev kraljevske zadužbine v Oplencu. Slavnostno cerkveno dejanje je bilo izvršeno v popolnoma intimnem rodbinskem krogu kraljevske rodbine. Činodejstvoval je Nj. svetost patrijarh Varnava z episkopoma Jovanom in Georgijem in svečeniki iz Topole Gjorgjevičem in Guzvičem, predsednikom duhovnega sodišča Vaso Brankovičem in dvornim proto in dijakoni. Obredu so prisostvovali Nj. Vel. kralj z Nj. Vis. knezom Arsenom in knezom Pavlom v spremstvu dvorne suite.
Potem ko je bila posvetitev opravljena, se je začela prva služba božja v kraljevski zadužbini na Oplencu. Liturgiji so razen Nj. Vel. kralja, Nj. Vs. knezov Arsena in Pavla prisostvovali še Nj. Vel. kraljica Marija in kneginja Olga.
Ob 10. se je začela iz cerkve slavnostna pr - ^sija, ki je šla iz kraljeve zadužbine v Karagjorgjevo zadužbino v Topoli. Na čelu procesije so nesli tri stare Karagjor-gjeve zastave, za njimi pa so šli svečeniki, čiani kraljevskega doma in dvorno spremstvo. Ob 10-45 se je pojavil pred cerkvijo 'rT~1. kralj, burno in frenetično pozdrav-i množice prebivalstva. Vso pot, po kateri je šla procesija, je bila na eni strani postrojena vojska, na drugi strani pa mnogoštevilno seljaštvo iz bližnje in daljne okolice. Povsod, kjer se je Nj. Vel. kralj pojavil, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Ob 10-50 je procesija prispela v topolsko cerkev. Tam je bila odslužena kratka spominska svečanost, nato pa so Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. kneza Arsen in Pavel ter vojvoda Bojovic skupno s štirimi kmeti iz Topole prijeli in nesli iz cerkve težko Kara-gjorgjevo krsto iz orehovine in jo postavili na lafeto pred cerkvijo. Tu je mestni svečenik Čeda Gjorgjevič v svojem govoru poudaril pomembnost tega prenosa in poslavljanja vodje Karagjorgja od njegove stare zadužbine. Nato je procesija spet krenila proti kraljevi zadužbini n avkreber, kjer so se ponovno začeli vzkliki prebivalstva Nj. Vel. kralju.
Pred kraljevsko zadužbino v Topoli pa so se zbrali oni, ki so imeli čast, da osebno prisostvujejo temu velikemu dogodku; vsa kraljevska vlada, vsi bani, generaliteta, s komandanti armij na čelu, skupina rezervnih oficirjev in invalidov in velika množica drugega prebivalstva. Sredi pred cerkvijo so stale v vrsti vse stare zastave in zraven vsake izmed njih po en oficir, po en zastavonoša, dva vojaka in po eden invalid.
Pred cerkvijo so krsto vodje Karagjorgja vzdignili z lafete komandanti armij z generalom Bojovidem na čelu in jo nesli v cerkev, kjer so jo položili na katafalk. Nato so se pred samim vhodom v cerkev zadržali Ni. Vel. kralj in Nj. Vis. kneza Arsen in Pavel s spremstvom, v Istem trenutku pa se je z druge strani pojavila Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom in Nj. Vis. kneginjo Olgo.
Svečan *iovor patriarlia Varnave
Pred cerkvijo na Oplencu se je sprehod ustavil. Patrijarh Varnava je spregovoril ta-le govor:
»Vaše Veličanstvo! Bogu je bilo všeč, da posvetimo ta sveti hram, zadužbino blago-pokojnega kralja Petra Prvega Velikega Osvoboditelja, da se v njem slavi in poveličuje ime Gospodovo. Posvečenje oplenske-ga hrama, prenos zemskih ostankov ne-
smrtnega vodje Karadjordja iz njegove topolsko zadužbine v ta veličasten hram in prenos s slavo ovenčanih zastav, so v življenju slavne vladarske hiše in vsega našega naroda pomembni zgodovinski dogodki.
V tem redkem pobožnem momentu čutimo mi vsi misel božjo, ki je v vseh časih spremljala naš narod. Ponavljajo se zgodovinski dogodki, ne le oni iz poslednje dobo naše zgodovine, marveč tudi iz najstarejše prošlosti. Pred nami so večne vladarske ideje o ujedinjenju našega naroda in ustvaritvi nove kulture.
To, kar doživlja vzvišeni kraljevski dom, doživlja tudi ves naš narod, ker so se ustvarile večno ideje vseh znamenitih vladarjev naše zgodovine, od srednjega veka do najnovejše dobe.
Težnja našega naroda, da se osvobodi in ujedini, je našla izraza v naši jugoslovanski državi. V osebi Vašega Veličanstva vidi naš narod poosebljeno vse ono, kar so ustvarili naši predhodniki in kar živi v trajnem spominu vsega našega naroda.
Predhodnik naše vladajoče dinastije, nesmrtni vodja Karadjordje se je po volji Vsemogočnega postavil na čelo dičnih Šu-madincev in jih v borbi z močnejšim sovražnikom vodil do osvobojenja. On je našo s slavo ovenčano Šumadijo spremenil v Piemont, v predhodnika naših osvobojenih in ujedinjenih dežel.
V duhu najstarejših tradicij, ne samo resnega junaštva, nego tudi vere, prosvete in kulture, je vodja Karadjordje v najtežjih trenutkih borbe pokazal, da si je v »vesti ne samo osvobojenja in ujedinjenja samega, nego tudi stvariteljskega duha slavnih Nemaničev.
Njegov skromni hram v Topoli je vedno spominjal njegove potomce na tisto dobo ustvarjanja. Mi smo danes še žive priče, da sta njegov slavni vnuk blagopokojni kralj Peter in njegov pravnuk Nj. Vel. kralj Aleksander I. izpolnila njegovo stremljenje in stremljenje njegovega naroda. Zgradila sta na Oplencu veličastni hram, pred katerim stojimo in gledamo vso njegovo lepoto. V lepoti tega hrama je izražena globoka pobožnost in visoka kultura, umetniški okus in bogati talent mladih srbskih
umetnikov. Niti v Srbiji za časa Nemaničev niti drugod ni narod do danes imel tako sijajnega hrama s tako bogatimi mozaiki in freskami. V tem hramu bo našel vsak tiho zatočišče za svojo molitev in za svoje razmišljanje o umetniški dovršenosti te stavbe in njenih notranjih okraskov.
Vse to dokazuje veličino in talent našega naroda, njegovo sposobnost in ljubezen do vsega onega, kar je lepo, pobožno, kulturno in tako blagorodno po duši in .čuv-stvu.
Ta zadužbina bo večen izraz pobožnosti blago pokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja in našega vzvišenega kralja Aleksandra I. Večna slava blagopokojnemu vodji Karadjordju in kralju Petru! ‘ Živel naš kralj Aleksander I. in njegov vzvišeni dom!«
Preden je sprevod spet odšel od topolske cerkve, je govoril še topolski svečenik Čeda Gjorgjevič.
Potem, ko je svečeništvo odpelo, so odšli Nj. Vel. kralj in kraljica z Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom in knezoma Arsenom in Pavlom ter kneginjo Olgo in vsem spremstvom v cerkev. Za njimi so nesli stare zastave v najglobljem molku vseh prisotnih. Zastave so položili na določeno mesto, krsto vodje Karagjorgja pa v poseben sarkofag, kjer bo poslej počival. Nato je bilo kratko blagodarenje za Nj. Vel. kralja in njegov vzvišeni dom.
S tem je bila svečanost v cerkvi končana in Nj. Vel. kralj in vsi člani njegovega doma so odšli iz cerkve spet burno po-zdravljeni od desettisočev prebivalstva z navdušenimi vzkliki. Nj. Vel. kralj se ie umaknil s svojo rodbino v dvorec na Oplencu, kjer je bilo prirejeno svečano kosilo za povabljence, to je za kraljevsko vlado, vse bane, generaliteto, delegacije polkov in odličnike iz mesta in okolice. V tem času je bilo dovoljeno narodu, da stopi v cerkev. Množice so se takoj zgrnile pred vhode In nekaj tisoč ljudi je polni dve uri'hodilo v cerkev m si ogledovalo krsto vodje Kara-f?JOTR,la m stare s slavo ovenčane zastav®.
L opoldne ’e bila narodna veselica, za vojake pa, ki so bili v špalirju, je bil prirejen poseben obed.
Po dogodkih v Trstu
Učinkovita žalna manifestacija — Konec časopisnih komentarjev v
italijanskih listih
Trst, 8. septembra, d. Med Slovenci, ki bivajo v Italiji, je vest o usmrtitvi štirih rojakov vzbudila velikansko žalost. Vse prebivalstvo v okolici Trsta in na prejšnjem Primorskem je včeraj brez dogovora priredilo tiho in učinkovita žalno manifestacijo. Vsi možje, žene, starčki in otroci so zapustili svoja stanovanja in odšli na prosto in v gozdove. Tam so tiho jokali in obljubili, da 24 ur ne spregovore nobene besede, da na ta način počaste spomin na nesrečne žrtve.
Trst, 8. septembra, n. Italijanski listi so zaključili svojo kampanijo zaradi procesa in obsodbe v Trstu. Listi pravijo, da jugoslovanski tisk doslej še ni objavil nikakega komentarja o dogodkih, marveč, da je le registriral pisanje italijanskih časnikov.
Komentarji dunajskih listov
Dunaj, 8. septembra, d. Nekatere dunajske liste so pustili dogodki v Trstu hladne, kajti nekateri že davno koketirajo z italijanskim fašizmom, drugi zopet pa se boje, da bi jim tiskovni šef Mussolinijev odtegnil poštni debit. Samo »Die Arbeiter Zeitung«, »Das kleine Blatt« in »Delnicky Listiy« so že ob začetku procesa ožigosali postopanje proti Slovencem v Trstu. »Der Abend« karakterizira danes usmrtitev s sliko Mussolinija, ki drži v roki rabljevo sekiro in se opira na rabljevo tnalo. Pod sliko je napis »tržaški rabelj«. Tudi »Der Tag« in »Extra Blatt«, obsojata tržaške dogodke. Velikonemške »Wiener Neueste Nachrichten« pa pravijo med drugim: Za-padne sile so ustvarile ob Soči novo »Al-
zacijo Loreno«. »Die Reicpost« molči, a po-natiskuje citate iz rimskih listov, v katerih se označuje usmrtitev kot pravična.
Odmevi tržaške tragedije
Češki listi.
»Express«. Prvo vest, da so bili v Trstu ustreljeni 4 jugoslovanski mladeniči, je objavil >Expross« v posebni izdaji, za katero so se ljudje kar trgali. V svojem komentarju pa pravi list, da je z izvršitvijo te obsodbe fašistični režim strahovito udaril samega sebe in se postavil ob stran krvavega boljševiškega režima. List poziva češke fašiste, da to grdo ime opu-ste.
»Narodni listy« objavljajo na prvi strani
članek pod naslovom
K včerajšnjem političnem umoru v Trstu.
Članek se glasi:
Krvava fašistična roka je včeraj napisala v zgodovino slovenskega mučeništva štiri nova imena. Ni mogel zadostiti krvoželjnosti Neronovih potomcev umor v Pulji: za Vladimirjem Gortanom prihajajo nove žrtve! Včeraj zjutraj so bili prepeljani štirje mladi slovenski rodoljubi na jugoslovansko mejo in ko jim je sonce prineslo zadnji pozdrav z bližnje, svobodne Jugoslavije, so počile salve iz karabink. Štiri slovenske matere so izgubile svoje sinove.
Po izkušnjah iz procesa proti VI. Gortanu se je vedelo, kaj obtožence Čaka. Isto sodišče in isti general, ki je sodil Gortana, je sodil tudi nje. Pripeljali so jih iz Rima, uklenjene v verige in že naprej obsojene.
Ves ta tržaški proces je Ie odvratna Igra, ki naj prepriča svet o slovenskem barbar-barstvu, ki z bombami ogroža rimsko civilizacijo. Razsodba ni bila iznenadenje. Pričakovala se je. Niti to ni iznenadilo, da je bila obsodba izrečena pozno v noč in izvršena na vse zgodaj. Postopalo se je nalašč tako, da se ne bi moglo očitati kralju, da ni pomilostil obsojencev in niti kraljici, da se ni zavzela za sinove svojega naroda.
Vse to ni iznenadilo. Fašizem je napovedal iztrebitelno vojno vsemu neitalijan-skemu na italijanski zemlji. Zaprte so slovenske šole, knjižnice in prosvetni zavodi. Prepovedana je slovenska molitev v cerkvah. Zabranjena je slovenska knjiga. Poitalijančena so slovenska krajevna imena. Slovenski jezik je brezobzirno tlačen. Slovenska inteligenca je od fašističnih teroristov iztrebljena ali pa umira v italijanskih ječah ali taborih za internirance na oddaljenih otokih. In da bi se to, kar je še ostalo, balo tudi najbolj mirnega narodnega dela, si izmišljuje fašistična justica veleizdajni-ske procese in preliva slovensko kril
To pa Je iznenadenje: da se ti strašni, po kazni kričeči zločini vrše pred očmi civiliziranega sveta brez vsakega protesta, da se vrše brez krika protesta od strani onih, ki so znali priklicati nad Ameriko prekletstvo zaradi justifikacije dveh italijanskih anarhistov, ki uprizarjajo protestne shode za umore na Kitajskem. To pa je iznenadenje. Ali pa morda molči svet samo za'o, ker gre za Slovence?
Molče pa tudi Slovenci. Kje je vendar ta ljubezen slovenska? Ali smo pozabili na geslo: zvestoba za zvestobo? Ali bo molčala Praga, danes srce slovanstva? Ali ne bodo zagrmeli po praških ulicah protesti proti krvavemu Rimu? Ali ne bodo češke pesti
zagrozile tržaškim morilcem?
Molči tudi Društvo narodovi A baš sedaj zaseda v Ženevi evropska manjšinska konferenca. Gorje, če bi se kje dalo nemški manjšini nekaj manj, kakor pa določa ohranitev narodnih manjšini Ves svet bi o tem zvedel! V Italiji pa ne samo da ne priznavajo pravic svojih manjšin, v Italiji kar surovo ubijajo te manjšine. Teda svet molči, molči Društvo narodov, molči manjšinska konferenca. Kaj je v resnici Društvo narodov samo za to, da bi v njem vladala samo pravica velikih, majhnim' pa da se nalagajo le bremena?
S priprtega človeškega stališča je to tako strašno, tako silno grozovito, da je danes, v 20. stoletju, po tem groznem vojnem besnenju, še mogoče, da se justifici-rajo .mladi ljudje samo zato, ker pošteno služijo svojemo narodu, ker se požrtvovalno bore za njegovo svobodo, za njegove pravice, ki se mu brutalno odrekajo,'ker se brani, da bi mu bil iztrgan materinski jezik, ker zahteva za sebe in za svoj narod najelementarnejša prava za nacijonalen razvoj! Fantje, dijaki so postavljeni pred žrela 1 arabink junakov od Soče!
y rjr5*u '!e kila včeraj prelita slovenska kn. Težko je verjeti, da bo vsaj sedaj nasičena fašistična krvoželjnost. Sedaj je bil sila majhen del zaprtij »veleizdajalcev« o sojen. Italijanski tisk bo še naprej zbesnelo plesal nad novimi grobovi. Posmehoval se bo novim solzam slovenskih mater. Bo hujskal k novim žrtvam fašistične ju-stice!
Naj pa na eno ne pozabi Italija: Da je s krvjo narodnih mučenikov označena cesta k svobodi! Glas v Pulju in Trstu prelite krvi je močnejši od krikov fašističnih čet! In ta kri kliče k maščevanju, ki pride. Ti
.umori ne ostanejo brez odmeva. Naj na to ne pozabi Italija!
| Poklanjamo se v pobožnem spominu pred epoimi oni včeraj umorjenih bratov. Padli 'so v svetem za stvar svojega naroda. Drugi (pridejo na njih mesto. Maščevali jih bodo In zmagali!«
Evropfko javno mnenje o obsodbi v Trstu.
O	tržaški obsodbi pišejo te dni vsi evropski glisti, in sicer večinoma zelo ostro. Posebno na-
stopa
Iranoosko časopisje!
Tako piše »Populaire« pod naslovom >Nov zločin Mussolinija« v svojem uvodniku: >To ni nobena sodba, ampak enostavna izvršitev na-redbe, ki jo je dal Mussolini svojim slugam, ki bi jih bolje imenovali krvnike, a ne sodnike. Fašistovski režim se ne more obdržati brez nasilja in streljanja. Mussolini je določil zverinske obsodbe z namenom, da preplaši italijanski narod in da zlomi njegov odpor proti fašizmu. S procesom v Trstu pa je Mussolini začel tudi svojo agresivno politiko proti Jugoslaviji. On se hoče poslužiti te obsodbe, da obdolži Jugoslavijo protiitalijanskega delovanja. PoslužLl pa se bo tega procesa tudi proti Franciji, ker je posebno sodišče baje ugotovilo, da obstoje zveze med antifašisti v Parizu in obsojenci v Trstu. Pričakovati moremo, da bo nastopala italijanska diplomacija predrznejše proti Jugoslaviji in Franciji, kar pomeni nevarnost za mir... Obsodba v Trstu mora prepričati prijatelje miru in napredka, da zahtevajo od evropskih vlad krepko politiko proti fašizmu. Slabotnosti je bilo dovolj. Politika izoliranja fašizma se vsiljuje sama od sebe.c
>Le Pcuple« piše: »Novi zločin, ki je izvršen v strahovitih okolnostih, je treba pripisati zločinskemu fašizmu. Mussolinijev tisk slavi kruto obsodbo. Ta obsodba, izrečena že v naprej, je akt nasilja proti slovanskim manjšinam v italijanskih pokrajinah. Je .pa tudi akt izzivanja jugoslovanskega javnega mnenja, kjer je ta proces izzval globoko vznemirjenje. Baš ta proces pa je opomnil vnanji evet na to, da narodne manjšine v Italiji res obstoje, ki pa jih ne varujejo nobene pogodbe in ki eo izpostavljene najhujšemu nasilju od strani fašizma. Nepriznavanje pravic manjšin pa je nevarnost za mir. Streljanje v Trstu je opomin, da ta nevarnost obstoji v Italiji kot delo fašizma.<
»Le Soirc piše: »Proces v Trstu izziva sledeče opazke: Najprej gnus nad izrekom 6odišča, ki je pravi organ uradnega nasilja in kjer ni niti najmanjšega jamstva za pravico. Pred 8 leti, t. j. dokler ni prišel fašizem na površje, v Italiji ni bilo manjšinskega vprašanja. S svojimi metodami raznarodovanja pa je fašizem izzval poikret, ki je vsled razmer nacionalen, je pa tudi socialen in političen. Smrtna obsodba v Trstu bo izzvala nove nerede, kajti nasilje rodi nasilje. Fašistična vlada naj bo prepričana, da bo na strele v Trstu odgovoril ves svet z zgražanjem.«
Tudi belgijsko časopisje piše zelo ostro, n. pr. »Independence Belge«, ki zelo ostro kritizira obsodbo, zlasti pa njeno izvršitev. »Peuple« objavlja poziv jugoslovanskih emigrantov iz Italije na Društvo narodov in dokazuje, kako poguben je ta proces. Fašistovska Italija je prevzela težko odgovornost na sebe, zlasti z ozirom na svoje razmerje do Francije in Italije.«
Zadnje športne vesti
Villacher S. V. — Ilirija 2:1 (0:0).
Prva mednarodna tekma jesenske sezone v Ljubljani je prinesla našemu prvaku poraz in to od kluba, ki je bil nedavno na lastnih tleh pora-ien po Iliriji b 6:0. Naš prvak se nam je pred-ttavil v selo slabi luči. Bil je sicer tekom vse Igre v znatni premoči, toda vsi napori so bili brezuspešni, ker bo nekatere izrecno slabe točke r moštvu pokvarile vse.
Zunanji rezultati.
Skoplje: Hašk • Skopski 5:2 (4:2), Hašk - Jug (2:0).
Dunaj:	prvenstvo: Wacker • Wac 3:2 (2:0),
Vienna - Nicholson 3:0 (1:0), Rapid - Fac 2:0 (0:0), Admira - Sportklub 9:1 7:1), Slovan • Au-etria 2:0 (1:0).
Budimpešta: Bočkaj - FTC 3:2 (1:2), Hunga-ria • Kispest 3:1 (3:1), 3. okraj i Sabaria 3:0 (0:0), Ujpest - Vasas 4:1.
Berlin: Berlin - Hamburg 2:2 (0:1).
Kopenhagen: Danska - Nemčija 6:3 (3:2).
Svetovno prvenstvo v Pragi.
V rokometu je postala Avstrija svetovni prvak I zmago nad Nemčijo s 5:4 (1:4). V bazeni je CSR premagala Jugoslavijo s 8:5 (5:2). Jugoslavija : Poljska 9:2 (4:0).
V lahki atletiki so se vršile finalne tekme: 60 m: 1. Walasiewicz (Pol.) 7*7, 2. Gelius (Nem.) 78, 3. Hitomi (Jap.) 7'8. — Skok v višino: 1. Braumiiller (Nem.) 1*57 m, 2. Gissolf (Hol.) 1 57,
3.	Notte (Nem.) 1'52, 4. Oken (Angl.) 1*50. — Disk: 1. Konopacka (Pol.) 36'80 m, 2. Fleischer (Nem.) 35’82 m, 3. Vivenza (Ital.) 35 23.
Francozi — Nemci
Pariz, 8. septembra. AA. Predsednik francoske republike Doumergue je imel na banketu, ki je bil z njim zaključen kongres nacijonalne unije bivših bojevnikov in invalidov, govor, v katerem je poudaril, da tvorijo Francozi enoto in da soglašajo ▼ glavnih vprašanjih francoskega naroda.
Berlin, 8. septembra. AA. General von Seekt je izjavil, da leži bodočnost Nemčije v njeni novi armadi.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunajsko vremensko poročilo. Nebo bo menjaje oblačno in jasno, temperatura se bo malo spremenila, vendar pa vreme ne bo zanesljivo.
Vlada je solidarna in edinstvena
Tudi ministra dr. Korošec in Juraj vlade z dne 4
Beograd, 8. septembra. AA. Ministra dr. Korošec in Juraj Demetrovič sta se nahajala na potovanju, ko je bila seja ministrskega sveta dne 4. t. m., na kateri je »bilo med drugim v zvezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno objaviti, da člani kabineta izjavljajo: da imajo samo en program, ki je vsebovan v manifestu N j. Vel. kralja dne 6. januarja 1929., in v sklepu kraljevske vlade z dne 4. julija t. 1. Oni se zato smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in državnega živ-
Demetrovič se strinjata z izjavo . septembra
ljenja izključuje v bodočnosti povratek in vzpostavitev nekdanjih strank. Zato izjavljajo, da so odločeni, da v bodoče delajo samo na tej podlagi in se skupno udeležujejo ne glede na svojo prejšnjo strankarsko pripadnost.«
Takoj po povratku s pota sta ministra dr. fiorošec in Dometrovic posetila predsednika vlade generala Petra Živkovima in mu izjavila, da se popolnoma strinjata z gornjim sklepom ministrskega sveta.
41. skupščina Ciril-Mefodove družbe
Naša narodno-obrambna šolska organizacija je Imela včeraj v Ribnici svojo 41. skupščino. 2 jutranjim vlakom so prispeli v to idilično dolenjsko mestece odborniki dražbe in mnogi člani. Na kolodvoru jim je želel dobrodošlico podpredsednik moške podružnice Ciril - Metodove družbe v Ribnici lekarnar A n č i k. Pri vhodu v trg je bil postavljen originalen spomenik U »suhe robe« in tam je pričakalo goste številno občinstvo z županom Novakom na čelu, ki je tudi pozdravil došle goste. Mala Branka Peterlinova, učenka meščanske šole in Božo Eijavec, učeuec osnovne šole sta imela prisrčen nagovor na Ciril - Metodarje in izročila predsedniku dražbe Aleksandru Hudoverniku svojevrsten šopek iz lesenih cvetic, ki ne bodo ovenele, nakar so jih Š9 pozdravili predsednica ženske podružnice CMD v Ribnici ga Mali Klunova v imenu ribniškega Sokola Jurjevčič ;n v imenu gasilstva Lesar. Za pozdrave so je v toplih besedah zahvalil predsednik notar H 11 d o v o r-nlk.
Takoj nato se je vršil v občinski posvetovalnici zaupni sestanek družbinuga vodstva in podružničnih zastopnikov.
Ob pol dvanajstih pa je predsednik CMD notar Hudovernik dvoril v dvorani restavracije Podboj 41. skupščino družbe. Pozdravil je navzoče Številno članstvo, posebej pa še zastopnika bana prosvetnega šefa dr. Lončarja, okrajnega glavarja iz Kočevja dr. Čuša, zastopnika Sokola mag. ph. Jos. A n č i k a, ribniškega župana Ivana Novaka, univ. prof. dr. K u š e j a , Matijo Z a m I d a, viš. ravnatelja v p., dr. J. Rusa kot zastopnika Zveze kulturnih društev In gospo Šentjurče.vo iz Trbovelj, ki se je udeležila vseh 41. skupščin.
V	kratkih besedah je nato predsednik podal historijat dela CMD, ki Je skozi štiri desetletja vršila nad vse požrtvovalno nalogo narodno -obrambne organizacije. Na žalost mora ugotoviti, da je po osvobojenju zavladalo zmotno mnenje, da CMD nt več potrebna in zato je v slovenski javnosti zelo padlo zanimanje zanjo.
V	resnici pa je družba bolj potrebna podpore kot kdaj poprej. Osivel je v delu za družbo in s skrbjo gleda v bodočnost, če pomisli, da so njeni fondi močno Izčrpani, vendar upa, da se bo znova razmahnila spričo nalog, ki jo še čakajo. Na koncu sporoča, da je v preteklem letu ugrabila smrt mnogo agilnih delavcev CMD, navedel je njih imena in pozval navzoče, da jim zakličejo >Slava«. Zaključuje svoj govor s pozivom:
Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje 1
Za njim se je oglasil k besedi prosvetni šef dr. Lončar in sporočil skupščini pozdrav g. bana, nakar je v lepem govoru podčrtal važnost CMD za narodno prosveto.
Ravnatelj meščanske šole v Ribnici Mervič je v svojem govoru opozoril še na drugo nalogo družbe, da preganja iz naše mladine duha rob-atva, ki je pregloboko vtisnjen stari generaciji.
Sledilo je poročilo tajnika ing. Mačkovsko, ld je opisal delo družbe v obmejnih in narodno ogroženih krajih v preteklem letu. Naše stremljenje mora ostati še za naprej izraženo v de-vizi: ohraniti, kar je našega po jeziku in krvi. Dosledno v zmislu označenega gesla seveda priznavamo tudi našim državljanom drugih narodnosti njih pravico do manjšinskega šolstva in moramo ugotoviti, da ga imajo kljub čudnemu zatrjevanju, ki ga od časa do časa čitamo v nemških listih. Človek ne bi mogel verjeti lastnim očem, če n. pr. pred kratkim čita v »Tages-posti«, da nemškega šolstva v Jugoslaviji sploh ni. Saj je vendar znano, da je v Vojvodini šele Jugoslavija organizirala nemško osnovno šolstvo v večjem obsegu kakor so ga imeli prej. Poglejmo v Kočevje. 12.568 kočevskih Nemcev ima 23 šol, v katerih se poučuje v nemškem jeziku. Dognali smo celo čudno reč, da pride na vsakih 546 Nemcev po ena šola, dočim pride v ostali banovini povprečno na 1000 prebivalcev ena šola. Spričo teh dejstev so torej nemške trditve smešne. Kako je z našim šolstvom na Koroškem? Tam Je samo en učitelj Slovenec in na 30 tkzv. utrakvističnih šolah niti enega učitelja s usposobljenostnim izpitom ca slovenski jeiik.
Dr. Janko Kersnik je podal blagajniško poročilo, iz katerega sledi, da se je društvena imovina v preteklem letu zvišala sicer za 20.000 dinarjev, vendar so dohodki za polovico nižji od valorizirane predvojne vsote, kar izkazuje neopravičljivo mlačnost. Ponavlja nujno prošnjo za uspešnejše delo v prid naše šolske družbe, dokler in da ne bo prepozno.
Član vodstva g. Ivan Prekoršek predoču-je v svojem govoru, kako je bila organizirana
nemška potujčevalna penetracija v naše kraje, katere posledica je izguba Koroške in Radgone. Račun krivice in nemške nasilnosti pa plačujemo pod svojo streho še sedaj po osvobojenju. Strup tisočletnega suženjstva se je pregloboko zajedel v mozek in kri. Z osvobojenjem se je pričelo pri nas življenje površnega navduševa-nja, odetega v nacijonalne barve, na znotraj pa se nadaljuje pri mnogih suženjska miselnost prejšnjih dob. Vsi bi hoteli od Ljubljane in Beograda vse mogoče, sami pa ne bi ničesar storili. Na tem polju čaka CMD še ogromno delo. Čudeži, ki jih je delala pred vojno, so garancija, da bo znala tudi sedaj buditi pravo, iskreno narodno misel in vzgojiti generacijo, ki bo vredna svobode.
Dr. Vladimir Ravnihar je nato v imenu nadzorstva pohvalil delovanje odbora, kakor tudi društvene pisarne in predlagal absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Nato so se vršile volitve nekaterih članov, ki Jam je po društvenih pravilih potekla poslovna doba. Namesto gospe Podkrajšekove, ki radi prezaposlenosti ne more več sodelovati, je bila izvoljena ga. Nika Potočnikova, namesto g. Virbnika v nadzorstvu prof. Majcen, sicer ostane odbor nespremenjen in sestavljen tako-le: Vodstveni člani: Aleks. Hudovernik, dr. Ernest Dereani, dr. Janko Kersnik, dr. Rado Kušej, Avgust Ludvik, ing. Janko Mač-kovšek, ga. Nika Potočnikova, Ivan Prekoršek, Viktor Rohrman, Franja dr. Tavčarjeva, Ivan Tomažič in mesto umrlega dr. Vodopivca banski svetnik Miro Senekovič. — Nadzorstvo: djr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Albert Sič, prof. Majcen, Fran Jamšek. — Razsodišče: Matija Marinček, dr. K. Koderman, Franc Pahernik, dr. F. Tekavčič, dr. J. Žirovnik.
Nato je bil soglasno odobren proračun za prihodnjo poslovno dobo.
Ob zaključku dnevnega reda je na predlog predsednika ob živahnem odobravanju navzočih sklenjeno, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kakor tudi pozdravni brzojav velezaslužnemu prvemu predsedniku msgr. Tomu Zupanu in zahvala ge. Podkrajškovi in prireditvenemu odboru za proslavo 20-letnice Narodnega doma v št. liju.
Prečitana so bila pisma g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja, župnika Vrhovnika, ki opravičujeta svojo odsotnost in pozdravljata skupščino, nadalje sporočilo mestne občine ljubljanske, ki poklanja družbi 1000 Din mesto pozdravnega brzojava in pozdravi podružnic CMD na Brdu, Vel. Laščah in Rogaški Slatini.
Med slučajnostmi je šolski upravitelj na Krčevini pri Mariboru g. Cvetko predlagal odboru, naj da podružnica CMD vzpodbudo za manifestacije za koroške Slovence, 'ki se bodo v jeseni vršile v Sloveniji ob priliki 10-letnice koroškega plebiscita.
Končno se predsednik še posebej zahvaljuje našim damam za njih požrtvovalno delovanje, nakar je zaključil zborovanje.
Ob dveh popoldne se je vršil skupen obed, ki ga je zelo okusno pripravil restavrater Nace Podboj.
Rezultati stfreljačke tekme
Državni prvak za 1. 1930 je postal g. Gorup An-ton iz Zagreba- ki je dosegel v celotni klasifikaciji najboljši uspeh.
Srnjak:
1.	dr. Robič 24 točk, 2. Gorup 23, 3. Bakarčič Gvido ml. 23.
Krožna:
1.	Bakarčič Gvido ml. 67 točk, 2. Gorup 64, 3. Sifrar 59, 4. Galič 59.
Zlatorog:
1.	Gorup 34 točk, 2. dr. Robič 26, 3. Lautar 22.
Jelen:
1.	Heinrihar Franc 8 točk, 2. kap. Per 8, 3. Heinrihar Minko 8.
Golobi:
1.	Jakil 10/11, 2. Kranjc 10/12, 3. Rebernik Lado 9/10, 4. Sifrar 8/10, 5. dr. Kaiser 8/11, 6. Bab-šek 8/11, 7. Heinrihar Minko 8/11.
Zajc:
1.	Kranjc 60 točk, 2. dr. Kaiser 60, 3. Vidmar 50, 4. Jevak 50.
Lovec:
1.	Jevak 117 točk, 2. Heirihar Franc 116, 3. Rebernik Franc 116, 4. Gorup Anton 116.
Malokaliber:
1.	Gorup 98 točk, 2. Galič 86.
Emona:
1.	Šifrer Albin, 2. dr. Kaiser, 3. Bakarčič sen.,
4.	dr. Eberl, 5. Bakarčič Leo.
Streljačka družina na 100 m:
1.	Gorazd, 2. Heinrihar Minko, 3. Hrovatin Franjo, 4. art. pukovnik Novakovič, 5. dr. Robič.
Streljalka družina na 200 m:
1.	dr. Robič, 2. Jeglič, 3. major Vučinič, 4. Peruzzi, 5. Heinrihar Minko.
Odlikovanja z novim redom Jugoslovanske krone V. stopnje
Beograd, 8. septembra. 1. Po ukazu Nj. Vel. kralja so bili odlikovani z redom jugoslovanske krone 5. razreda:
Gostilničar Ahlin Jožef, Turjak; dr. Kozma Ahačič, Tržič; industrijalec Ivan Avsenek, Ljubljana; Josip Ambrožič, Ljubno; Valentin Babnik, G.lince-Vič; Josip Benko, Murska Sobota; župnik Ivan Baš, Bogojina; Burgar Jože, Hrašče; Ivan Brodar, Hrastje; Bi rola Gvidon, Zagorje; dr. Jože Bohinjec, Ljubljana; dr. Leo-nard Bossisio, Gor. Radgona; Fran Bulc, Smi-helj-Toplice; Mihael Brenčič, Huj; odv. dr. Lojze Bratkovič, Slovenjgradec; Ivan Ver-šič, Sv. Manko; upokojenec Aleksander Vilhar, Prezid; trgovec Josip Vefter, Vitanje; upokojenec Gustav Vodušek, Trbovlje; industrijalec Milko VVeingerl, Zagorje; Vilčnik Franc, Do-lje; ing. Vinko Vrhnjak, Pameče; posestnik Martin Vrečko, Prevalje; dr. Lojze Goričan, Celje; gostilničar Florjan Gajšek, Loka pri Žužemberku; gostilničar Matko Goričar, Mozirje; Ignac Kotnik, Vitanje; Anton Križman, Stražišče; dr. Josip Krevelj, Litija; Aleksander Knez, Ljubljana; Ivan "Krvina, Ljubljana; dr. Miha Krek, Ljubljana; industrijalec Karl Kovač, Stari trg; Martin Koreša, Maribor; dr. Viktor Kac, Maribor, Jožef Kranjc, Fužine; dr. Anton Koder, Murska Sobota; Anton Klinec, Gornje polje; Edmund Kastelic, Nova Kandija; kovač Jurij Kugovnik, Prevalje; Ludvik Kuharič, Ormož; Fran Kočevar, Središče; Fran Lipej, Brežice; obrtnik Štefan Litrop, Strnišče; Ivan Lončar, Tržič; Hinko Lefoinger, Litija; trgovec Josip Lavtižar, Kranjska gora; Ivan Lovrač, Pod-leskovec; Stanko Lenarčič, Loka; Josip Lipič, Murska Sobota; Fran Lenart, Ptuj; Alojz Mihelčič, Brege pri Celju; Peter Mravljak, Vuhred; dr. Anton Melik, Ljubljana; Anton Mernik, Padeškii vrh; Mavrelij Vavra, Kranj; posestnik Anton Marinšek, Župea vas; tajnik zbornice za TOI Mohorič, Ljubljana; Anton Meden, Begunje; Fran Mavrič, Bohinjska Bistrica; Valentin Markež, Selo; dr. Fran Majer, Šoštanj; Anton Malgaj, Bučka Gorica, trgovec Josip Matko, Gotna vas; Anton Mahen, Trbovlje; Ferdinand Novak, Vrhovlje pri Kamniku; odvetnik dr. Fran Novak, Ljubljana; upravnik posojilnice Fran Orehek, Ljubljana; Gabrijel Oblak, Dolnji Logatec; dr. Maks Obersnel, Jesenice; Josip Omladič, Kloča; Miloš Oset, Maribor; Josip Ogorevec, Novo mesto; Fran Ogrizek, Rogaška Slatina; novinar Filip Omladič, Ljubljana; Josip Pfeifer, Krško; Franc Poder-žaj Škofja vas; Ludvik Plavšek, Sv. Jurij ob Taboru; ravnatelj hranilnice Anton Proba, Čabar; notar dr. Maks Peterlin, Kočevje; Josip Palme, Doneg pri Turjaku; Ivan Pipan, Vižmarje; dr. Josip Pučnik, Slovenska Bistrica; Hinko Pogač-mk, Ruše; tov. ravnatelj Rupert Pdvec, Maribor; Ferdinand Pinter, Maribor; Josip Perko Novo u.e.sto; inž. Fran Pahernik, Vuhred; Lovro Petovar. T ankovci; Anton Pogačnik Pod-nard, župnik Andrej Prijevc, Podčetrtek; dr. Fran Roš, LašVa: Jakob Reich, Ljutomer, Srečko Robič, Limbuš; dr. Josip Režek, Novo mesto; Iva Rus, Hribi; rudniški inž. Alfred Rogelj, Trbovlje; Ivan Rus, Stranska vas; Anton Rojina, Ljubljana; Mate Repelj, Prevalje; Zdravko Rus, Bled; dr. Ernest Rekar, Jesenice; Matnja Steblovšek, Šmartno ob Paki; Ivan Ser-Mnek, K rtiče; Rudolf Stermezky, Celje; Vlado Stare, Golovec; Snoj Henrik, Tržič; dr. Ivan Stojan, Ljutomer; župan Lojze Sagaj, Hoče; Mii-
nv.r3 eCV ^ar|e pri Jelšah’ kaplan Martin Tomazin, Krško; tajnik DZ Ivan Tavčar; no-
?a,r.Iriul. Terseglav Ljubljana; Alojz Tkalec, Gradišče; tajnik DZ Filip Uratnik, Ljubljana; župnik Valfik Franc; Martin Vrec, Stara vas; Anton Vazerinec, Celje; Fran Flore; Anton Fa-za,rLn^ vC„elie; Maks Vog, Kranj; Franc Globoč-nik, Irzic; Andrej Kuher, Jesenice; Anton Detela, Pred var; Oskar Dračar, Maribor; Josip Dular, Vavta vas; dekan Ferdinand Erker, Kočevje; Edvard Evanuš, Krško; Anton Zatrar P«jzid; Fran Zupančič, Rakovnik; Hubert Završnik, Krško; Ivan Zakotnik, šiška; inž. Fran Zupanc, Ljubljana; Jakob Zemljič, Radenci; hotelir Fran Zemljič, Maribor; Matko Zelar, So-stanj; dr. Jože Stalošek, Brežice; Evgen Ivanec, Sodražica; Janežič, Stara Lesa; Rado Jereb, Ko-*van Jerman, Krško; Avgust Jenko, Ljubljana; Ivan Janžekovič ml., Lajteršberk; Lojze Janžekovič, Štujane; Jakob Jan, Podhom; dr. Bogdan Koritnik, Čebar; Anton Košir; Ivan Kregar, Ljubljana; dr. Ernest Kalan, Celje; Fran Kolenc, Ljubno; Fran Kratnar, Kamnik; Kristan Ivan, Vodice; Rudolf Falešin, Gornje Stražišče; župnik Fran Hohnjec, Kadrane; Ra-do Hribar, Ljubljana; Fran Hohnjec, Maribor; Miro Tukal, Ojstrižka vas; Janko Čuklič, Gero-vo; Fran Čeh, Murska Sobota; dr. Ivan Česnik, Navo mesto; Rudolf Čižek, Slovenjgradec; Ivan Strajnar, Kaplja; inž. Fran Štiglic, Kočevje; zdravnik dr. Fran Savnik, Kranj; Alojz Šmid, Jurjevo; dr. Boštjan Schaupach, Slovenska Bistrica; župnik Karel ftihtor. TW|oncj. jvan gin. kovec, Novo tn"''
Premestitve v veterinarski službi
Beograd, 8. septembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja 80 bili premeščeni: za višjega veterinarskega svetnika pri banBki upravi v Sarajevu 15 Josip Stupan, višji veterinarski svetnik pri Breškem načelstvu v Novem mestu; za višjega veterinarskega svetnika pri sreskem načelstvu v Priboju 1-5 Vojteh Hrablek, višji veterinarski svetnik pri sre-skem načelstvu v Celju, za veterinarskega svetnika pri veterinarski postaji v Gornji Radgoni I-(S Fran Lopnik, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Gornji Radgoni, za veterinarskega svetnika pri sreskem načelstvu v Kraljevu 1-6 Franjo Baš, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Prevaljah.
Upokojitve
Beograd, 8. septembra. 1. Z odredbo ministrstva za javna dela je bila vpokojena poštna uradnica II-3 Detela Dora, doslej nastavljena Dri pošt-no-telegrafskem uradu Maribor 1.
Kongres šumaoejev
Ljubljana, 8. septembra.
V soboto in v nedeljo je imelo Jugoslovansko Sumarsko udruženje svojo 54. redno skupščino v Ljubljani, ki je bila, kakor so govorniki sami ugotovili, zgodovinske važnosti. To zaradi tega, ker je bila to prva skupščina po novem zakonit
0 šumah, s katerim je jugoslovansko šumarstvo dobilo po 10 letih razdrapanih političnih razmer novo zdravo osnovo in smernice za bO' dočnost.
Najstarejše strokovno društvo
V soboto popoldne ob 14. je upravni odbor JŠU imel svojo glavno sejo, s katero je začela ljubljanska pomembna 54. skupščina. Ob prisotnosti številnih gostov iz vse države je predsednik inž. Viljem C m e 1 i k, generalni direktor ministrstva šum in rud, pozdravil vse na-vzoče odbornike. Udruženje šumarjev je eno najstarejših strokovnih društev v državi, gotovo pa je najstarejše v šumarski stroki. L. 1921 so se združila vsa sorodna društva v Srbiji, Hr-vatski in Sloveniji v Jugoslovansko Sumarsko udruženje.
Seja upravnega odbora je bila po debati okoli poldneva zaključena.
Svečana otvoritev skupščine
V nedeljo ob 10. uri je predsednik inž. Č m e -
1 i k svečano otvoril skupščino v dvorani Kazine ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja g. generala Popoviča.
Pozdravil je zastopnika banske uprave pomočnika bana Dravske banovine g. dr. Pirkmajerja, nadsvetnika g. Š i v i c a , zastopnika Zbornice TOl g. dr. Plessa, predsednika višjega dež. sodišča g. dr. Rogino, prof. Po-s k i n a iz Genblouxa v Belgiji, ki ga je belgijska vlada poslala na poučno potovanje po Jugoslaviji, da prouči naše gozdarstvo, predvsem hrastove gozde. Naši šumarji so ga gostoljubno sprejeli in ga povabili tudi na skupščino v Ljubljano, odkoder bo odpotoval v domovino; toplo je pozdravil tudi delegata češkoslovaškega šumarskega udruženja inšpektorja g. Valter-j a in zastopnika češkoslovaškega ministrstva poljedelstva inž. g. M a 1 e c a. Oba sta se zahvalila za pozdrave in Čestitala našim šumar-jem k uspehom v zadnjem poslovnem letu. Po pozdravnem govoru g. dr. Pirkmajerja je predsednik prečital pozdravne in udanostne brzojave
Nj. Vel. kralju
»Jugoslovanski šumarji, zbrani na 54. letni ikupščini v Ljubljani, pozdravljajo v globoki udanosti N j. Vel. kralja, visokega pokrovitelja svojega udruženja.
Naj živi Vašo kr. Veličanstvo, naj živi ves naš vzvišeni kraljevi dom.«
Predsedniku vlade generalu živkoviču
»Jugoslovanski šumarji, zbrani na 54. letni skupščini v Ljubljani, pozdravljajo Vaše blagorodje s prošnjo za ohranitev naklonjenosti in oažnje do šumarjev.«
Ministru za šume in rudnike dr. A. Korošcu
»Jugoslovanski šumarji, zbrani na 54. letni skupščini v Ljubljani, pozdravljajo Vaše blagorodje, želeč zeleni stroki še večji procrit pod Vašo cenjeno vrhovno upravo.«
Ministru poljedelstva v Pragi
»Jugoslovanski šumarji iskreno pozdravljajo Vaše blagorodje s 54. skupščine v Ljubljani.«
Poleg drugih številnih gostov so bili navzoči še odlični naši šumarji, kakor prof. zagrebške fakultete dr. Andrija P e t r a č i 6, prof. N e -na d id, prof. univerze v Beogradu dr. J. Bale n, šum. inšpektor Miloš Jovanovič, šum-ski direktor inž. Griinwald iz Zagreba, inž.
P e r u š i č iz Sušaka, inž. Dojkovič itd.
Čvrst temelj našega šumarstva z novim zakonom o šumah
Predsednik inž. Č m e 1 i k je nato referiral o novem zakonu o šumah, s katerim je postavljen čvrst temelj šumarski politiki v naši državi. Jugoslovansko šumarstvo je dobilo novo bazo. Pod modrim zgodovinskim vodstvom Nj. Vel. kralja in kr. vlade je ta stroka dobila po 10. letih nova tla, na katerih bo zgradila svojo bodočnost. Zakon o šumah je zaščitil interese šumarjev tudi za bodoče generacije. Udruženje jugoslovanskih šumarjev je ponosno, da so v novem zakonu vpoštevani vsi njegovi glavni predlogi, katere je predlagalo že 1. 1923. Treba je samo, da bo pravično oživotvorjen. Šumarji se bodo lotili vestno te naloge.
Novi zakon ni detajliran, toda daje jasne Smernice za bodoče delo, ne glede na to, Čigav je gozd. Zaščita naših gozdov je z njim zagotovljena kar najbolj velikopotezno.
Zaradi heterogenih razmer v državi bo treba premagati seveda še marsikatero težkočo, toda tudi to bo mogoče z dobro voljo. V Sloveniji prevladujejo kmetske posesti, na Hrvatskem zasebne lasti in imovine občine, v Bosni in v Srbiji državno lastništvo. Izšli so tudi pravilniki ki določajo nov zakon.
Popoldansko zborovanje
Ob 16. uri so šumarji nadaljevali skupščino v Zvezdi. Tajnik dr. Nikola Neidhardt je prečital številne pozdravne brzojavke šumarjev, ki se zaradi zadržanosti niso mogli udeležiti skupščine v Ljubljani.
K poročilu o delu udruženja v 1. 1929/30 so
se zglasili inž. Ružič, ki je naglasil, da je doslej moral kritizirati delo udruženja, to pot pa ga more le pohvaliti.
Nadsvetnik inž. R u s t j a je nato goste povabil na Sumarsko lovsko razstavo in se zahvalil vsem, zlasti pa šumarski fakulteti v Zagrebu, ki so pomagali pri aranžiranju razstave.
Tajniško in blagajniško poročilo g. Milana D r n i č a je bilo sprejeto po kratki debati.
Tajnik je še poročal o strokovnem Gumarskem listu«. Sprejet je bil predlog glede prevajanja naših strokovnih člankov v češkoslovaških in poljskih strokovnih glasilih.
Živahna je bila debata o bodoči skupščini. Po mnenju nekaterih naj bi se vršila na Su-šaku, po mnenju drugih pa v Skoplju. Inšpektor Cirkovič je predlagal, naj bi se bodoča skupščina vršila v kakem obmejnem mestu, da bi se je udeležili tudi Cehoslovaki, ali naj bi bila skupno s skupščino češkoslovaških šumarjev. Poudaril je pomembnost zbližanja med nami in Cehoslovaki zdaj, ko so politične razmere take, da zahtevajo tesno sodelovanje obeh držav.
Ostra kritika
Splošno pozornost je vzbudil prof. N e n a d i č, ki je zborovalce opozoril na nedostatke skupščine, češ, da se o zelo važnih problemih našega šumarstva na njej ne razpravlja. To je problem kmetskih posestnikov na Pohorju, nadalje strašna katastrofa v Bosni, kjer se suše veliki kompleksi gozdov in se doslej še ni govorilo o tem javno, kako odpomoči temu. Iznesel je tudi primer Križevske imovne občine, ki je prodajala svoje gozdove. Tedaj je profesor tej priliki izgovorili težke očitke na račun naših šumarjev.
Na to kritiko prof. Nenadiča so odgovorili nekateri navzoči člani, tako tudi predsednik inž. Čmelik, in deloma zavrnili njegova deloma ten-dencijozna izvajanja.
Pohorski posestniki naj svobodno razpolagajo s svojim
Inž. Milan Lenarčič, veleposestnik, je prebral predlog podružnice JSU v Ljubljani, ti-čoč se naših pohorskih posestnikov.
Politične razmere pred 6. januarjem so prinesle prepoved za posestnike, ki imajo nad 200 ha gozda, po kateri posestnik ne sme svojega posestva obremeniti, prodati, zapisati itd.
S to prepovedjo so najbolj prizadeti posestniki na Pohorju, kajti tudi vse premoženje (tovar-
ne itd), ki so na njihovem posestvu, so tudi pod zaporo. Z njimi ne morejo svobodno razpolagati.
Z novo dobo ni več razloga za to zabrano, zato naj se zlasti posestnikom ob meji, ki so za državo važni, omogoči, da svobodno razpolagajo s svojim posestvom. Sicer se ne morejo gospodarsko razvijati.
šumarski krožki
Izredne važnosti za naše ljudi bodo šumarski krožki, katere bodo naši šumarji ustanovili med narodom. S pomočjo teh se bo med širokimi interesiranimi krogi širilo znanje o gozdu glede odgoje, čuvanja in izkoriščanja. Isti namen ima letošnja šumarska in lovska razstava.
Lepi uspehi naših šumarjev
Podružnica JŠU v Ljubljani je bila letos zelo agilna. Njeno delo je imelo izreden uspeh. O tem priča predvsem gozdarska in lovska razstava; posrečilo se ji je končno uresničiti dolgoletno željo: ustanovitev šumarske šole v Ma-vodil časopisno debato z nekaterimi, ki so ob riboru.
Končno si je uredilo svojo drevesnico poleg kolodvora v Račjem, kjer bo odgajalo vse vrste gozdnih dreves.
Volitev glavne uprave
Po zanimivem predavanju inž. Lupše o gozdih v Siamu so bile volitve. Za novega predsednika JŠU je bil izvoljen inž. Miloš Čirko-v i 6, inšpektor min. prometa iz Kruševca, prvi podpredsednik je dr. Andrija P e t r a č i 6, vse-učiliški profesor v Zagrebu, drugi podpredsednik pa inž. Milan Lenarčič, veleposestnik iz Ribnice na Pohorju. Za tajnika je bil izvoljen dr. Nikola Neidhardt, univerz, asistent v Zagrebu, za blagajnika pa šum. nadsvetnik Dragotin Hradil. Izvolili so še 20 odbornikov, revizorje in namestnike. Okoli 9. ure je novi predsednik zaključil skupščino.
Na gozdarski in lovski razstavi
Včeraj v ponedeljek so si šumarji ogledali Sumarsko in lovsko razstavo in so bili vsi z njo zelo zadovoljni. Čestitali so iskreno vsem prirediteljem. Med tem se je vršilo na razstavi tudi ocenjevanje fotografij in razstavljenih predmetov. Nagrajenci so dobili nagrade v denarju.
Izlet v Kamniško Bistrico
Danes v torek zjutraj so se šumarji odpeljali z avtobusi do Stahovice pri Kamniku, odkoder bodo šli peš skozi gozde mesta Kamnik. Popoldne se bodo vrnili v Ljubljano.
Zanimivo zborovanje veterinarjev Dravske banovine
Ljubljana, 8. septembra. Državni veterinarski-baikteriološki zavod v Ljubljani je nameščen v nekdanji šentpeterski vojašnici z vhodom iz Lipičeve ulice. Iz zatohlih in temnih sob se je posrečilo upravniku zavoda prof. dr. Ferdu Kernu napraviti lepe in zračne sobe, ki so vse za ta velevažen zavod primerno adaprtirane. V teh prostorih se je včeraj dopoldne vršilo zborovanje veterinarjev Dravske banovine. Zborovanja so se naši veterinarji udeležili v polnem številu iz vseh krajev banovine.
Predsednik sekcije Udruženja veterinarjev, obmejni veterinar g. Pravo Rebek z Rakeka je ob 9. uni dopoldne otvoril zborovanje. Iskreno je pozdravil zborovalce ter predlagal, da veterinarji Dravske banovine odpošljejo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. nastopno brzojavko: Veterinarji Dravske banovine prisrčno čestitajo k rojstnemu dnevu Nj. Vis. prestolonaslednika s svojega zborovanja in želijo visoki kraljevski hiš, da bi dosegla vse cilje, ki si jih je postavila za konsolidacijo države.
Slična brzojavka je bila odposlana tudi predsedniku ministrskega sveta, generalu Petru Živkoviču.
Predsednik sekcije se je tudi v svojem govoru spominjal tržaških nacijonalnih žrtev ter jim je i zborovalci vred vzkliknil trikratni: »Slava jim!«
Tajnik asistent zavoda vet. g. Leon Kocjan je nato podal poročilo o delovanju sekcije od zadnjega občnega zbora, tako v pogledu zaščite interesov veterinarjev in o vseh drugih za veterinarstvo aktualnih zadevah. Zlasti je poročal
o	zaščitnem cepljenju in dopolnilnih strokovnih tečajih. Omenjal je tudi, da je bil poslan član sekcije, upravnik veterinarsko-bakteriološkega zavoda prof. dr. Ferdo Kern na mednarodno veterinarsko skupščino v London. (O čemer smo že poročali na kratko v »Jugoslavanu«).
Blagajnik sekcije vet. g. Fran Golar iz Škofje Loke je podal kratko poročilo o blagajniškem stanju sekcije in o drugih finančnih zadevah.
Poročila fumkcijonarjev sekcije je zbor soglasno odobril.
Predavanje prol. dr. Kerna.
Sledilo je nato najprej zanimivo poročilo upravnika veterinarsko-bakteriološkega zavoda prof. dr. Kerna o uspehih mednarodnega veterinarskega kongresa v Londonu, ki se je nedavno vršil in ki je razpravljal o vseh važnih znanstvenih veterinarskih problemih.
Sekcija Udruženja veterinarjev Dravske banovine je namreč sklenila, da se udeleži tega kongresa prof. dr. Kern ter je 8 pomočjo veterinarskega inšpektorja g. Pavlina dosegla, da e banovinska uprava pomagala, da se je gosp. prof. dr. Kern udeležil tega velevažnega kongresa.
Predavatelj prof. dr. Kem je nato zborovalcem v vseh podrobnostih pojasnil uspehe londonskega kongresa. V prvi vrsti je kongres zasledoval razne moderne znanstvene pridobitve proti pobijanju mnogih ži-valskih nalezljivih bolezni. Uvaževal je tudi njegove predloge v pogledu moderne higijene in kontrolo mleka, kakor tudi glede pobijanja raznih nalezljivih bolezni. V prvi vrsti gre za zatiranje nalezljivih bolezni pri čebelah, pri piščancih in pri ribah. Sklenjeni so bili tudi mnogi ukrepi, kako je treba kontrolirati na trgih mleko.
Predavatelj prof. dr. Kem je nato imel daljši referat o čebelnih nalezljivih boleznih in o praktičnih preventivnih in drugih sredstvih, e pomočjo katerih se morejo te bolezni zajeziti odnosno popolnoma odstraniti med čebelami. V prvi vrsti je omenjal kugo med čebelno zalego, ki se je zlasti pojavila v Angliji, Franciji, Švicarski in po drugih krajih, dočim je ta bolezen v Dravski banovini razmeroma še precej redka. Čebelarsko društvo tudi prireja redne tečaje, na katerih se gojitelji naših čebel, ki jih izvažajo celo v Avstralijo, natančno poučujejo o vseh sredstvih, kako je treba onemogočili razširjenje te kuge, ki lahko popolnoma uniči ra-cijonaino čebelarstvo.
G. predavatelj je s praktičnimi demonstracijami pokazal zborovalcem marsikatere zanimive podrobnosti o razširjenju kuge in pobijanju iste. Obsežno je poročal tudi o nalezljivi bolezni, ki je razširjena med odraslimi čebelami in ki je poznana pod imenom »nosma«. (Micro-sporidiosis). Opozarjal je dalje, da se je bati, da se v naše čebelarske kraje ne zanese tudi tako-zvana »akarina«, ki je v drugih krajih že precej razširjena. S praktičnimi demonstracijami je g. prof. pojasnil zborovalcem vse ukrepe, kateri so potrebni, da se zajezi razširjanje čebelnih nalezljivih bolezni.
Prof. dr. Kern je po končanem londonskem veterinarskem kongresu posetil veterinarsiko-bakteriološke institucije v Berlinu, Lipekem in Monakovem. Pred dnevi je njega v Ljubljani poselil prof. Borhert iz Dahlema pni Berlinu, ki je vodja najznamenitejšega veterinarsko-baikte-riološkega zavoda v Evropi.
Položaj nekdajnih samoupravnih veterinarjev.
Veterinar g. Ivan Zemljič iz Slov. Bistrice je nato sprožil debato o položaju nekdanjih samoupravnih veterinarjih, ki sedaj niso sprejeti v evidenco banovinske uprave glede službenih honorarjev in zato ne prejemajo nobenega honorarja. Samoupravni veterinarji sedaj vrše samo privatno prakso ter so njih prejemki pičli. Debata je bila zanimiva ter so zborovalci soglasno odobrili sklep, da se izvedejo vse primerne intervencije, s katerimi bo omogočeno, da se samoupravni veterinarji sprejmejo r ba-
novinsko službo. Bilo je naposled sklenjeno, da se napravi načrt pravilnika, na podlagi katere-ga ^ naj bi bili sprejeti nekdanji samoupravni imnozdravniki v bansko službo. Pravilnik naj bi bil sestavljen po vzgledu pravilnika, ki ga je biii izdelal in sklenil i.ekdtanjd deželni zbor kranjski za deželne veterinarje.
Tajnik sekcije g. Kocjan je nato poročal o bistvenih točkah dveh načrtov za reorganizacijo veterinarskega udruženja, poročal pa jo dalje tudi o pripravah za veterinarski kongres Jugoslavije, ki se bo vršil od 13. do 15. septembra v Zagrebu.
Zborovalci so nato obravnavali različna interni. vprašanja sekcije, kakor tudi aktualna stanovska vprašanja, nakar je predsednik gospod Rebek ob 13. zaključil lepo uspelo zborovanje.
Smrten padec mladega turista pri plezanju na
Planj«
avo
Mlad turist Pečar, Ljubljančan, strmoglavil s pečine na Kamniškem sedlu.
Kamnik, 8. septembra.
V nedeljo popoldne se je v Kamniku bliskovito razširilavest, da se je na Kamniškem sedlu primerila letos prva smrtna turistovska nesreča. Smrtno je ponesrečil mlad Ljubljančan.
V soboto popoldne je odšla iz Ljubljane na Kamniške planine večja družba mladih prijateljev narave, med njimi tudi 191etni strugarski vajenec Rudolf Pečar iz Zelene jame pri Mostah. Mladi turisti so v sobto zvečer prišil v Kamniško Bistrico, kjer so prenočili ter so zjutraj nadaljevali turo na Kamniško sedlo. Družba se je veselila krasnega vremena, ki je vladalo dopoldne ter je z radostjo uživala krasote div-nih Kamniških planin.
Okoli 12.30 so prispeli mladi turisti v bližino Kamniške koče. Rudolf Pečar pa je predlagal tovarišem, da naj napravijo pelzalno turo po strmem Brinškovem kaminu. Pečarjevi tovariši so ta predlog odklonili, nakar je Pečar sam, najbrže ključujoč, odšel ter začel plezati po kaminu. Začel se je z veliko spretnostjo spenjati po kaminu. Njegovo plezanje so vsi tovariši in tudi turisti, ki so bili okoli Kamniške koče, opazovali z največjo nestropnostjo in nervoznostjo. Mnogi turist so z bojaznijo gledali na drzno plezanje ter s strahom pričakovali trenotka, da se zgodi kaka nesreča. Pečar je splezal že kakih 40 m visoko po kaminu. Ozrl se je še enkrat na tovariše ter jim glasno zaukal. V tem momentu se mu je odtrgal kos skale, za katero se je držal, in Pečar je izgubil vsako oporo. Strmoglavil je med krikom 40 m v globino.
Vsi turisti, ko so videli katastrofo, so hiteli na kraj nesreče. Našli so tam pod Brinškovim kaminom Pečarja mrtvega. Razbil sl je glavo, zlomil tilnik in polomil si je tudi noge in roke.
Pečarjevo truplo so najprej prinesli do Kamniške koče.
Okoli 3. popoldne je bila že o nesreči obveščena kamniška podružnica SPD. Tajnik podružnice g. Koželj je odhitel v Stahovico, kjer je organiziral 6člansko ekspedicijo, ki je truplo smrtno ponesrečenega mladega turista prenesla proti večeru v Stranje. Tam so truplo položili na oder v mrtvašnici.
Danes dopoldne so prispeli v Stahovico Pečarjevi stariši in brat. Pogreb ponesrečenega mladega turista se bo vršil jutri ob 4. popoldne. Pokopan bo na pokopališču v Stahovici.
Smrt 3 letnega otroka pod avtom
Mati in oče ga bosta našla mrtvega, ko se vrneta iz Beograda.
Krško, 7. septembra.
V	soboto okoli 7. ure zvečer je vozil osebni t avto tovarnarja g. Vošnjaka iz Šoštanja s tremi potniki iz Zidanega mostu proti Zagrebu skozi Krško. Izza ovinka pri farni cerkvi v Krškem je dajajoč glasno signale pridrvel avto z brzino 15 do 20 km, kot je šofer sam izpovedal, proti trgovini Iv. Radanovič (t. j. 60 m daleč od ovinka).
Na pločniku Mencingerjeve hiše se je igral pred vežnimi vratmi 3-letni Mišo, sinček Angele in Josipa Stary-ja, upravitelja ekspoziture bolniške blagajne v Krškem. Oba sta bila odsotna v Beogradu, otrok je pa bil v varstvu družine Alojzija Zoriča, knjigoveza v Krškem.
V	trenutku, ko je avto privozil po desni strani ceste, 1 in pol metra od pločnika, je otroček poskočil in padel ravno pod kolesa avtomobila, ki so ga prijela in potisnila pod avto. Otrok je obležal v krvi kake 2 do 3 metre od mesta, kjer se je avto ustavil. Bil je takoj mrtev s težkimi ranami na glavi, po vratu in obrazu ter % zlomljeno ključnico desne rame.
Na lice mesta je priskočil trgovec Iv. Radanovič, ki je otroka pobral in ga nesel v svojo stanovanje ter takoj obvestil orožniško postajo in poklical okrožnega zdravnika dr. Murgla, ki je ugotovil samo smrt.
Avtolastnik je ostal še v Krškem, po zaslišanju se je pa odpeljal dalje proti Zagrebu. Kolika bo žalost staršev, ki se nahajajo baš v Beogradu, in o nesreči niti ne slutijo, ko sprejmejo brzojav, ki jim je bil odposlan v nedeljo zjutraj.
Tragična nesreča vzbuja povsod veliko sočutje s starši, ki so videli pri odhodu na slavnosti v Beograd svojega kodrolasega miljenčka, ki je prišel na svet 17 let za svojima starejšima bratcema, živega zadnjič.
Lepo uspele gasilske slavnosti
Pisatelj in župnik Fran Finžgar o gasilstvu in narodnih žrtvah — Blagoslovljenje motornih brizgalen in domov
akcijo. Ena skupina je napeljala cevi iz hidranta. Druga skupina pa je nosila vodo v brizgalno ter iz te potem napeljala po ceveh na pogorišče.
Bilo je mnogo smeha med občinstvom, ko so
Ljubljana, 8. septembra,
V	nedeljo in včeraj so se v Dravski banovini vršile lepo uspele gasilske prireditve. Primati je treba, da se gasilstvo tudi prosvetno probuja in stremi, da bi se čimbolj izobrazilo in usposobilo za svoj res požrtvovalni poklic.
Od vseh gasilskih prireditev navajamo danes Iri najpomembnejše.
Blagoslovitev doma na Barju
Naši Barjani so lahko ponosni na svoj dom, ki so si ga zgradili večinoma s kulukom in lastnimi prispevki. Včeraj je bila Ilovca, kjer stoji gasilni dom, svečano okrašena. Postavljeni
so biU mlaji.
Lepe slavnosti, blagoslovitve gasilnega doma so se udeležili zastopnik bana Dravske banovine, banski svetnik g. Borštner, zastopniki mestne občine ljubljanske obč. svetnik Anton Likozar in Lovše, dalje mestni lizik dr. Mavri-eij Rus in mag. nadsvetnik g. Jančigaj, g. Fran Zebal in zastopniki JGZ starosta g. Josip Turk, Fran Mežek in Gostiša.
Okoli 14. so se barjanski gasilci zbrali pri Češnovarju na Dolenjski cesti ter pričakovali došle goste iz Ljubljane, šiške, Ježice, Rudnika ln drugih krajev. Zbrane so bile tudi narodne noše. To skupino so tvorile brhke Barjanke z deco in naraščajem. Od Cešnovarja se je nato lormiral lep sprevod z godbo »Zarje« na čelu, katero je vodil g. Dolinar.
Sprva še nekoliko kislo vreme se je spremenilo v deževno, ko je sprevod prispel pred novi, lepi gasilni dom. Deževalo je precej. — Sprevoda so se udeležile tudi ljubljanske samaritanke In stari gasilski veterani.
Ko sta prispela pred dom kumica ga. županja dr. Pucova in g. Jakob Jesili, posestnik in mesar v Ljubljani, se je pričela slovesna blagoslovitev doma.
Pomenljiv govor župnika Finžgarja
Med dežjem se je pisatelj in trnovski župnik g. Fran Finžgar povspel na govorniški oder, s katerega je imel izredno globoko zamišljen in samonikel govor. Njegov govor so gasilci s prav toplim zanimanjem poslušali In ga pozneje tudi s hvaležnostjo tolmačili. Zgodilo se je menda prvič, da je slovenski duhovnik opravil cerkvene molitve v našem domačem jeziku. Na slovenščino od g. župnika prevedene molitve so segale vsakemu gasilcu globoko v srce ter so gasilci šele sedaj pravilno nmell notranji po men psalmov in molitev, kajti mrtva latinščina Jih ni nikdar posebno ogrela in so bile zato molitve samo gola formalnost.
G. župnik je v svojem govoru med drugim poudarjal, da druži človeštvo ljubezen v treh edinicah. Obstoja ljubezen v družini, obstoja ljubezen v družbi in naposled ljubezen v državi Ljubezen v družini tesno spaja očeta z ženo in otroci. Vsi skupno delujejo za dobrobit družine, ako vlada med njimi ljubezen. Ljubezen spaja ljudi v drugo večjo edinico, v družbo. Ta ljubezen ustvarja mnogo dobrega za dobrobit naroda, občine in vasi. Kjer gori plamen ljubezni, tam je procvit družbe. Slovenci imamo veliko družb, tako kulturnih, karitativnih, prosvetnih, telovadnih, in drugih družb, ki vse lepo procvitajo, ako vlada ljubezen.
Najvišja edinica, v katero spaja človeštvo ljubezen, je država. Mi Slovenci nismo bili s ljubeznijo dolgo dobo združeni v to najvišjo edinko in zato nam manjka tudi državna zavest. Bili smo stoletja sužnji drugih, kateri so se z njih pomočjo prikopali do slave in moči. Danes tega ni več. Čim večja bo medsebojna ljubezen v državi, tem močnejša bo država.
Mi Slovenci smo bili vedno dobri, nikdar upo ren narod, če izvzamemo kmečki upor. Bili smo ljubeznivi. Ce se pa danes v tem trenutku spominjamo, da so padli bratje-mučeniki, ki niso v naši državi, vemo mi, da so padli kot žrtve ljubezni do svojega naroda.
Ko danes blagoslavljam ta lepi dom, želim, da bi vladala ljubezen v družini, v družbi in državi. Kjer ne vlada ljubezen, tam je razdvoj in strast. Mnogo je družin, ki je zato nesrečnih, ker ni ljubezni.
Govor g. župnika so navzoči gasilci in drugi sprejeli z najglobokejšim odobravanjem in g. župnik je nato opravil cerkvene molitve ter blagoslovil gasilni dom, ki obstoja iz prostora za orodje in dvorane, ki je primerno prirejena za razne predstave in ljudske prireditve.
Načelnik barjanskega gasilnega društva gosp. Ivan Vrbinc je nato pozdravil vse zastopnike oblasti in občine, kakor tudi gasilce in gasilna društva.
Kumica ljubljanska županja g. dr. Pucova je nato čestitala društvu k lepi zgradbi. Barjansko ženstvo je kumico obsulo s cvetjem ter ji poklonilo tudi lep šopek. Govorili so nadalje še kum g. Jakob Jesih, občinski svetovalec g. Anton Likozar in starosti JGZ Turk.
Po končani blagoslovitvi se je vršila na vrtu g. Ivana Vrbinca ljudska zabava. Nastopili so barjanski gasilci z vajami pod poveljstvom T. Hojana. Izredno veliko zanimanje pa je vladalo za nastop 21 malih gasilcev, ki so praktično pokazali gašenje požara. Na travniku so napravili namreč provizorično kočo, v kateri je izbruhnil ogenj. Na glas trombe so od daleč pridrveli z brizgalnim vozom. Mlad deček je vodil konje. Imeli so ročno brizgalno. Takoj so organizirali vse. da so brizgalno pripravili v
mladi junaki takoj pogasili požar. A mnogo vodnih curkov so vrgli tudi na radovedno občinstvo.
Blagoslovitev motorne brizgalne v Gorjah
Gorje, 8. septembra. Na svečan način so včeraj gorjanski gasilci blagoslovili novo motorno brizgalno tipa »Reg-naultt. Motorna brizgalna je priklopna ter je stala okoli 60.000 Din. Na postaji Bled-jezero so se gorjanski gasilci zbrali, da so pozdravili zastopnike JGZ in razna okoličanska društva. Nato se je formiral prav lep sprevod. Na čelu je jahalo 16 gasilcev-konjenikov in 2 konjenika v narodnih nošah, za njimi gasilska god-
ba in nato gasilci v krojih. Sprevoda se je udeležilo nad 160 gasilcev. Vršila se je najprej sv. maša v gorjanski cerkvi. Mašo je daroval duhovni svetnik g. Janez Kalan, ki je imel ob tej priliki primeren cerkven govor. Po končani maši je bila blagoslovitev motorne brizgalne. Kumovala sta ga. Jerica Voduškova in tovarnar Golob. Sledili so nato primerni govori. Med drugimi so pozdravili lepo slavnost načelnik gorjanskega gasilnega društva g. Jan ter starosta JGZ g. Josip Turk.
Gasilska slavnost na Dobrovi
Prostovoljno gasilno društvo na Dobrovi pri Ljubljani si je pri tvrdki Smejkal v Pragi nabavilo lepo kombinirano motorno brizgalno za 62 tisoč dinarjev.. Tudi tu se je vršila primerna slavnost. Motorno brizgalno je blagoslovil kanonik Vole iz Ljubljane, ki je imel prav krasen govor o požrtvovalnem delovanju našega gasilstva. JGZ je zastopal g. Milko Ho-jan. Slavnosti so se udeležila gasilna društva iz Kozarij, Viča, Brezovice, Horjula, Polhovega gradca in Notranjih goric. Po slavnosti se je vršila ljudska veselica, ki je drugače potekla mirno in v veselem razpoloženju, toda po noči je prišlo do neljubega incidenta.
Mednarodni misijonski kongres
V nedeljo dopoldne se jo vršilo v veliki unionski dvorani slavnostno zborovanje mednarodnega misijonskega kongresa pod predsedstvom dr. Ivana Grafenauerja, ki je pozdravil predvsem navzočega papeževega nuncija dr. H. Pelegrinettija, nadškofa Bauerja, škofa dr. Rožmana, dr. Njaradija, dr. Tomažiča, kakor tudi vse ostalo prisotno občinstvo. Univ. prof. dr. Ehrlich je prosil prisotne potrpljenja, ker se bodo vršili referati v raznih jezikih, nakar je imel dr. J. Leskovar lepo predavanje o temi jMisijomstvo in svetovni mir«. Glavne misli predavateljivih izvajanj eo: Stari narodi, Asirci, Babilonci, Egipčani, Giiki in Rimljani niso poznali pojma ravnopravnosfci vseh ljudi in osebne svobode. Ta pojem se je razvil šele v krščanski eri, čeprav se je tudi pozneje, večkrat uveljavil paganski duh. Spomnimo se samo idej, ki jdh je razvijal Macchiavedli. Ljudska duša je občutljiva za vsako krSenje naravnih pravic filoveka, kakor Jih priznava krščanstvo. Revolucije so pomedle z mnogimi vladarji, ki se tega niso zavedali. Krščanstvo je vedno služilo ideji ravnopravnosfci narodov in njih pravice do samoodločbe. Na žalost se je svet večkrat obrnil od Boga in hotel biti pametnejši od njega. Zavrgel je krščansko ljubezen, ki propo-vedmje bratstvo med narodi in prižio je do strahotnih tabruhov egoizma v odmo6a$ih med državami, (zadnji primer: svetovna vojna) med družabnimi sloji (razredni boj) in med posamezniki. Ne mirovne pogodbe in tudi ne komu mistični nauki ne bodo rešili sveta pred novimi vojnimi katastrofami.
Francoz M. E. de Keyser je podal zanimiv re ferat o »Heroizmu misijonarjev«. Na potovanju po azijskih deželah se je na lastne oči prepričal o boguvdanem trpljenju misijonarjev, ki jih nikakor ni mogoče primerjati s kolonijalnimi uradniki, ker je položaj slednjih brezprimerno boljši. Materijalno osigurani, nikdar čisto osamljeni, uživajoč ugodnost dolgotrajnih dopustov žive navadno samo nekaj let v nezdravih tropskih krajih, dočim mora misijonar navadno vztrajati in ob najtežjih oikolnostih na istem mestu do smrti in ne poznati ne epleena, ne nostalgije. Neredko preganjan kot divja zver mora ohraniti dobro voljo in vračati dobro za slabo. Živeti dvajset ali trideset let v takih pri likali je pravo mučeništvo. Njih požrtvovalnost ne pozna meje. Kako bi mogla biti prazna ideja, iki dela iz nam enakih ljudi junake, ki mirno prenašajo največje trpljenje in žrtvujejo zanjo često tudi življenje.
Predavanje patra Turowskcga o »Slovanih in nisijonstvu« je odpadlo, pač pa je podal p. dr, T>avren* Kilger zanimiv referat o temi: »Moč cerkve v luči misijonske zgodovine«. Popoldne oa so predavali gg. prof. S. J. Charles (Misi jonsko gibanje med akademiki), p. dr. Thau-on (Misijonstvo in univerze med pagani) in dr. Drago čepulič (Misijonske dolžnosti našega izobraženstva).
Tretji dan kongresa
Ljubljana, 8. septembra.
Davi je prvi govoril prof. Schmidlin o misijonskih problemih vzh. Azije. Misijonsko delo olajšuje prvič dejstvo, da je danes odprt in raziskan že skoro ves svet, drugič pa tudi razkrojevalni vpliv evropskega materijalizma na vzhodna verstva. V Indiji je razširjen nacijona-lizem zlasti v Prednji Indiji med nižjimi sloji, v Zapadni Indiji pa že slabše. Kitajska je zelo ugodno polje za misijone, vendar katoličani daleč zaostajajo za protestanti glede šol in tiska. Na Kitajskem se izpreobrača izključno nižje ljudstvo. Obratno je na Japonskem, kjer je katolicizem dobil vstop v najvišje izobražene sloje. V Sibiriji je misijonsko delo radi vladajočega boljševizma skoroda onemogočeno. Govornik predlaga več zanimanja med izobraženci.
G. kanonik Klinar je predaval o slovenskem misijonarju škofu Baragi, čigar stoletnico odhoda v misijone obhajamo letos. Kon čal je z željo, naj bi ta veliki misijonar kmalu dosegel čast oltarja.
Zagrebški prof. dr. Halenid je imel kratek govor o delu zadnjih papežev od Pija IX. do Pija XI. Prvi je kljub velikemu boju, ki ga je vršil proti naraščajočim svobodomiselnim idejam in političnim težnjam, ki so šle za tem, da
popolnoma zasužnijo cerkev državi, obračal veliko pozornost tudi misijonom. Ustanovil je več misijonskih semenišč in kolegijev ter jeruzalemski patrijarhat. Leon XIII. se je poleg svojega socijalnega dela (»socijalni papež«) zanimal tudi za misijone. Ustanovil je vatikansko misijonsko knjižnico in sodeloval pri odpravi suženjstva v Afriki. Pij X. je utrdil položaj na Kitajskem in Japonskem, kjer je ustanovil jezuitski kolegij in obračal pozornost zlasti orientalnim krščanskim cerkvam. Benedikt XV. je zlasti povojna leta svoje vlade mnogo skrbel za misijone. Zanimal se je za vzhodno cerkev in nastopil tudi za zatirane Armence. Sedanji papež Pij XI. se po pravici imenuje misijonski papež. Govornik spomni zlasti na misijonsko razstavo 1. 1925. v Vatikanu in na njegove številne okrožnice o misijonskem delu. Leta 1926. imenuje 12 misijonarjev mučencem In sv. Terezijo od Jezusa zaščitnico vseh misijonarjev.
O razmahu misijonstva je govoril v francoščini mgr. Andrč Boucher. Misijonsko delovanje ne gre vedno vzporedno s političnimi in kulturnimi aspiracijami evropskih držav v svojih kolonijah. Kajti njihovi nagibi niso vedno tako čisti kakor cilji katoliških misijonov. Upoštevati se mora ne samo nacijonalnl problem, marveč tudi rasni problem, ki je često opasna ovira misijonskemu delovanju. Potrebna je reorganizacija apostolov, poglobitev znanstvenega orientalističnega prizadevanja. Z ozirom na veliko različnost posameznih misijonskih miljejev je potreben študij jezika, zgodovine, literature in običajev posameznih narodov in plemen. Cerkev vrši na vzhodu tudi velika karitativna, socijalna ln izobraževalna dela. Danes je po vsem svetu že 9 katoliških univerz. Na čelu orientalnega proučavanja je papeški orientalni Institut pod vodstvom mgr. D’Herbignyja.
Viharno odobravanje je žela zaključna opazka dr. Ehrlicha, da Slovenci in Hrvati, ki se zanimamo za razmere najbolj oddaljenih orientalskih narodov, v neosvobojenih delih svoje domovine ne uživamo najprimitivnejših kulturnih pravic najbolj zapostavljenih kolonijalnih narodov.
Misijonska razstava
Vzporedno z misijonskim kongresom je bila otvorjena na velesejmu misijonska razstava, kateri je posvečen poseben paviljon.
Razstava ima dve strani: etnološko in propagandno. Po stenah obeh sob so razobešeni statistični zemljevidi o misijonskem delovanju po vsem svetu. V prvi dvorani se nahaja velika omara budističnih kipov, last inž. Lupše, ki je razstavil tudi več lastnih umetniških slik iz Siama. Razstavljenih je tudi mnogo kipcev, slik in razgledenic iz orientalskega verskega in družabnega življenja. V drugi sobi vzbujata pozornost dve orientalsko opremljeni sobi, last ge. Skuškov e. Prva je kitajska soba s pohištvom iz dragocenega kamenitega lesa (Steinholz), druga pa sanjavo, idilično opremljena japonska čajarna. Kar se tiče propagandne strani razstave, moramo omeniti veliko zbirko bogoslužnega orodja in ornamentov, ki so bili darovani ali kupljeni iz javnih zbirk za bogoslužje v misijonskih deželah. V prvi sobi se nahaja tudi stroj iz misijonske tiskarne v Grobljah, pri katerem se prodaja tudi razna propagandna literatura.
Kongres jugoslovanske^ glasbenikov v Ijubljani
Ljubljana, 8. septembra.
V	nedeljo 7. t. m. se je vršil v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani kongres Saveza Muzi-čara. Kongresa so se udeležili za upravo predsednik Fran L h o t k a , rektor kraljeve muzič-ke akademije v Zagrebu, tajnik Kern, ki je prevzel tudi referat izostalega urednika stanovskega glasila Š i d a k a , in blagajnik Lukič. Beograjski podsavez sta zastopala gosp. G a i 6 in g. Venčevič, zagrebškega g. A r a n y in g. Mikulič, ljubljanskega pa gg. Brajda, Bravničar, Neffat in Stanič. Ob otvoritvi kongresa so poslali delegati pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade generalu Zivkovidu. Glavni točki kongresa sta bili: poročilo centralne uprave ter podsavezov in eventualije. Vvseh točkah je bilo soglasje, tako da so mogli kongres zaključiti že prvi dan.
Prvi kongres v Ljubljani
Zveza glasbenikov v Jugoslaviji je imela letos prvič svoj kongres v Ljubljani. Zveza je organizirana čisto demokratski, centrala je vedno v mestu, kjer so' najbolj zmožni člani. Letos n. pr. v Zagrebu. Sicer je pa deljena v podzveze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Predsednik podzveze v Ljubljani je dirigent Neffat, tajnik g. Stanič, blagajnik pa g. Hafner, oba člana opernega orkestra. Podzveze so popolnoma avtonomne, vse skupno imajo le penzijski fond in 6trokovno glasilo »Jugoslovanski muzi-čar«.
Častni predsednik Zveze je Peter Krsti čč, inšpektor ministrstva prosvete in znani naš skladatelj. Predsednik g. Fr. L h o t k a je rektor drž. glasbene akademije v Zagrebu.
Narodno kulturne naloge naših glasbenikov
Ne samo v naših stanovskih zadevah, temveč tudi v naših narodno kulturnih nalogah in vprašanjih smo razpravljali na kongresu, je izjavil rnjnik g. Milivoj Kern, rodom Slovenec, ki pa živi že 25 let v Zagrebu.
Naši avtorji morajo prirediti svoja dela za Široko javnost. O vsem tem smo razpravljali na kongresu.
Zveza šteje zdaj okoli 500 članov, največ so skladatelji, pedagogi, člani gled. orkestrov in salonskih orkestrov. Z združenimi močmi bomo dosegli, da se bo zaščitila domača glasba pred invazijo tuje.
Pereče je tudi vprašanje tujcev - glasbenikov, katerih ne vzamejo v službo največkrat zaradi njih kvalifikacije, temveč zato, ker so tujci. Ukrenili smo vse, da bod ona kompetentnih mestih zajezili poplavo tujcev, ker je domačih dovolj.
Govorili smo tudi o tem, kako je mogoče omejiti dekaednco naše dobe, ki se kaže v pokvarjenem okusu in v tem, da zahtevajo danes od glasbenika marsikaj, kar ne spada k nienm. Hočejo, da bi animiral. .. itd., nočejo pa prave glasbe.
Zanimiva izjava rektorja Lhotkeja
Rektor L h o t k e je izjavil našemu uredniku po kongresu: To je bil prvi naš kongres, na katerem smo soglasno rešili naše stanovske probleme. V taki skladnosti nismo zaključili še noben naš kongres. Skoro sem se bal razprtij, pa je šlo vse v redu. In to v enem dnevu. Ponavadi srno rabili 2 ali 3 dni in še nismo uspešno končali.
Glede našega položaja lahko trdim, da še ni krize. Hiperprodukcije glasbenikov še ni v Jugoslaviji in tudi zvočni llm nas ni tako zadel kakor Nemce ali Čehe. Sicer pa zvočni film sam še preživlja krizo.
Sklepali smo glede avtorskega prava, ki se bo začel izvajati! Preprečili bomo, da bi šle takse na račun glasbenikov.
Razmah naše glasbene kulture otežkoča to, da nimamo tiskanih kompozicij. V Beogradu imajo sicer tiskarno za note, vendar je draga. Skladatelje imamo in dela, samo razmnoževanje teh je otežkočeno. Ko bomo imeli svoje tiskarne, bo tudi domača glasbena kultura prodrla v široke sloje.
čjlcdiališče
Lohengrin.
V nedeljo zvečer je gostovala v vlogi Elze Lohengrinu gospa I. Juraničeva iz Zagreba. Nijeno petje in igranje ni slabo, vendar nam je gospa Vilfan-Kunčeva podala Elzo mnogo bolje. Organ gospe Juraničeve je v nižini prijetnejši kot v višini, v pianu je boljša nego v forte. Kratki toni ji gredo prav dobro, na dolgih, zlasti visokih, pa neprijetno tremoliira. Ostali pevci pri Lohengrinu so nam že znani iz pretekle sezone, pohvalno moram omeniti gospo Thier-ryjevo, gospode Betetta, Primožiča in tudi Grbo. Od zbora so se držale še za silo brabantke, moški zbor je pa bil pod kritiko. Distonacij in plavanja tudi dovolj. V orkestru pa igrajo nekateri pomožni glasbeniki prima vista, ker morajo namesto njih hoditi k skušnjam drugi. Vse za narod!	Slavko	Osterc.
Zadei od srčne kapi
Ljubljana, 8. septembra.
Neki pasant, ki je šel v nedeljo okoli 1830 z restavracije »BeMevue« po poti, ki vodi doli na pot za Cekinovim gradom, je opazil ob poti med grmovjem nekega priletnega moškega, ki je nepremično ležal z odprtim dežnikom. Ko je natančneje pogledal, je opazil, da je neznanec mrtev. Obvestil je o tem prvega stražnika in ta policijsko upravo na Bleiweisovi cesti, ki je odposlala komisijo, obstoječo iz pol. zdravnika g. dr. Pavla A v rani o vica in dežurnega uradnika nadzornika g. Ivana Podreberška.
Zdravnik dir. Avramovič je ugotovil, da je neznanca zadela srčna kap. Pri njem so našli okoli 160 Din denarja, zlato uro in velesejmsko .. legitimacijo, glasečo se na ime Kump. Zdrav-nih dr. Avramovič ■ odredil, da so truplo odpeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
Danes so na policiji ugotovili, da je bil tako tragično preminuli neznanec vpokojeni stotnik in posestnik g. Matija Kump, star 69 let in stanujoč v Šelenburgovi ulici.
Pokojnik je bil v ljubljanskih meščanskih krogih dobro znana osebnost in splošno simpatičen mož. Danes so truplo prepeljali na njegov dom v Šelenburgovo ulico, kjer so ga položili im mrtvaški oder.
f)z2ev22e vesfi
— Velika avijatifna prireditev v Karlovcu.
V nedeljo sta zagrebški in karlovški Aeroklub priredila v Karlovcu velik letalski meeting, ki je vzbudil veliko zanimanje in navdušenje pri množici občinstva. Iz Zagreba so prispeli trije avijoni in njih piloti so izvajali vse mogoče drzne akrobacije.
— Apačam v Ljubljani in na Bledu. Člani kmetijske podružnice v Apačah so priredili poučni izlet v Ljubljano in na Bled. V Ljubljano so došli v četrtek 4. t. m. Na kolodvoru jih je pozdravil zastopnik sejmske uprave in zastopnik banske uprave. Za izletnike je bilo v Delavski zbornici pripravljeno kosilo. Tam jih je za bansko upravo pzdravil inž. Zupanič. Za pozdrav se je zahvalil sreski načelnik iz Ljutomera dr. Trstenjak. Izletniki so si nato ogledali grad, od koder so občudovali mesto in okolico. Zal pa je bilo megleno. Za tem so odšli v centralno vi-narno. Drugi dan t. j. v petek so si ogledali centralno mlekarno in klavnico. Poznavalci so rekli, da je moderneje urejena kakor na Dunaju. Nadalje so si ogledali prostore Trgovske in Obrtne zbornice ter muzej. Zastopniki načelstva kmetijske podružnice in pa župani Apaške kotline so nato odšli v poklonitveni de-putaciji ~a bansko upravo, kjer jih je sprejel podban dr. Pirkmajer. Popoldne so si ogledali velesejm, kjer sta jim razkazovala razstavo inž. Sivic in ravnatelj Vodopivec, V soboto je 42 udeležencev, ki so še ostali tu, napravilo izlet na Bled, od koder so poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Zvečer so se izletniki odpeljali z vlakom z Lesc proti Ljubljani. Vsi udeleženci so se izrazili, da so bili nadvse pričakovanje lepo sprejeti in da niso nikakor pričakovali, da bodo videli toliko lepega na svojem izletu. Poudariti je treba, da so izletniki večinoma Nemci, kar je Slovencev poleg so iz Prekmurja. Tri četrtine udeležencev še ni videlo Ljubljane. Na Bledu pa še menda nihče ni bil.
— Novinarske proste vozovnice za medbalkan-sko konferenco v Atenah. Poročevalci, ki pojdejo na medbalkansko konferenco, ki se začne 14. oktobra v Atenah,, dobe proste vozovnice na progi Gjevgjelije—Atene in nazaj, če se javijo Narodni odbrani v Beogradu.
— Za pol milijona dinarjev par. Pred dnevi je tuzlanski davčni nadzornik prevzel v Sarajevu 20 zabojev novih novčičev po 25 par, da jih prepelje svoji instanci. Ta zaklad so naložili na poseben vagon in ga pripeli nočnemu potniškemu vlaku, nad njim pa sta bdela dva financarja z nabitima puškama. Spotoma pa se je pripetila nesreča — en zaboj je zdrknil z voza na tla. Obupana stražnika sta začela streljati, da bi opozorila na vlakovodjo, začela sta mahati s svetiljkama — čez dolgo je na vsa ta njuna znamenja res neki potnik II. razreda potegnil zavoro za silo, vlak se je ustavil in kakega pol km nazaj so ob progi nedotaknjen našli dragoceni zaboj.
— Popravek. V podlistku »Savinjska dolina, dolina hmelja«, priobčenem v »Jugoslovanu« dne 6. septembra, na strani 9, se mora glasit:
V spomin mi prihaja 6. november 1918, (ne 9. november 1918). Prosimo čitatelje, da to neljubo pomoto popravijo.
— Ribji lov. V Šibeniku so v mesecu avgustu na ribjem trgu prodali 34.439 kg raznovrstnih rib. Razen tega so 20.000 kg rib boljše kvalitete izvozili v inozemstvo, po večini v Benetke in Trst.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v
veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Nezakonska mati. V Varaždinu sta bila obsojena 20-letna Cveta Barilar na 10 mesecev in njen fant na eno leto robije, ker sta izpostavila svoje novorojeno dete v kleti zapuščene hiše, da je umrlo. Mati jo otroka zavrgla, ker je njen ljubimec izjavil, da se bo ubil, če bo otrok živel.
— Dva zakonska jarma si je naložil. Sodišče v Kragujevcu ima opravka z zanimivo , pa sitno in zamotano zadevo. Nadežda Milenkovi-čeva, mlida žena iz okolice Kragujevca, je ovadila Dobrico Milenkoviča, delavca v tamkajšnjih vojno-tehničnih delavuicah, da je njen mož pred Bogom in ljudmi, da pa jo je na vsem lepem zapustil in se v Kragujevcu vnovič oženil. Milenkovič, ki so ga prijeli in zaprli, je na sodišču izpovedal, da tisto, kar je bilo med njim in Na-deždo, ni bil zakon ne po božjih, ne J)o človeških postavah :njegov stric, star podeželski ka-fedžija in vdovec je res napravil nekaj takega med njima kakor poroko, tudi pop je prišel in svatje in vse, toda v cerkvene bukve je dal ženina vpisati napol pod svojim imenom in je sam pri mladi Nadeždi spal, dočim se je Dobriča še kar naprej moral vse noči sam samcat po fantovsko valjati po trdi klopi v kavarnici. Zaradi te žalostne sramote je Dobriča pobegnil
*	od doma, šel v Kragujevac, poiskal delo in nazadnje sklenil novo zakonsko srečo. Stvar je nerodna zlasti zaradi tega, ker se pred sodiščem žena in mož za svojo različno pravico sklicujeta na iste priče.
— Samomorilni poskus gimnazijca. Pri ponavljalnem izpitu v Kotoru je padel učenec 8. razreda gimnazije Drago Krstič- Sel je zato v pisarno ravnatelja in si tam v razburjenosti nastavil samokres na sence. Ravnatelj ga je še pravočasno udaril po roki in mu izbil orožje. Gimnazije je dobil zato živčni napad in so ga morali odpeljati v bolnico.
— Pred očmi matere in brata v smrt. V soboto zvečer se je pri zagrebškem glavnem kolodvorom zgodila strašna tragedija. Mladi mi-
zarski pomočnik Kinčič je prišel na postajo, da se vrže pod vlak. Čez čas sta prišla za njim mati in brat, ki sta slutila nekaj hudega. Ko sta ga zagledala, kako čudno hodi po tiru, *ta ga preko ograje klicala, naj pride k njima, toda Kinčič je prav tisti hip začel teči proti vlaku, ki je vozil s postaje, in se vrgel pod lokomotivo. Kolesa so ga zmlela, da ga ni bilo prepoznati. Vzrok njegovega berzupnega koraka je bila menda nesrečna ljubezen.
— Brezupna študentovska ljubezen. V Bitolju je mlad gimnazist, sedmošolec, z nožem v prsa zabodel najprej svoje dekle, ki se mu je nekam izneverjalo, potem pa še sebe. V bolnici je dekle pri zaslišanju izjavilo, da on ni nič kriv.
— Če ni mogel v zakon, pa v smrt. V Skop-lju si je v soboto zvečer sprožil dva strela v glavo policijski agent Ilija Bajevič, ker mu je tik pred poroko nevesta pobegnila neznanokam. Bajevič ni mogel preboleti te sramote, oklican je bil in vse je bilo pripravljeno, iz obupa je brez oddiha pil celih petnajst ur, potem pa si je revolver stavil na sence. Na srečo pa se je samo težko ranil in bo najbrž živel.
— Epileptična žena padla v vrelo mast. V Zagrebu se je v soboto pripetila strašna nesreča. Komaj 18 letna žena mizarskega pomočnika Kobeščaka, podvržena epilepsiji, je doma cvrla mast, pa je prav v trenutku, ko se je sklonila nad razgreti štedilnik, dobila napad. Po obrazu, po prsih, po vsem životu opečeno z vrelo mastjo so je v brezupnem stanju prepeljali v bolnico.
— Borba z razbojnikom. Pred par dnevi se je pojavil v Kraljevu glasoviti srbski razbojnik Živojin Antonijevič Pevac, iz Kraljeva doma, ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice v Požarev-cu. Pevac je v petek zvečer skušal obiskati svojo mater, na krik neke ženske, ki ga je na ulici prepoznala, pa se je skril v bližnjem vrtu, na kar je prišla močna četa žandarmerije, blokirala vse sosednje ulice, hiše in vrtove in čakala vso noč. Proti jutru se je Pevac čutil varnega in skušal zapustiti svoje skrivališče. Obkoljen od žandarjev je začel streljati, nazadnje pa je padel sam, s štirimi kroglami smrtno zadet. Pri njem so našli štiri revolverje in mnogo municije.
HjubljcmcL
Sokolska župa Ljubljana
Danes ob 10 06 prispe v Ljubljano nova zastava 40. pešpolka »Triglavskega«, katerega sprejema se udleži tudi Sokolstvo s prapori.	■
Zbirališče članstva v kroju je ob 9*45 pred poslopjem Glavne carinarnice na Ma-sarykovi cesti.
Poživljamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži sprejema polnoštevilno.	Župna uprava.
Torek, 9. septembra 1930, Gorgonij. Pravoslavni: 27. avgusta, Vsemir.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
*
■ Društvo skrb za mladino v Ljubljani. Izredni občni zbor društva bo v torek 16. septembra ob 20. uri v posebni sobi gostilne »Pri Bončarju« na sv. Petra cesti. Glede na važnost dnevnega reda je dolžnost slehernega člana, da se zborovanja udeleži ter s tem dokumentira razumevanje za društveni procvit. — Odbor.
■ Prireditev ob 10-letnici plebiscita v Ljubljani. V sredo 10. septembra ob 18 uri bo v mestni posvetovalnici sestanek, na katerem bodo določili točen razpored za prireditev ob 10-letnici koroškega plebiscita v Ljubljani.
■ Protest proti zidanju tovarne Bata. V nedeljo 14. t. m. ob pol 9. uri bo imela Zadruga čevljarjev za Ljubljano izredni občni zbor v Mestnem domu. Razen dveh drugih točk bo tretja glavna protest naših čevljarjev proti zidanju tovarne Bata v Jugoslaviji.
H Raznoterosti. Šofer avtomobila 2-207 je po neprimernim psovkami. Odvedeni vo bili vsi, ko vrgel na tla. Kolo je bilo močno poškodovano. Škoda okoli 200 Din. — Dve branjevki sta bili policijsko prijavljeni, ker nista imele točno označenih cen sadju. — Prijavljene so bile po-licji 3 krštve banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. Skrajni čas je že, da bi trgovci in drugi spoštovali n vpoštevali jasna določila banske naredbe ter napram uslužbencem soci-jalno postopali. — Prijavljeno je bilo dalje 6 prekrškov avtopredpisov in 2 prekrška čestno-policijskega reda.
■ Pošten najditelj naj se zglasi f Gospa Josi-pina Capuder, stanujoča na Starem trgu št. 19, je v nedeljo popoldne na poti od Dolenjske železnice do gostilne Plankar izgubila ročno torbico, v kateri je bilo okoli 40 Din denarja in ključi. Pošten najditelj naj torbico izroči na policijskem ravnateljstvu ali pa na stražnici na Dolenjski cesti. Josipina Capuder je sirota in zato naj ji najditelj vrne torbico.
■ Tatvina kolesa. V Tomačevem bivajočemu posestniku Matiji Velkavrhu je bilo v nedeljo iz frančiškanskega samostanskega vrta v Ljubljani, ko se je sam mudil v cerkvi pri maši, ukradeno 1600 Din vredno kolo, znamke »Pax«.
■ Aretacije. Od nedelje do včeraj popoldne je policija izvršila prav rekordne aretacije. Neki mladenič-potepinček je bil aretiran, ker je bil zasačen pri nekem malem vlomu na velesejmu. Aretirana sta bila tudi 2 brezposelna zaradi tatvine 800 Din gotovine na škodo Valentina
Največjo zalogo
kuhinjske posode kot aluminijasto lahko in posebno močno, emajlirano modro, rujavo in sivo, prvovrstnih znamk, nudi le tvrdka z železnino
Stanko Florjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
Vrečarja. Bil je naposled aretiran neki Anton Kavčič zaradi tatvine kolesa. — Neki ljubljanski dandiji — 9 po številu — so v nedeljo po noči izzivali stražnika ter ga tudi žalili z raznimi neprimernim psovkami. Odvedeni so bili vsi, ko je prišla pomoč, v policijske zapore.
M Velika tatvina pri The Rex. Med opoldanskim odmorom v soboto 6. t. m. je neznan vlomilec dvignil rolo pri tvrdki The Rex na Simon Gregorčičevi ulici ter potem iz blagajne odnesel 1600 Din gotovine. Tat je moral razmere prav dobro poznati. Tatvina je bila policiji prijavljena šele v soboto zvečer. Tatu še niso dobili.
Maribop
m Odpoved. V soboto in nedeljo ni bilo v Mariboru zaradi tržaških dogodkov nobenih prireditev. Odpovedani so bili koncerti v gostilnah in kavarnah, predstave v kinematografin in celo odgodena tombola poštarjev.
m Velika gasilska vaja. Mariborski gasilci bodo z okoliškimi priredili v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri veliko gasilsko vajo na Scherbaumo-vem mlinu v Kopališki ulici. V sredo 10. t. m.-bo predvaja na pivovarni »Union« na Aleksandrovi cesti.
xn Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 8 30, v B razredu Din 12 30, v C razredu Din 14*30. Priglašajte sel	816
m Kap je zadela v nedeljo baronico Glaser v Gornji Polskavi. Z rešinlim avtom je bila prepeljana v Černičev sanatorij, pozneje pa v bolnico.
m Nezgoda. Med potjo na Mariborski otok si je v nedeljo popoldne zlomila desno nogo v gležnju šivilja Hilda Ornikova. Prepeljana je bila v bolnico.
m Tatvine. Ivanu Novaku, zvaničniku držav-nihnih železnic, je v nedeljo ukradel iz kuhinje kavarne »Senica« ženski dežnik. Ignacu Zalokarju, ki stanuje kot deložiranec pod šotorom v Smetanovi ulici, je nekdo v noči od 5. na 3. t. m. med spanjem ukradel Jopič z listnico in rasnimi dokumenti. Ivanu Pličku, preddelavcu, je bil v kleti v Vošnjakovi ulici upraden par čeri je v, vrednih 330 D>n. Strojevodji Srečku Pucu je 6. t. m. zmanjkala s kolesa karbidna svetilka, vredna 100 Din. — V soboto so ldli tatovi koles spet pridno na delu. Antonu Zemljiču s« izpred Kosičeve gestilae v Vetrinjski ulic* ukradli kolo znamke »Meteor«, vredno 900 Din. Posestnikovemu sinu Josipu Klep3u je zmanjkalo izpred trgovine HluVik na Glavnem trgu kolo »Anker«, vredno 7<K) Din. — Ivan Parman iz Rač je prišel ob svoje 500 Din vr<*d-lavski pekarni na Tržaški cesti.
m Velik vlom. Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so v noči od sobote na nedeljo vlomili neznani tatovi v trgovino župana !n trgovca Valentina Klemenčiča in odnesli več ženskih in moških oblek. Po mnenju orožnikov sta vlom izvršili dve osebi. Škoda znaša več tisoč dinarjev.
Celic
* Rezervni oficirji se poživljajo, da se udeleže sprejema nove polkovne zastave danes ob 9. zv Uniforma svečana za stroj, oni, ki je nimajo, naj pridejo v temni obleki.
* Celjsko pevsko društvo prične ta teden z rednimi pevskimi vajami. Prosimo vse lanskoletne pevke in pevce, da nam ostanejo zvesti tudi lotos in v bodoče. Pevski sestanek vsega zbora, odnosno razgovor o bodočem delu bo danes 9. septembra ob 20. uri v pevski sobi CPD v I. nadstropju Narodnega doma v Celju; isto-tam se bodo sprejemali novi člani pol ure poprej.	Odbor	CPD.
* Borza dela nujno potrebuje 5 konjskih hlapcev, 1 hlapca za govejo živino, 1 hiš. hlapca, 1 lončarja, 1 pečarja, 1 vrtnarja, 1 kovača,
1	stroj, ključavničarja, 8 mizarje, 1 sodarja, 1 tapetarja, 3 čevljarje, 1 mlinarja, 2 raznašalea kruha, 2 soboslikarja, 2 črkoslikarja, 1 trgov, poslovodjo, 12 vajencev; za Francijo 50 rudarjev, 10 stavb, in 10 stroj, ključavničarjev, 10 elektromehanikov ter 25 tesarjev, 3 kmečke gospodinje, 16 kmečkih dekel, 2 poljski delavki, 1 navijalko, 1 pletilko, 1 šiviljo, 7 natakaric, 1 hotelsko sobarico, 1 kuh. služkinjo, 1 navadno delavko, 6 kuharic, 17 služkinj, 3 sobarice, 8 varučk ter 4 vajenke.
* Najdbe in izgube. V trgovini Goričar in Leskovšek na Kralja Petra cesti se je našla zlata ženska zapestnica; dobi se na policiji. — Izgubil se je zavitek s perilom in večjo količino volne; najditelj naj odda na policiji.
* Avto povozil fanta. Pod tem naslovom priobčim vesti dodajemo: Karl Knez ni bil 5 let star, ampak 7, ter ni bil iz Ločnice, ampak sin posestnika iz Šave pri Celju.
* Bodite previdni. Pri Levcu je čez Savinjo most, katerega del je odnesla zadnja povodenj. Sedaj je tam čoln, s katerimi prevažajo ljudi. Ker se je bati nesreče, ker ni čoln pravilno zgrajen, svarimo Celjane, naj bodo previdni.
(Sevnica
Ogenj r vagonu. Tovorni vlak, ki prihaja v Sevnico ob pol 6. uri popoldne, je med drugim vozil tudi vagon oglja. V Sevnici je opazil premikaš, da se iz tega vagona kadi. Šef g. Jarec je takoj odredil, da se ta vagon odklopi in odloči. Komaj so voz odklopili, je švignil plamen iz njega. Šele po 3 urnem marljivem gašenju z ročno brizgalko in polivanjem se je posrečilo, da so požar udušili. Pogorelo je precej ogla, a tudi vagon je bil poškodovan.
Pogajanja za kino v Sokolskem domu v Sevnici so končana. Sokolsko društvo je kupilo močan radio-gramofon z zvočnikom, ki bo nadomeščal začasno salonski orkester. Pripominjamo, da bi bilo res škoda opustiti salonski orkester, ki se je pod spretnim vodstvom g. -Ljubiča povspel do visoke stopnje.
Nova šola. Kakor čujemo, bodo v Boštanju ob Savi zgradili novo šolo za 1,000.000 Din. Staro šolsko poslopje hočejo prenoviti za učiteljska stanovanja.
Kvšbo
Na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je bila v farni cerkvi ob 9. uri slavnostna služba božja, katere so se udeležili predstavniki vseh državnih uradov in ustanov, dalje drž. javno in zasebno uradništvo ter številno meščanstva. Ze rano v jutru so raz hiš zaplapolale državne zastave, ki so dajale ves dan praznično razpoloženje v mestu.
Kopalna sezona pojemlje, dijaki in šolska mladina je odšla v učilnice, pa tudi za večerne knajpove kopalce je zrak že prehladen.
Tusculum, vilo v gotsko-romanskem slogu, si je postavil pod vinorodno gorico Golek pri svojem vinogradu in na krasni razgledni točki g. dr. M. Roštohar, univ. profesor v Brnu, doma iz vasi Brege pri Krškem.
Zagrebški avtomobilisti ne poznajo cestnih predpisov in ne vidijo ali nočejo videti svarilnih znamenj. Da bi vsaj trobil, če že leti kot spak.
HimsHe Toplice
Proslava rojstnega dne prestolonaslednika. V
soboto dopoldne na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila ob 8. uri zjutraj svečana služba božja, pri kateri je poleg drugih bila navzoča tudi vsa šolska mladina, zvečer pa je naše sokolsko društvo proslavilo na svečan način rojstni dan svojega starešine Sa-veza Sokola Kraljevine Jugoslavije Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Alegorično sliko je na zelo okusen in lep način sestavil br. Dvofak, progovni mojster v Rimskih Toplicah, nato pa je sledil govor društvenega staroste br. Kuharja. Zaključil je svoj govor z besedami in vnetim pozdravom na ves kraljevi dvor, nakar se je občinstvo odzvalo in pridružilo s krepkim klicem trikratnega sokolskega »Zdravo!« Pevsko društvo pod vodstvom g. Avgusta Ulage pa je zapelo vse tri združene državne himne.
Za tem pa se je potem razvil tih družaben večer, ki je v vsakem oziru dobro in nadvse povoljno uspel.
Sejm. V soboto se je vršil v Šmarjeti tudi običajen živinski in kramarski sejm. V primeri s prejšnjimi je ta slednji bil še precej dobro obiskan.
ftibniciz
Počitniško društvo dijakov je vprizorilo v nedeljo 8. t. m. popoldne dramo: »Dva bregova«. Igra je bila dobro naštudirana, tudi igrali so precej dobro. Obisk je bil številen. Nič čudnega, saj je tako redkokedaj kaj sličnega v Ribnici.
Čebelarska smola. Čebelar J. Š. je vozil čebele iz paše. Med potjo mu je smuknil panj iz voza, padel na tla in se odprl. Konj, ki so ga čebele začele pikati, se je srečno utrgal. Ljudje pa, ki so bili v bližini, so začeli bežati in kričati. Čebele so jih precej opikale. Po cesti pa se je cedil med.
Veržcf
Promovanjo govedi simodolske pasme. Pred dobrim letom so v Veržeju na Murskem polju ustanovili »Rodovniško društvo« za selekcijsko (odbirno) gojitev simodolske govedi, ki je v okolici Veržeja pod vplivom sosednega Prek-murjanajbolj razširjeno. Namerovana razstava je prvi društveni korak pred javnost, da ž njim pokaže uspehe enoletnega delovanja na polju »motrene govedoreje. Društvo je srečno prestalo kljub črnoglednosti in celo nasprotovanju nekaterih začetne težave ter se ga napredka željni živinorejci vedno bolj oklepajo. Ker pa je vsa živinoreja takorekoč sjx)jena med seboj, zato je društvo tekom časa moralo posvetiti pažnjo tudi drugim panogam živinoreje, posebno svinjereji in perutninarstvu. Zato bo tudi nekaj teh živali razstavilo, to pa le za opazovanje. Omenjena organizacija vabi toraj na to svojo prireditev vse napredka želeče živinorejce kakor tudi druge, ki jim je napredek kmeta in s tem tudi njegovo blagostanje pri srcu.
Crznož
Cirkus. Včeraj se je naselil v Mestno grabo cirkus »Olimpia« z vrtiljakom.
Mestni načelnik g. Veselič je odpotoval v Beograd in ga zastopa namestnik g. Kuharič.
Trgovina s sadjem je precej živahna. Posebno jabolka se pridno izvažajo, samo da jih ni toliko kot lani.
Zdravnik. Primarij tukajšnje bolnice g. dr. Tone Hrovat se je vrnil z dopusta.
Konjerejsko društvo* odsek za ormoški okraj je priredil dobro uspelo tombolo in veselico na vrtu gostilne Horvat.
Dvestoletnico obstoja bo obhajala fara Svetinje pri Ormožu dne 8. septembra 1930. Vrše se velike priprave. Na predvečer bo električno razsvetljen zvonik in okolica. Svečanostim bo prisostvoval knezoškof mariborski.
Vinogradi kažejo lepo in je pričakovati izborne kapljice. Vinogradniki se razburjajo radi bodočih slabih cen vinskemu moštu, ki jih napovedujejo nekateri vinski trgovci in gostilničarji in to tembolj, ker je še precej starega vina po kleteh.
<$pcpf
Mednarodni meeting ASK Primorja
V nedeljo se je nadaljeval in zaključil mednarodni meeting Primorja. Videlo se je, da je treba samo malo dobre volje, da se tekmovanje lepo m hitro razvija. Tempo meetinga »e je prenesel tudi na tekmovalce same, ki so dali večinoma prav
lepe rezultate.	_	<
Tekmovanja so bila jako zanimiva, le škoda, da je proti koncu pričelo deževati. Maloštevilna publika (slaba reklama!) je prišla na račun. Izredno zanimiva je bila borba obeh kanonov-me-tačev Janauscha in dr. Narančida. Šlo je za centimetre in je končno zmagala večja rutina in fizična sila Dunajčana.
Imponiral je madjarski internacijonalec Szabo iz Pcčuha v skoku v daljavo, ki pa vkljub vsem naporom ni mogel preskočiti 7 m.
Odlikovali so se celovški atleti, ki so nastopili zelo številno. Senzacijo sta vzbudila Beograjčana Miokovic in Novakovič, prvi je znatno zboljšal državni rekord v troskoku. Je to izvanreden talent, o katerem bomo še dosti slišali.
Od domačinov sta se predvsem odlikovala pri-morjaša Korče in Skok.
Tekmovanje se je pričelo točno ob 14 30 in se je zaključilo s švedsko štafeto v odmoru nogometne tekme.
100 m finale: 1. Miokovič (BSK) 112, 2. Schrei-ber (Hašk) 11*3, 3. Haderer (Kac) 11*4; sledili so Skok (P), Hiirtl in Golob (oba Kac). Napeta in ostra borba med prvo trojico.
Skok v višino: 1. Jakupid (Hašk) 175 cm, 2. Egger (Kac) 170, 3. Korče (P) 160. Bivši jugosl. rekorder Jakupič je zopet v formi.
Disk: 1. Janausch (Waf, Dunaj) 42 92 m, 2. dr. Narančič (Cone.) 42*46 m, 3. Manojlovid (C) 3990 m, 4. in 5. Stepišnik II in Banko (oba Ilir.). Narančid ima boljšo tehniko, njegovi meti pa so prenizki. Janausch je izredno siguren in so bili skoro vsi ineti c” -'•*.
Skok v daljavo: 1. o (Pecsi S. C., Pečuh) 6*925 m, 2. Miokovic (.5.5K.) 6 49 m, 3. Novakovič (BSK) 6‘46 m, 4. Hellebrand (Hašk) 6*42 m, 5. Korče (P) 626 m. Zmagovalec se razlikuje po stilu od vseh ostalih. Nalet ni ravno hiter, zato pa vehementen pri odskoku.
200 m: 1. Haderer (Kac) 23 3, 2. Skok (P) 23 5,
3.	Hiirtl (Kac) 23*6, 4. Šik (BSK).
800 m: 1. Pugl (Gak Gradec) 2:00 2, 2. Zorga (P) 2:05*2, 3. Vukovitch (Kac) 2:15. Sigurna zmaga Gradčana.
Troskok: 1. Miokovič (BSK) 13675 m novi jug. rek., 2. Korče (P) 13 34 m slov. rek., 3. Jakupid (Hašk) 12 64 m, 4. Outrata (Dir.) 12 33 m. Miokovic je imel dva skoka preko rekorda.
400 m: 1. Hiirtl (Kac) 53'3, 2. Haderer (Kac) 53'8, 3. Schreiber (Hašk) 54*2.
5000 m: 1. Leban (Kac) 16:16'4, 2. Kreos (P) 17:26, 3. Kumer (II.) 17:42*4, 4. Majhenič (I.). Izstopili so 4 tekmovalci, med njimi Sporn (I) v zadnji rundi.
4X100 m: 1. Primorje 46*1, 2. Kac 46 2, 3. BSK 47’4, 4. Marathon (Zagr.).
400X300X200X100 m: 1. Kac 2:07'4, 2. Primorje 2:08, 3. Marathon. Nato se je vršila finalna tekma turnirja za poškodbeni fond LNP.
Primorje—Maribor 4 : 0 (3 : 0)
Tekma naj bi bila nekaka oficijelna otvoritev jesenske sezone. Bilo je jako malo reklame in to po vsej pravici. Maribor je nastopil s kompletno rezervo, ojačeno s tremi igralci I. moštva (brata Koren in Stare) in ni mogel nuditi Primorju resnega nasprotnika. Domače moštvo je dominiralo tekom cele igre in se je igralo takorekoč na en gol, Maribor je le parkrat prodrl, kar pa ni bilo posebno nevarno, ker ni bilo skupnih akcij.
Primorje je imelo posebno v prvem polčasu nebroj šans, a je vse zastrcljalo. V tem pogledu se je posebno odlikoval Erman, zgleda da njegova levica ni ravno njegova najmočnejša stvar.
Pri domačih sta se posebno odlikovala Uršič in Zemljak, Slamič je izvrstno podpiral napad. Obramba ni imela težke naloge.
V moštvu gostov je omeniti predvsem brata Korena, posebno vratar je imel mnogo prilike, da pokaže svoje znanje.
Tekmo je zadovoljivo sodil g. Glojnaric Iz Zagreba. Igra je bila radi teme zaključena 7 minut pred koncem. Igra je bila v I. polovici prekinjena za 1 minuto v spomin na padle žrtve v Trstu.
Pričetek državnega prvenstva
V nedeljo se je pričelo I. kolo tekmovanja za državno prvenstvo. Senzacijo je prinesla tekma obeh lokalnih rivalov v Beogradu, kjer je podlegel favorit. Ostali tekmi sta se končali kot se je pričakovalo.
Jugoslavija—BSK 2 : 1 (0 : 0)
Preko 10.000 gledalcev je napolnilo igrišče Jugoslavije, da vidijo prvič po povratku iz Monte-videja svoje miljence. Jugoslavija je zmago zaslužila kot boljše moštvo.
Jugoslavija je takoj v začetku prevzela inicija-tivo in je obdržala do sredine drugega polčasa. BSK je napravil vtis utrujenega moštva in je igral zelo ležerno. Prvi polčas ni prinesel golov. Po odmoru doseže Popovič v 11 min. s silnim strelom vodstvo za Jugoslavijo. BSK ripostira, obramba Jugoslavije je na mestu. V 30. min. poviša Nikolič « plasiranim strelom na 2 : 0. BSK je sedaj v premoči in silno pritiska. V 38. min. zabije Vujadinovič centerpas Najdanoviča pod prečko in postavi končni rezultat.
Izvrstno je sodil g. Focht iz Sarajeva.
Concordia—Slavija (Osijek) 4 : 1 12 : 1)
Pred 3000 gledalci je dal sodnik g. Joksimo-vid iz Beograda znak za pričetek. Obe moštvi sta nastopili kompletni. Igra je večinoma odprta.
V	31. min. izkoristi Andučič napako obrambe Concordije in doseže prvi gol. V 42. min. nastane pred golom gnječa in Cone. izenači. Slavija protestira, češ, da je gol nepravilen. Tik pred odmorom strelja Živkovid prosti strel, žogo dobi off-side stoječi Pavelič in doseže vodstvo za C.
Pred pričetkom druge polovice je vladala enominutna tišina v spomin tržaških žrtev. Igra poteka nato v znamenju premoči Concordije, ki doseže po Paveliču v 28. in 35. min. še dva gola. Sodnik je preje izključil 2ivkovida radi foula.
Concordija kljub zmagi ni zadovoljila, Slavija le v pogledu defenzive.
Sodnik g. Joksimovič neodločen in je precej spregledal.
Hajduk—Slavija (Sarajevo) 3 : 1 (0 : 0)
Sarajevčani so nudili drž. prvaku nepričakovan odpor in je bila zmaga dolgo časa na niti. Šele po odmoru se je izcimila premoč domačih in so zasluženo zmagali. Gledalcev 3000. Sodnik Joksid (Beograd) izvrsten.
Plavalna tekma Split—Dubrovnik 50 : 38
V nedeljo se je vršila v Splitu plavalna tekma med Splitom in Dubrovnikom s naslednjimi rezultati :
400 m prosto moški: 1. Bonačid F. (S) 5:33’5, 2. Marovid (S) 5:531, 3. Bradarid (D) — Duljak (D) je pri tem postavil nov jug. rekord v hrbtnem silu na 400 m s 6:33 1.
100 m prosto dame: 1. Dabrovid (D) 1:31'6, 2. Senjanovic (S) 1:32*5, 3. Bencan (S) 1:33.
100 m hrbtno moški: 1. Ciganovic (D) 1:21,
2.	Drobnid (D) 1:22'4, 3. Gazzari (S) 1:22*6.
100 m prsno dame: 1. Kaliterna (S) 1:37'2,
2.	Mrkašid (S) 1:37*4, 3. Palčok (D) 1:404.
100 m prosto moški: 1. Senjanovid (S) 1:03’4,
2. Matic (D) 1:03*8, 3. Marovic (S) 1:05*9.
200 m prsno moški: 1. Midžor (S) 3:06*1, 2.
Birimiša (S) 3:06*4, 3. Jelic (D) 3:13*4.
4X50 m prosto dame: 1. Split 2:38*7, 2. Dubrovnik 2:46*3.
4X200 m prosto moški: 1. Split 10:06, 2. Dubrovnik 80 m zadaj. Čas Splita je za 14 sek. boljši od jug. rekorda.
fFaterpolo: Dubrovnik—Split 4 : 2 (1 : 2).
Damsko svetovno prvenstvo
V prisotnosti 20.000 gledalcev so bile otvorjene
II.	damske svetovne igre v Pragi z vkorakanjem vseh udeleženih držav, 17 po številu.
, Zbrane atletinje je nagovoril v imenu vlade minister dr. 5vagrovsky. Za njim je povzel besedo župan Prage dr. Baksa in obenem je bilo izpuščenih tisoče golobov-pismonoš, ki so raznesli pošto o otvoritvi v vse dele sveta.
Tekmovanje je otvorilo ritmično rajanje čeških Sokolic-naraščajnic.
Po prvem dnevu vodi Nemčija z 8 točkami, sledi Avstrija 2 in Poljska 1.
Met krogle. V finale so se plasirale po 2 Nemki, Čehinji, Poljakinji, Švedinji in ena Avstrijka. Končni izid: 1. Haublein (Nemč.) 12*495 m, 2. Hermann (N.) 12*12 m, 3. Perkaus (Avstr.) 11*48 m, 4. Levin (Pol.) 11*31 m, 5. Jasienska (P) 11*21, 6. Svenson (Šved.) 10*88 m.
80 m zapreke: Vršili so se 4 pred teki iz katerih so se plasirale v nadaljno tekmovanje po prve tri. V 4. predteku je padla Stcfanini (Jugosl.) pri 5. zapreki v dobri poziciji.
1. predtek: 1. Jacobsen (Šved.) 12*3, 2. Birk-holz (Nem.) 12*4, 3. Freiwald (Pol.).
2. predtek: 1. Nakanishi (Jap.) 13*1, 2. Valla (Ital.) 13*4, 3. Laudre (Franc.) 13*4.
3. predtek: 1. Pirch (Nem.) 12*8, 2. Corncll (Angl.) 13, 3. Singer (Avstr.) 13.
4. predtek: 1. Combemou* (Franc.) 13*3, 2. Kacl (Madj.) 13*6, 3. Puchbcrger (Avstr.) 13*7.
60 m pred- in medteki: Plasirila se ni niti ena Jugoslovanka, časi so izvrstni.
1.	pt.: 1. Radideau (Fr.) 7*8, 2. Smola (ČSR) 8*1, 3. Luka (Madj. 8*4 — 2. pt.: 1. Walasiewicz (Pol.) 7*7,	2.	Perkaus	(Avstr.)	8*2, 3.	Steiner
(Ital.) 8*4 — 3. pt.: 1. Scott (Angl.) 8, 2. Gelius (Nem.) 8,	3.	Bongiovanni (It.)	8*4 —	4. pt.:
1. Kellner	(Nem.) 8,	2. Kolbach (Avstr.) 8*1,
3. Martin (Fr.) 8*4 — 5. pt.: 1. Hitomi (Jap.) 7*8, 2. Walker (Angl.) 7*9, 3. Hrebrin (ČSR) 8.
—	1. mt.: 1. Hitomi 7*8, 2. Gelius 7*8, 3. Scott 7*9, 4. Smola — 2. mt.: 1. Walasiewicz 7*8, 2. Kellner 7*9, 3. Kolbacli 8, 4. Martin 8*4 — 3. mt.: Radideau in Walker 7*8, 3. Hrebrin 8*8.
800 m: 1. pt.: 1. Lopen (Šved.) 2:24*2, 2. Christ-mas (Angl.) 2:25*2, 3. Kilos (Pol) 2:27, 4. Battu (Fr.) 2:32	—	2. pt.:	1. Lunn	(Angl.)	2:27*1,
2. Dollingcr (Nem.) 2:27*2, 3. Gentzel (Šv.) 2:28*4, 4. Orlowska (Pol.).
100 m predteki: 1. pt.: 1. Radideau (Fr.) 12*8,
2.	Ter Horst (Hol.) 13, 3. Kraus (ČSR) 13*1 —
2.	pt.: 1. Ridgley (Angl.) 12*7, 2. Teitelbaum (Eston.) 13, 3. Vclu (Fr.) 13*1 — 3. pt.: 1. Hitomi (Jap.) 12*8, 2. Haux (Nem.) 13*1, 3. Dausrh-ka (Letska) 13*3 — 4. pt.: 1. Gelius (Nem.) 12*8,
2.	Kužnik (ČSR) 13, 3. Dahlin (Šv.) 13*3 — 4. pt.: 1. Walasiewicz (Pol.) 12*6,	2. Schurman
(Hol.) 12*7, 3. Hiscock (Angl.) 12*7.
200 m predteki: vršilo se je 5 predtekov, najboljši čas sta dosegli Poljakinja Walasiewicz in Angležinja Halsteadt s 25*6.
V hazeni je porazila Jugoslavija Poljsko s 9 :2 (4 : 0). Najboljša igralka na terenu je bila vratarica Jugoslavije, ki jo držala nemogoče žoge.
Športni dan v Domžalah
V nedeljo 10. t. m. je obhajal domžalski Disk 10-letnico svojega obstoja. Pester športni program: medklubska kolesarska dirka 100 km in 50 km, lahkoatletska prireditev in I. internacionalna podeželska tekma Disk : Villacher Šport-verein, je bil za naše razmere precej dobro izveden.
Start seniorjev je bil točno ob 10. uri. Dirka se je vršila od Domžal do Sv. Petra v Sav. dolini in nazaj. Na tej progi 100 km je prvi prispel na cilj Valant (Ilirija) nekaj metrov pred Rozmanom (Maribor). Valant je imel težji defekt. Na uro je vozil 31 km.
Pri juniorjih sta prišla prva Zupan (Celje) in Faninger (Maribor). Proga je znašala 50 km. Na uro sta napravila 34 km.
Lahka atletika je pa v Domžalah Se-v povojih. Vršil se je le tek 6X in 10X okrog igrišča.
Villacher Sportverein : Disk 10 : 0 (7 : 0)
Na zmago misliti bi bilo absurdno. Pa tudi drugače se je marsikdo vprašal, zakaj vabi Disk inozemski klub, ko bi prišlo z domačim cencje. In take tudi še pri nas premoremo kot VSV. Gostje so bili pač za par rezredov boljši, bila je še igra mačke z miško. Igrali so samo pred domačimi vrati. Gostje so nadkriljevali domačine v vseh ozirih, tudi fizično so bili močnejši. Diskov napad se sploh ni znašel. Sicer je pa še sploh premalo znanja, rutine pa sploh ne in je
samo priporočati, da se za enkrat še ne spušča v take tekme. Ker s tem pač ne pridobi, kvečjemu izgubi.
I. Državna strelska tekma
Sred. uprava lovskih udruženj kraljevine Jugoslavije je priredila v dneh 6., 7. in 8. septembra L 1. na vojaškem strelišču v Ljubljani I. državno strelsko tekmo pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti g. generala S. Tripko-viča. Prireditvi sta se pridružila tudi društvo »Ostrostrelcev« v Ljubljani in Oblastna streljačka družina.
V soboto 6. septembra se je vršilo dopoldan od 9. do 12. in popoldan od 3. do 6. ure vojaško tekmovanje, ki je obsegalo tri različne načine.
Rezultati teh tekem so:
1. Zaklonjeno ležeče bojne mete.
I. Gorup,
II. major R. Vučenid, 40. puk,
III. Hrovatin,
IV. podnar. Mitrovič.
2. Bojna, bočna ležeča meta (razdalja 200 m):
I. nar. Ristid,
II. Gorup,
III. puk. Novakovid Lj., načelnik art. odelcnja drav. div.,
IV. Praunseis.
3. Bojne, bočno stoječe mete (razdalja 300 m):
I. Gorup,
II. puk. Novakovič,
III. nar. Stepanovič,
IV. nar. Pejovič.
Naslov prvaka v vojaškem streljanju si je pridobil odlični Gorup iz Zagreba, ker je dosegel na vseh tarčah skupaj največ zadetkov.
V nedeljo 7. t. m. ob 9. je na strelišču ob navzočnosti precejšnjega števila predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ter povabljenih gostov otvoril tekme predsednik Slovenskega lovskega društva g. dr. Ivan Lovrenčič. V Bvojem govoru je pozdravil zastopnika komandanta dravske divizije g. ppuk. Nikoliča, zastopnika bana g. dr. Vončino, zastopnika župana g. dr. Ravniharja in zastopnike podružnic. Pozdravil in zahvalil se je za podporo zastopnikom tiska in pohvalno omenil vodjo tekme g. V. Turka. Nato je zaprosil g. puk. Novakoviča, da razdeli nagrade in diplome zmagovalcem vojaške tekme. Prvak je prejel darilo in diplomo, najboljši trije strelci na vsaki poedini tarči so pa prejeli diplome in denarne nagrade.
Nato 80 se nadaljevale tekme, ki bo trajale v nedeljo in ponedeljek ves dan. Tekma lovcev je obsegala te točke: 1. Stoječi »Srnjak« (oddaljenost lOOm), 2. »Lovska krožna tarča (oddaljenost	100 m),	3.	Izginjajoči »Zlatorog« (oddaljenost	200 m),	4.	Bežeči	»Jelen« (oddaljenost 100
m, na 23 m dolgi progi), 5. Leteči »Golobi« (oddaljenost 12 m), 6. Pogon na »Zajca« (oddaljenost 25 do 35 m), 7. »Divji lovec« (oddaljenost 60 korakov), 8. Častna »Spominska tarča« in 9. »Malokalibersko streljanje« (oddaljenost 25 jn).
»Ostrostrelci« so tekmovali v streljanju na tarčo »Emona« v razdalji 200 m.
Oblastna streljačka druiina je imela 2 krožni tarči	in sicer	na	100 m	in na 200 m.
V	ponedeljek	zvečer	ob 8. uri se Je vršil v
»Unionu« družabni sestanek, na katerem so bile razdeljene nagrade in diplome. Izvrstni strelec iz Zagreba g. Gorup si je priboril v tekmi lovcev tudi naslov državnega prvaka ter je prejel kot nagrado bronaBt kip jelena (prehodno darilo mestne občine ljubljanske) in zlato uro (darilo mestne občine ljubljanske). Tudi ostali zmagovalci v poedinih panogah bo prejeli lepa darila in diplome.
Plavalne tekme za prvenstvo Maribora
Maribor, 7. avgusta.
V nedeljo se je na Mariborskem otoku vršilo tekmovanje za prvenstvo Maribora v plavanju in skokih. Organizacija prireditve je bila prav dobra, program ee je razvijal brezhibno. Sodniški zbor je bil sestavljen iz gg.: vrhovni sodnik: dr. ing. Krameršid (Ljubljana); starter Sancin Savo (Ljubljana); sodniki: dr. Planinšek, Voglar Srečko in Bleiweis Miran (Ljubljana); zapisnikar: Petrovič Aleksander.
V posameznih točkah so bili doseženi naslednji rezultati:
Dame 50 m hrbtno:	1. Kukovec (Primorje)
53*2; 2. Pohar (I. S. S. K. Maribor) 53*2; 3. Vad-non L. (I. S. S. K. M.) 56*2.
Dame 50 m prosto: 1. Leskovar Ljubica (I. S. S. K. M.) 44*6; 2. Pič Kristina (I. S. S. K. M.); Vadnou Luise (I. S. S. K. M.).
Dame 100 m prsno: 1. Karner (S. K. Rapid) 1:50*8; 2. Pohar (I. S. S. K. M.) 2 m za prv.;
3.	Vadnou L. (I. S. S. K. M.) 1:57.
Dame štafeta 3X50 m: 1. I. S. S. K. Maribor (Leskovar, Pohar, Vadnou) v času 2:29*2; 2. A. S. K. Primorje (Karner, Kukovec,Pristan) v času 2:31.
Juniorji 50 m hrbtno: 1. Kožuh Boris (I. S. S. K. Maribor) 46*3; 2. Jandl (Primorje) 49*6;
3.	Jurič (Rapid) 52 sek.
Juniorji 50	m	prosto:	1. Jandl (Prim.)	33*3;
2.	Stopar (I.	S.	S. K. M.) 38 2; 3. Gala	(I. S.
S.	K. M.) 38*3.
Juniorji 100	m	prosto:	1. Jandl (Prim.) 1:24*4;
2.	Gala (I. S.	S.	K. M.)	1:38*4; 3. Stopar	(I. S.
S.	K. M.).
Juniorji 100 m prsno: 1. Kožuh Boris (I. S. S. K. M.) 1:33*3, 2. Kožuh Marjan (I. S. S. K. M.) 1:39*7; 3. Kukovec (Prim.) 1:40*3.
Juniorji 3X50 m mešana štafeta: 1. A. S. K. Primorje (Kukovec, Wilfan, Jandl) v času 1:55*6;
2.	I. S. S. K. Maribor (Kožuh I, Kožuh II, Stopar) v času 2:06*2.
Seniorji 100 m hrbtno:	1. Wilfan (Prim.)
1:19*4; 2. Bertoncelj Stanko (I. S. S. K. M.) 1:19*4.
Seniorji 100 m prosto:	1. Vilfan Draško
(Prim). 1:08*8; 2. Bertoncelj St. (I. S. S. K. M.) 1:20; 3. Wesiag (Rapid) 1:25*5.
Seniorji 100 m prsno: 1. Tominšek (I. S. 3. K. M.) 1:31*8; 2. Wesiag (Rapid) 1:38*9; 3. Ku-kovec (Prim.) 1:40*9.
Senirji 200 m prsno: 1. Humek (I. S. S. K. M.) 3:40*5; 2. Wesiag (Rapid) 3:41*6; 3. Vrtovec (I. S. S. K. M.).
Seniorji 3X100 m mešana štafeta: 1. A. S. K. Primorje (Kukovec, Wilfan, Jandl) v času 4:313;
2.	I. S. S. K. Maribor (Tominšek, Bertoncelj, Leskovar) v času 4:57*1.
Skoki iz 3 m deske: 1. Sicherl (Ilirija) 59*16;
2.	Leskovar (I. S. S. K. Maribor) 44*24; 3. Bertoncelj Sl (L S. S. K. M.) 42 62; 4. Skrbinšek
(Ilirija) 38; 5 Gala (I. S. S. K. M.) 21*24; 6. Huber (Rapid) 19 04 točke.
o Sl^kiJZ	5.	in 10 m: 1. Štrajner (I. S.
C* ir JJa^bor) 52 28; 2. Bertoncelj St. (I. S.
38*22 točke. 4842 S 3’ C888ar (S' K' 2elezničar>
Športni dan v Celju
krln™ ldian * Gčb,eriu V nedeljo je lepo pote-nnMnV,® bl1 Šlafetni tck v Gaberju, po-
letsk« t V 80	? na igrižču S- K- 01imP lallkoat-
tekmi Olimn " s.,a 8e	dve nogometni
tekjni, Olimp rezerva je zmagal nad Dobrno z 2:1
(0:0), dočim je bilo prvo moštvo Olimpa od
Velike gorice poraženo z 1 : 4 (0 : 2). Zvečer
se je vršila v Narodnem domu lepa veselica.
Sah
Mojstrski turnir v Frankfurt«.
Frankfurt am Mam, 6. septembra.
Šahovski klub »Anderssen« v Frankfurtu praznuje letos 601etnioo svojega obstoja in prireja ob tej priliki celo vrsto turnirjev, ki se danes začnejo v dvoranah znamenitega Palmen-garten-a. Poleg mednarodnega mojstrskega turnirja sta še na programu dva mednarodna glavna turnirja s 14 in 24 udeleženci in turnir za prvenstvo Porenja' z 12 igralca.
V	mojstrskem turnirju igrajo: Ahues, Colle, Kashdan, dr. List, prof. Mannheimer, Miesee, Njemcovač, Orbach, Pirc, Przepiorka, Sžimisch on Thomas.
KJjub nekoliko slabšemu uspehu, ki ga je imel v ravno končanem turnirju v Lifege-u, je Njem-coviič seveda glavni favorit. Splošno se pričakuje, da mu bo najresnejši tekmec mladi, 241et-ni Američan Kashdan, ki ga je dr. Aljehin nedavno označil kot bodočega svetovnega prvaka. Res je imel v zadnjem letu krasne uspehe. Porazil je madžarskega mojstra L. Steinerja v matchu 534 : 4%, na olimpijadi ee je plaoiral po individalnih rezultatih na 3. mesto in na manjšem turnirju v avgustu v Berlinu je odnesel prvo mesto pred Siimischen, Ahnesom, Rihterjem, Stonerjem itd. Njegov prvi nastop proti močni evropski mojstrski gardi se torej pričakuje z velikim zanimanjem.
Nemški prvak Ahues bo gotovo poskusil, da potrdi dobri sloves, ki mu ga je dal lepi uspeh na letošnjem turnirju v San Remu. Za belgijskega prvaka Colle-ja, za Przepiorko, Sžimischa in Thomasa je težko prerokovati, kakšno mesto bodo zasedli, ker imajo jako nestanovitne rezultate. Pirc, ki je najmlajši udeleženec turnirja, igra prvič v tujini na večjem turnirju.
Ruško-nemški mojster dr. List je imel na nemških turnirjih že lepe uspehe. Prof. Mannheimer in Miese« sta zastopnika starejše generacije, Orbach je prvak Frankfurta in je tudi že ponovno uspešno nastopal na mojstrskih turnirjih.
Irbovlfe
Okraden. Neki pomožni zidar iz Hrastnika, ki je bil zaposlen pri tv. Ferenc v Trbovljah, se je vračal sinoči nekoliko dobre volje domov. Med potjo ga je obšla slabost. V svoji neprevidnosti se je vlegel k nekemu kzolcu v bližini ceste, kjer je kmalu zaspal.
Odobritev občinskega proračuna za l. 1930. Kraljevska banska uprava dravske banovine je odobrila občinski in šolski proračun za leto 1930 s pripombo, da se predlagano diferenciranje občinskih doklad ne more dovoliti ter je odločila, da bodo vsi davkoplačevalci plačevali enake 95% doklade. Banska uprava v svojem rešenju pojasnjuje, da občinski proračun sicer ni previsok, toda veliki dolgovi in obresti ga izredno zvišujejo. Oba proračuna sta torej odobrena, ter je predlog, da bi industrija plačala preko 100%, a ostali davkoplačevalci pa okrog 80%, od oblasti odklonjen.
Huse
Podjetni Rušani. Naš »Mali Beograd«, kakor so nazivali pred vojno narodno-zavedne Ruše, je silno podjeten. Občina je zgradila lepo občinsko palačo, ki liči velikomestnim zgradbam. Kmalu bodo začeli graditi novo šolo, ki bo stala nad milijon Din. Poleg tega pa želijo Rušani zgraditi skupno z občino Lobnico cesto I. reda naravnost iz vasi Ruše preko Ruške kalvarije mi* mo Čandra in Lobnice ter Apnice in Vučjq Ravne do Sv. Areha. Vse leto so bila pogajanja in posredovanja med Rušani, obrajnim cestnim od. borom in bansko upravo glede trasiranja in fi-nanciranja te nove zgradbe. Kakor izvemo, se bo v torek, dne 9. septembra začelo 8 trasiranjem iz Ruš proti Sv. Arehu. Trasiranje in načrte 8 proračuni bo izvršil g. inženjer Ferluga (stavbna tvrdka Živic). Cesta iz Ruš do Sv. Areha bo dolga približno 13 km. Na vrhu se bo spojila s pohorsko transverzalno cesto Hoče—Reka—Mariborska koča—Sv. Areh—Sv. Martin—Slov. Bistrica. Mišljeno je tako, da bi cesto gradila ruška občina sama 8 pomočjo banske uprave in cestnega odbora.
Mapenberg
Letoviščarji. V našem trgu se lepo razvija tujski promet. V poletnih mesecih so bila skoro vsa stanovanja oddana letoviščarjem. Po večini so skoro sami Nemci iz Avstrije, letos je bilo tudi nekaj Hrvatov, ki »o prišli na* oddih v našo lepo dolino. Zadnje dni eo nas skoro vsi zapustili, ker jim je potekel dopust. Vsi brei izjeme 60 navdušeni nad romantičnim krajem.
Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone IV. razreda sta bila ob priliki svečanosti v Beogradu odlikovana banski svetnik g. Peter Mravljak, veleposestnik v Vuhredu, in g. Luka Držečnik, župan v Janževskem vrhu. Vrlima na-cijonaLnima delavcema ob naši severna meji! tudi naše iskrene čestitke 1
Premestitev. Pred dnevi nas je zapustil predstojnik tukajšnjega sodišča deželno-sodni svetnik g. Julij Kuder, ki je bil na lastno prošnjo premeščen v Maribor. Želimo mu, da bi se počutil na novem službenem mestu kor najbolje.
Scfeolsivc
Bratje Primorci! Priseljenci!
Ikaterim je postala — po 6. januarju prenovljena in po 6. septembru Se bolj utrjena — Jugoslavija druga domovina, domovina, katera nam reže belega kruha, pa tudi oni, kateri smo deležni le črnega (ne zabimo, da v stari domovini ne bi imeli niti ovsenega) — priseljenci, kateri iz kakršnegakoli vzroka ne smemo ali ne moremo Se postati jugoslovanski državljani
—	storimo svojo dolžnost in priglasimo se kot vojni obvezanci in vpišimo se v Sokola. Vsi! To je naša krvavosveta dolžnost! — Zdravo!
Številne sokolske prireditve
Zadnje dni se je vršilo veliko število krasno uspelih sokolskih prireditev. Razen prireditev sokolskih društev v Radovljici, v St. Vidu nad Ljubljano in v Borovnici je imelo sokolsko društvo v Kranju v soboto zvečer javno telovadbo, v nedeljo popoldan pa sokolska društva v 2i-reh, Višnji gori, Muti-Vuzenica, v Bohinjski Bistrici in sokolska četa v Tinju. O vseh teh prireditvah bomo obširneje poročali v prihodnji Številki.
Nastop sokolskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano
V	nedeljo 7. t. m. je polagalo agilno sokolsko društvo v Št. Vidu svoj letni obračun pred javnostjo z dobro uspelo javno telovadbo. Društvo se je borilo z velikimi težkočami, ker mu je šolski odbor odvzel šolsko telovadnico. Sele po ustanovitvi S. K. J. je društvu uspelo, da mu je v marcu t. 1. bila zopet dovoljena uporaba šolske telovadnice. Od tedaj je delo v društvu na novo oživelo in obrodilo lepe sadove.
Telovadba je pričela ob 3. popoldan ob številni udeležbi Sokolov iz društev Ljubljana I., Ježica, Radomlje, Kamnik, Šiška, Medvode, Mengeš in Domžale. Proste vaje je izvajalo 52 članov, 26 članfc, 35 moškega naraščaja, 6 ženskega naraščaja, 10 moške dece ln 28 ženske dece. Izvedba je bila v splošnem dobra in zadovoljiva. Interesantna točka sporeda je bila tekma ene vrste članov in ene vrste naraščaja v teku čez zapreke, ki so jih tvorili drog, konj, bradlja in drog. Vrsti sta bili enakovredni nasprotnici, ampak članom je v čevljih na orosenl travi drselo, tako da je zmagala naraščajska vrsta, čeprav z malo razliko v času. Pri orodni telovadbi je nastopila najprej vrsta članov iz Št. Vida na drogu in vrsta moškega naraščaja iz Ježice na bradlji. Obe vrsti sta bili dobro izvežbani. Nato je nastopila vrsta moškega naraščaja iz Ježice na droffu in vrsta članov na bradlji, ki so pokazali, da bt mogli z uspehom tekmovati v nižjem in celo v srednjem oddelku.
Nastop je vodil vzorno, vrstila se Je točka za točko brez čakanja, odlični načelnik br. dr. I. Kavec. Vse točke je spremljala odlična godba Sokola I.
Ze med telovadbo je začel naletavati dež, po telovadbi se je pa vlila ploha, ki je razgnala občinstvo ter s tem povzročila društvu gmotni neuspeh.
Akademija sokolskega društva v Borovnici
Javni nastop Sokola v Borovnici dne 7. t. m. je radi popoldanske nevihte odpadel ter se je vršila v Sokolskem domu le akademija, na kateri so nastopili vsi domači oddelki s prostimi vajami. Izvedba je bila v splošnem prav dobra. Članska vrsta pod vodstvom načelnika br. I. Šviglja je nastopila na drogu. Posebno pozornost sta s sigurnimi vajami vzbudila brata L. Franc in St. Švigelj. Telovadcem priporočamo, da polagajo več pažnje na lep pristop in odstop od orodja. Zanimiva točka so bili skoki moške dece skozi obroč. Načelnica s. Mira Košutova je vodila ienski naraščaj in članice, ki so zletne proste vaje izvajale sigurno in precizno.
Akodemija je uspela moralno, materijalno nekoliko slabše, čemur je bilo predvsem vzrok slabo vreme, ki je odgnalo tuje goste. Opaziti pa je bilo, da število nastopajočih od lanskega nastopa ni naraslo.
Sokol v Črnomlju
Sokolsko društvo v Črnomlju je otvorilo svo-o gledališko sezono z uprizoritvijo Stolbovih »Starih grehov« v prevodu Fr. Govekarja.
Sokolski gledališki odsek, ki ga že dalj časa požrtvovalno in z uspehom vodi br. dr. Češarek, od uprizoritve do uprizoritve vidno napreduje in razpolaga z večjim številom že dobro ritu-niranih moči. Posrečen je bil »očetovski konzorcij«, ki so ga dobro podali br. dr. Češarek, Daneu in Stular. Največ smeha sta vzbujala br. Kostjukovski kot Krupička in b. Maleričeva kot Katra. Simpatično siroto Eino je igrala 8. Kolbeznova. Tudi S. Štrbenkova, 8. Faleshini-jeva sta svoji vlogi odlično rešili.
Zal udeležba ni bila tako velika, kot bi zaslužila tako dobra prireditev.
Po predstavi se je razvila v Sokolskem domu ob plesu in godbi neprisiljena domača zabava.
Telovadni nastop Sokola v Koto-ribi
V nedeljo 7. t. m. popoldne je bil v Kotoribi v Medjimurju I. javni nastop tamkajšnjega Sokola. K tej prireditvi se je zbralo mnogo Sokolov in Sokolic iz Maribora, Ormoža, Čakovca, Varaždina, Dolnje Lendave in od drugod. Slavnostni nagovor je pred nastopom imel tajnik mariborske sokolske župe brat Dojčinovid, Sledil je telovadni nastop seljaške čete, moškega in ženskega naraščaja, članov iz Čakovca in Maribora, vojakov 36. pešpolka iz Varaždina s krasnimi vajami 8 sulicami in Članov na orodju. Po nastopu, ki mu je prisostvovala velika množica domačinov in okoličanov, se je razvila animirana zabava, katero je proti večeru motil dež. S tem prvim nastopom si je Sokol v Kotoribi pridobil vsesplošne simpatije v vseh krogih.
Krasna sokolska manifestacija v Gornji Radgoni
V nedeljo popoldne je bila v Gornji Radgoni velika sokolska manifestacija, katere so se udeležili Sokoli in narodnjaki z vsega Murskega polja, zapadnega Prekmurja in Slovenskih goric. Iz Maribora je prispelo pevsko društvo »Jadran«, ki je zapelo več narodnih pesmi. Številno pa so bili zastopani Sentlenartčani pod vodstvom dr. Goriška. Najprej Je bil telovadni nastop, za njim pa prosta zabava. Prireditev je zelo motil dež, ki je začel padati v prvih popoldanskih urah.
po/^c
Ct NIMAM DOBRE KM\
505ITE DNtVNO JV [ŽE PRAŽLNO IT
nu rva B MCTCII
vuciutu. vootaov m S.
Velika stanovsko in pairijotična manifestacija narodnega delavsrfva
Maribor, 8. septembra. Včeraj je bil tu kongres narodnega delavstva iz vse Slovenije, organiziranega v Narodni strokovni zvezi v Ljubljani, ki je potekel v najlepšem redu. Večina delegatov je dospela z dopoldanskimi vlaki. Ob 9'30 je bil da kolodvoru spre-; em vodstva in delegatov, nato sc je pa kmalu po 10. uri pričel v veliki dvorani Narodnega doma kongres sam. Otvoril in vodil ga je predsednik zveze g. Rudolf Juvan, ki je uvodoma pozdravil zastopnike oblasti, korporacij, narodnih organizacij, delegate in vse navzoče. Dalje je govoril o kongresu, o 6. januarju, povdarjajoč veliki pomen tega dne za Jugoslavijo — ter predlagal, da se odpošljejo udanostne brzojavke N j. Vel. kralju Aleksandru I., predsedniku vlade gen. Živkoviču in ministru socijalne politike Nikoli Preki, kar je bilo soglasno in z navdušenjem sprejeto. Ob koncu svojega govora se je spomnil še tržaških mučenikov in predlagal minuto molka v počastitev njihovega spomina.
Za tem so kongres pozdravili: okr. inšpektor dr. Schaubach v imenu gospoda bana; podžupan dr. Lipold za mestno občino; Franjo Rupnik kot zastopnik ljubljanskega župana dr. Puca; dr. Kukovec za oblastni odbor N. O.; prof. Kenda za srezki in krajevni odbor N. O.; Ivan Tavčar za Delavsko zbornico; načelnik Mohorko za Sokola I. in društvo »Drava« v Mariboru; Zupan za UJNŽB; Tumpej za krajevni odbor UJNŽB; Zot-ter za Slovensko obrtno društvo v Mariboru; Ska-za za bančne uslužbence; Stojan Stankovič iz Beograda za Jugoslovansko narodno delavsko organizacijo v Beogradu, ki je v vznešenih besedah predlagal popolno združitev vsega narodnega delavstva v državi, ki bi potem štelo že spočetka preko 40.000 organiziranih članov; Pavel Bolha iz Vestfalije za organizacije narodnega delavstva v Nemčiji, Holandiji in Franciji in Sajč za mariborsko organizacijo NSZ, ki je v spremstvu dveh mladenk v zilskih narodnih nošah izročil šopke cvetja Juvanu, Bolhi in Stankoviču. Ostali pozdravi, kakor gospoda podbana dr. Pirkmayerja itd. so Be prečitali.
Sledil je referat dr. Joie Bohinca, v katerem je uvodoma naglašal, da posveča slovensko narodno delavstvo letošnji kongres jugoslovanski misli, državnemu in narodnemu edinstvu, ki je pogoj za upravni red ter gospodarski in socijalni napredek. V nadaljnem obširnem govoru je omenil stanje v državi pred 6. januarjem 1929., ko 60 stranke ovirale delo in naš razvoj ter ogrožale celo obstoj te države, za katero smo se borili in ji prisegli zvestobo. Jugoslovanska narodna in državna misel je bila vedno program narodnega delavstva v Sloveniji. Ravno delavstvo potrebuje reda v državi, da se spoštuje zakon, da se vsakdo zaščiti pred krivico, da ni korupcije itd. 6. januar je odstranil vse nedostatke in ustvaril nove zdrave temelje za razvoj. Tudi delavstvo, in še v prvi vrsti ono, je pozvano, da utrdi narodno in državno zavest. Med težnjami narodnega delavstva je omenil vero v socijalni napredek, popolno uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja, zaščito delovnega razmerja na temelju kolektivnih pogodb, svobodo strokovnega združevanja delavskih zbornic itd. Pri izvajanju vsega tega programa delavstvo ne sme biti pasivno. Podpirati mora z vsemi močmi stremljenja države, zato odklanja internacijonalizcm v onem smislu, ki ustvarja narodno mlačnost in indiferentnost, pasivnost namesto aktivnosti.
Pokret narodnega delavstva ima takoj popolno pravico do razmaha, zato zahteva od vsakogar in vedno uvaževanje in spoštovanje, posebno še pri izvrševanju programa, ki hoče moč in ugled na' roda in države v čistem jugoslovanskem smislu. Naš pokret je pa podal tudi roko pokretu češkega narodnega delavstva. Oba pokreta sta v slovanskem delavstvu ustvarjala in utrjevala slovan-sko zavest, ki je v svetovni vojni prinesla toliko uspehov in jih bo prinesla tudi v bodoče. Zborovanje v Mariboru ni slučajno, ker hoče baš pO'
vdariti potrebo, da dobi naš narodni živelj ob narodnostni in državni meji krepko oporo ter materijalno in socijalno zaščito v narodni jugoslovanski misli. Naposled se je spomnil še Sokolstva in dejal, da mora biti vsak narodni delavec tudi Sokol. Svoj govor je končal z besedami: »Živela Jugoslavija, živelo narodno in državno edinstvo, živel kralj, ki nam je iz SHS ustvaril Jugoslavijo in jo vodi v dobrobit naroda, živeli vsi, ki so mu pri tem dobri in odkritosrčni pomočniki! Zdravo!« (Živahno odobravanje.)
Nato je bila predlagana in sprejeta resolucija.
S tem je bilo javno zborovanje zaključeno, sledilo pa je popoldne zborovanje delegatov, katero je v mali dvorani Narodnega doma otvoril in vodil predsednik Juvan, ki je podal predsedniško poročilo. Verifikacijski odbor je ugotovil, da je zastopanih 19 podružnic po 49 delegatih. Strokovno tajniško poročilo je podal tajnik Kravos in prečital tudi brzojavni pozdrav prvega podstaro-ste SKJ Gangla. Iz blagajniškega poročila, ki je bilo soglasno odobreno in ki ga je podal blagajnik Stopar je sledilo, da je imela zveza lani krog 180.000 Din dohodkov in krog'106.000 Din izdatkov. Sledile so nove volitve v Izvršilni odbor. Izvoljeni so bili: za predsednika (že 23-tič) Rudolf Juvan; za I. podpredsednika dr. Joža Bohinec, za II. Vladislav Sajč iz Maribora; za tajnika Kravos, za blagajnika Stopar, v odbor p: 1. Tavčar, Fr. Rupnik, A. Varšek, Tomc, Kralj in Bizjak. V upravni odbor: Kapla iz Litije, Ravnik z Jesenic, Jesenšek iz Zagorja, Germ iz Maribora, Blažek iz Ptuja, Derčar iz Št. Pavla, Bo-lin iz Kranja, Dornik iz Trbovelj ter namestniki: Zulovec, Fink, Kavčič in Bertoncelj. Nadzorovalni odbor: Grašič, Sedlar, Vidic in Vouk. Naposled je bila na predlog dr. Bohinca sprejeta resolucija, ki predlaga, da se združijo vse narodne delavske zveze v Jugoslaviji v enotno federacijo.
Zvečer je bil v gornjih prostorih Narodnega doma še družabni večer, ki je istotako dobro uspel.
viMjiO'
©H
‘KLItARNAfT-DEU
mJBllANADAlMMINOVAlS
J. Hlebš
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra testa 33 pleskarstvo in 155 soboslikarstfvo
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera IzvrSuje točno, solidno tn po konkurenčnih cenah pod garancijo
Več masivnih
orehovih
spalnic
ugodno na prodaj. Ilustrirani katalog Din 85.
Erman & Arhar,
St. Vid nad Ljubljano.
Izdelovanje damske in moške konfekcije
Drago Gorup & Co_, Ljubljana
Miklošičeva 14	Telefon 32-33
Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno. Prodaja na debelo ln na drobno.
ANAT0LE FRANCE*.
BOGOVI SO ŽEJNI
In mislil je:
»Pa vendar, saj nisem očetomorilec. Nasprotno, iz otroške pijetete sem prelival nečisto kri sovražnikov tvoje domovine.«
XXIV.
}etniške zarote ni hotelo biti konec, štirideset devet obtožencev je sedelo na zatožnem odru. Mavricij Brot-teaux )d zavzemal desni konec v najvišji vrsti, častno mesto. Oblečen je bil v svojo suknjo bolhaste barve, ki jo je bil prejšnji večer skrbno okrtačil ter okrog žepa zakupal, ker jo je bil Lukrec na tem mestu v tako dolgem času močno ogolil. Poleg njega je sedela državljanka Rochemaure-ova, namazana, našminkana, da je vse strašno bodla v oči. Otca Longuemare-a so bili posadili med njo in dekle Athenaido, kateri so Madelo-nete zopet dale mladostno svežost.
Zandarji so natrpali po klopeh ljudi, ki jih Brot-teaux in ostala trojica niso poznali in ki se morda tudi
med seboj niso poznali, a so bili vendar somišljeniki: parlamentarce, novinarje, bivše plemiče, meščane in meščanke. Grajanka Rochemaure-ova je opazila na porot-niški klopi Gamelina. Dasi ni bil odgovoril na njena nujna pisma, na njena ponovna poslanstva, je vendar še upala vanj; uprla je vanj proseč pogled ter se tru-dla, da bi bila zanj lepa ter da bi vzbudila sočutje. Toda hladni pogled mladega činovnika ji je odvzel vsako iluzijo.
Zapisnikar je prečital obtožnico, ki je bila za vsakega posameznega obtoženca kratka, v celoti pa vendar dolga radi njihovega velikega števila. Razložil je v glavnih potezah zaroto, ki so jo kovali v ječah, da bi namočil Republiko v krvi predstaviteljev naroda in pariškega ljudstva; govoreč o vsakem posamezniku, je čital:
»Eden najopasnejših povzročiteljev te ogabne zarote je mož z imenom Brotteaux, poprej plemeniti Otoški, pod tiranom davčni zakupnik. Ta individuum, ki je celo v časih tiranstva vzbujal pozornost s svojim razvratnim življenjem, je jasen dokaz, da so razuzdanost in zli nravi največji sovražniki svobode in sreče narodov: in res, ko je ta individuum dolgo razsipal javni denar ter izčrpal z razvratnostjo znaten del narodnega imetja, se je zvezal s svojo nekdanjo priležnico, državljanko Rochemaure-ovo, da bi dopisovala z emigranti ter izdajalsko informirala stranko v inozemstvu o stanju
našega denarstva, o gibanju naših čet, o valovanju javnega mnenja.
Brotteaux, ki je v tej dobi svoje malopridne eksistence živel v konkubinatu z neko prostitutko, ki jo je bil pobral v blatu Fromenteau-jeve ulice, z deklino Athenaido, je to z lahkoto pridobil za svoje namene ter jo navajal k temu, da je netila protirevolucijo z brezstidnimi vzkliki in nedostojno vzpodbudo.
Nekaj stavkov tega škodljivega človeka vam jasno označi njegove zavržene misli in njegov pogubni smoter. Govoreč o domoljubnem sodišču, povzamem danes, da ga kaznuje, je dejal nesramnež: »Revolucjsko sodišče je podobno igrokazu Viljema Shakespeare-a, ki vpleta v najbolj krvave prizore najbolj kosmate šale.« Neprenehoma je oznanjal brezboštvo kot najzanesljivejše sredstvo, da se ljudstvo izpridi in požene zopet v nemoralnost. V ječi Konsieržerije, kjer je bil zaprt, je obžaloval zmage naših hrabrih vojsk kot najhujšo nesrečo ter se trudil, da bi vrgel sum na najbolj patrijo-tične generale, pripisujoč jim trinogomorilske namene. »Bodite pripravljeni,« je dejal v svoji kruti govorici, ki jo pa le oklevaje ponavlja, »bodite pripravljeni, da vas nekoč kateri od teh mečenoscev, ki se jim imate zahvaliti za svoj spas, pogoltne vse, kakor je pogoltnil v basni žrjav žabe.«
In obtožnica je nadaljevala takole:
Miinstru
rake shode
Iz kraljevsiva biljonov in triljonov
Raziskovalci neznanih pokrajin so nabli v notranjosti Brazilije in Avstralije plemena divjakov, ki ne poznajo in ne pojmujejo števil večjih od 6. Vse kar je 6 ali več, je pri njih toliko kot neskončno veliko. Za vsa tako »velika« števila imajo samo en pojm, katerega pa ne izražajo vedno samo z eno in isto besedo, temveč tudi z gesto n. pr, da se zagrabijo z obema rokama za lase itd (pleme Baccairi ob reki Xmgu, dotoka Amazone). Človek dobi pri tem vtis, da se jim od »grozanskih« števil lasje jezijo.
Stari Rimljani, katerih kultura je bija na tako visoki stopnji, da se moderni študij prava začenja pri rimskih institucijah, študij moderne strategije pri Caesar-jevih taborih itd., niso imeli za števila preko 1000 posebnih znakov, ampak so jih morali opisati s pomočjo znaka »M« = tisoč. Beseda »milijon« = tisoč krat tisoč se je pojavila šele v 13. stoletju po Kristusu, vendar je še ni poznal veliki nemški računar Adam Riese, ki je živel v 16. stoletju. Beseda »milijarda« = tisoč milijonov se je pojavila šele tekom zadnjih sto let v področju financ. »Bilijon« = milijon milijonov m »trilijon« = milijon bilijonov ter »kvadri-lijon« - milijon trilijonov itd. so se novejšega datuma, ko je znanost o makro-kozmu (astronomija) in miikrokozmu (atomska teorija) rodila potrebo posebne oznake tako visokih števil.
Pojmovanje visokih števil je takorekoc znak kulture in inteligence. Današnji delavec ali kmet pojmuje natanko razliko med tisočim in milijonom. Ne pojmuje pa razlike med milijonom in bilijonom, ker njegove vsakdanje potrebe ne zahtevajo računskih operacij s tako visokimi _ števili. Povprečen inteligent istotako in iz istili vzrokov ne pojmuje razlike med bilijonom in trilijonom itd., temveč so za njega vsa ta števila praktično »neskončno« velika, pravtako kot divjaku v pragozdu števila
večja od 6.	.	,
Edino Indijci, kateri so iznašli naše praktične »arabske« številke, so v svoji filozofski in teozofski naravi že zgodaj — več stoletij pred Kristusom, to je v casali Bude, poznali izredno velika števila. Vse, kar je vzvišeno in sveto, je ta narod skušal že od nekdaj izraziti z velikimi števili, kakor se vidi iz indijskih legend, pripovedk in narodnih eposov. Neki indijski kralj je premogel baje tisoč bilijonov diamantov. Ako računamo, da je tisoč njegovih diamantov tehtalo 1 kg, potem bi ta kralj rabil, da bi naložil vse svoje dragulje ravno sto milijonov tovornih vagonov, kateri bi po svoji dolžini več kot SOkrat obkrožili zemeljski ekvp^r	u	,
Pripoveduje se n a'1'	ua je bil Buda
tako vzoren oče, da ©1 vsega skupaj ravno šeststo milijai. .nov, to je tristokrat več kakor je trenutno vseh ljudi na zemlji. Koliko žena in koliko časa je rabil gospod Buda za tako lepo potomstvo, nam Milibog ni znano. - Vseh indijskih bogov je po neki indijski bajki natančno 24.000 bilijonov. Ker so bogovi abstraktna bitja, ne moremo dati prostorne slike za toliko božanstev. — V eni največjih in najgroz-nejših bitk, kar jih pozna indijslm mitolo-. gija, se je bojevalo med drugim tudi 10.000 sekstilijonov opic. Ako bi vse te bojevite opice spravili na kupec v obliki krogle, potem bi površina te krogle segala preko lune in solnca še daleč tja za planet Neptun in Pluto, katerega so šele pred kratkim
odkrili.	. v , , .	....
Šahovsko igro je iznašel baje indijec Sessa Ebn Daher ter jo obrazložil svojemu kralju Shehram-u, kateremu je bila igra tako všeč, da je obljubil, da izpolni iznajditelju vsako željo. Ta je pa zahteval na videz malenkostno nagrado in sicer: eno pšenično zrno za prvo poilje na šahovski deski, dva zrna za drugo, štiri za tretje, osem za četrto itd. vedno dvakrat večjo množino pšeničnih zrn za vsako sledeče po-
lje, katerih je, kakor znano, 64. Dobrotljivi kralj pa ni držal besede. Ko so namreč zračunali koliko pšenice zahteva iznajditelj šaha, so dobili število večje od 18 trilijonov. Ako bi to število pšeničnih zrn enakomerno raztresli po vseh kontinentih naše zemlje, bi dobili plast skoraj om visoko.
Interesanten primer o velikih številih je tudi sledeči, kateri je računsko popolnoma analogen predhodnemu. Ako bi nekdo naložil ob času Kristusovega rojstva samo eno paro na obrestne obresti, bi njegov dedič bil danes vkljub devalvaciji denarja zelo premožen mož, napram kateremu bi bili amerikanski dolarski milijarderji naravnost berači. Ako računamo obresti po 5% letno, bi znašala njegova vloga toliko kvintalov dinarjev, da bi morala imeti hranilnica, pri kateri je bila vložena ob Kristusovem rojstvu samo ena para, več kot milijardo tako velikih zlatih krogel, kakor je naša zemlja, ako bi hotela glavnico z obrestmi vred v zlatu izplačati. Da danes ni na svetu tako velikega premoženja, je vzrok edino ta, da do najnovejšega stoletja kapital ni sodeloval v produkciji. Obresti tedaj niso bile gospodarsko opravičljive. Veljalo je geslo: numus numum parere non potest (mrtva stvar ne more ničesar roditi). Šele ko je kapital kot producirano produkcijsko sredstvo (Produziertes Pro-duktionsmittel) vstopil v produkcijo, se je začelo premoženje rapidno večati. Edino v tem dejstvu moramo iskati vzroke ogromnemu napredku zadnjih 100 let, katerega tudi najpredrznejša fantazija ni mogla slutiti.
natančnem času«, trgovec i nogavicami pa si je iabral za svoj simbol »pri morju nogavic«.
Tudi imena raznih velikih svetovnih mest so jako priljubljena za napise — prav tako kakor pri nas.
Jako radi pa imajo bolgarski trgovci tako-zvane »aktualne« napise. Ko je »Zeppeline prvič preletel ocean, so rastle v Sofiji trgovine z napisom »pri Zeppelinu« kot gobe po dežju. Tudi znana zamorska plesalka Josipina Baker je našla med bolgarskimi trgovci precej oboževalcev, ki so imenovali evoje trgovine njej v čast »pri J»sipini Baker«. Tudi na znano filmsko dvojico, na Pata in Patachona, niso pozabili.
Kakor povsod po svetu tako tudii v Bolgariji trgovski posli ne gredo tako kakor bi to hoteli in želeli gospodje trgovci. Da bi pa ljudje le kako privabili v svoje trgovine, jako ljubijo napise »pri malem dobičku«, »pri skromnem dobičku« in podobno. Na neki trgovini je napisano »jaz imam vse«.
Gostilnice, ki jih vodijo večinoma Macedonol, se pa navadno imenujejo po tistih macedonskih mestih, odkoder so gospodarji doma, ali pa po raznih macedonskih junakih in bojevnikih. V vsakem poslovnem prostoru pa visi slika čara Borisa, ker tako veleva zakon.
Predrzna skva
V Angliji je nedavno umrl vojvoda northum-berlandski, dedič plemenitega imena in silnega premoženja. On ni nosil le vojvodskega naslova, ampak je imel pravico še nositi naslove »Carl Percy«, »earl Beverley«, »lord Lovaine« in »baron Alvvick«. Vojvoda je bil potomec znan« staroangleške plemenitaške rodbine. Njegov pra ded je bil Viljem Percy, vojvoda normanski, k! je skupaj z Viljemom Osvojevalcem 1. 1066 prišel v Anglijo. Rodbina ima v Angliji mnoge grajščin, ogromna veleposestva in bogate rud nike, zlasti premogovnike. Kot lastnika rudni kov ga pa rudarji niso posebno radi imeli, kei je bil proti njim zelo trd. Politično je bil skrajno konservativen in hud protivnik socijalistov Vojvoda Northumberland je dočakal komaj 5f let. V svoji mladosti pa je uganil tudi marši katero posebno. Tako je stavil enkrat z guver nerjem Kanade, da bo peš pretekel pot od Montreala do Otave, to je pot, ki je dolga 11? angleških milj ali 180 kilometrov. Vojvoda jt res pretekel vso pot v treh dneh, vsak dan pc 60 kilometrov, in je stavo dobil Olajšana pa mu je bila stava s tem, da ni tekel poleti, ds bi ga bila morila vročina, ampak pozimi.
General Allen.
V Washingkmu je nedavno ■umrl general Allen, ki je služboval med vojno na jako odličnih in zaupnih mestih, po vojni pa je bil poveljnik an e riških čet na nemškem zasedenem ozeml.iu. General Allen je bil v svojem uradovanju strogo objektiven, kar mu priznava tudi nemško časopisje.
Poslovni napisi v Bolga-ri|i
Bolgarski trgovoi imajo navado, da nad evoje trgovine in obratne prostore ne obe&ajo desk, kjer se blišče v zlatih ali »rebrnih ali rdečih ali belih črkah njihova imena, ampak Imajo napisane le označbe, ki so z njihovo trgovino ali poslovalnico v kaki resnični ali namišljeni idejni zvezi. Treba je le iti na kratek sprehod n. pr. po ulicah bolgarskega glavnega mesta Sotija, pa najde« več kot dovolj zanimivih napisov.
p.rd nas beremo tu in tam napis »X. Y-, tehnična pisarna.« V Sofiji se imenuje tehnična pisarna kratko »Arhimedes« (slaven matematik starega veka). Nad knjigarno visi napis »enciklopedija« (splošna znanost), neld trgovec e kožami pa je napisal nad svoje podjetje »pri zlati kravi«. Dobro Je uganil tudi izdelovalec krst, ki sl Je dal narediti napi« »pri nebeškem raju«. Urar ima napisano na svoji deski »pri
Komisija, ki preiskuje zapuščino polarnega raziskovalca Andree-a
Od leve na desno nam kaže slika prof. Strindberga, prof. Hedrena in inženerja Kohlerja. Komisijo je imenovala švedska vlada, da preišče vse beležke in zapisnike, ki so jih našli pri najdenem truplu raziskovalca polarnih krajev Andrže-a. Truplo Andree-vo so prepeljali z ladjo
»Bratvaag« na Švedsko.
Prva radio-brzojavka o srečnem prihodu francoskih letalcev Cosles-a ir Bellonte-a v NewYork Francoska letalca, ki sta te dni srečno preletela atlantski ocean iz Evrope v Ameriko, so v New-yorku sprejeli z velikanskim navdušenjem. Zgorajšnjo sliko so prenesli po radiju iz Newyorka v London, od tam pa v Berlin. Slika nam kaže, kako nosi navdušena množica oba letalca na ramah.
Kako je nastal petrolej?
0 nastanku petroleja še nimamo splošno priznane znanstvene teorije. Večina učenjakov je mnenja, da sega zgodovina petroleja milijone let nazaj, pravijo pa tudi, da je nastal petrolej iz maščobe prazgodovinskih rastlin in živali. Ko se je zemeljska Bkorja pretvarjala, so v posušenih delih morja ostale prazgodovinske živali in rastline, ki jih je polagoma zakril pesek, tako da zrak ni mogel več do njih.
Ker pa te rastline in živali niso prišle v stik z zrakom, niso strohnele. Pod silnim pritiskom zemeljske mase so nastali iz maščobe teh rastlin in živali petrolejski zakladi, ki jih danes izkoriščamo.
To je na kratko ena izmed teorij, a katero si razlagamo postanek petroleja. Popolnoma pa ta teorija tudi ne pojasnjuje postanka petroleja.
Petrolej Je bil znan že v starem veku. Stari Egipčani so ga rabili kot »zemeljski vosek« za mazanje mrličev. Nekateri učenjaki trdijo tudi,
da so rabili petrolej ▼ obliki asfalta pri zida nju babilonskega stolpa.
Za razsvetljavo so rabili olje najprej v starem Rimu, kjer so žgali olje iz Sicilije.
Svoj glavni pomen pa je dobil petrolej šel« v moderni dobi, ko so ga začeli rabiti kot kurivo za stroje in še dandanes je eden največjih problemov moderne tehnike v tem, kako bi se dala vsa energija petroleja izkoristiti do kraja. To skušajo doseči na dva načina: z vedno večjim čiščenjem petroleja, ali pa s konstrukcije strojev, ki se jih da kuriti s surovim oljem.
Organizacija prodaje petroleja je dandanei razširjena po vsem svetu In petrolej razvažajo z vsemi modernimi prevoznimi sredstvi tudi * najbolj oddaljene kraje. V najnovejšem času pa Je dobil poleg premoga tudi petrolej hudega nasprotnika v elektriki na vodo.
Zahtevajte »Jugoslovana«
S katoliškega shoda v Miinstru
V Miinstru zboruje te dni 69. nemški katoliški shod. Take shode prirejajo v Nemčiji vsako leto pod imenom »Deutscher Katholikentag«. Nemških katoliških shodov se udeležujejo jako odlični politiki in visoki nemški državni uradniki. Naša slika nam kaže, kako se pelje papeški nuncij Orsenigo v okrašenem avtomobilu v spremstvu škofa Poggenberga s kolodvora v mesto Mttnster.
20-leinica salvarzana
V Konigsbergu (v vzhodni Prusiji) bo 7. septembra otvorjen kongres nemških naravoslovcev in zdravnikov. Pred 20 leti je na kongresu nemških naravoslovcev in zdravnikov poročal profesor Pavel Ehrlich o odkritju zdravila »salvarzan«, s katerim uspešno lečijo eno najbolj nevarnih bolezni (sifilide). Naša 6lika nam kaže profesorja Ehrlicha v njegovi knjižnici.