}<¦«•'
,.So6a" izhaja *sak petek in  velja
t poato prejeraana ali v Gorici na dom
poSiljana:
Vseleto    .*¦•   •   -   •   i. 4.50
Pol Ieta....... 2.30
Cetvrt leta    ,   .   .   .   „ 1.20 Pri oraanilih in prav tako pri ..jrw
tlanicah" se placuje za iiavadno tristop
no /rsto:
8 kr. *e se tiska 1 krat 7   „   „   „     ..   2   .,
<s „ ., „   .. ;i ;,
Za veve firke po procure.
"V" Goriei;^5. janfrarija 187
$*&&#%'
............^Jobwajp^
10 soldo? t Gorici t tobakarnici r fa-fig,: apgSki ols« blizo ,,treh kron". ~**T v*f*vst« v tobakavnici ,,Vi» della «a»v " sevroa 00".
Doj'iti oaj se blagovoljno po§iliaj#> urcilnistvu „S«5e" ? Gorici Via del Imp. niivpio^ivalistrovi hi§iHi. uadstr, jiatoc-" nina pa opravniStvu „Soce" v Gorici „Via acuole" h. atv. 429, II. nadatr, ) .     -      y - — -¦-. '"'
Kokopisi se ne m$ajo; dopisi aaj so blagovoljno frankujejo. — Delalcejn in drugim neprrmngnim ie naroBntoii jsniia, akose oglase pri ttrednifttru.
Glasil© dovensskfKa politftnega dnistva gorihkega za brambo nawdnih pravic.
Vabilo na naroi'bu.
Prav uijurino vabimo rodoljubo na Slown-skem, po>elmo pa wise poriM'P dt'/olum\ naj itus izrolijo tudi v umvciii h»tu /. «»l»ilno unm-Mm pml-pirati. (Vna Hsta ostuiii* d<i*edaiija. kakor jo na-znanjwia na rclu; naroniina naj so IdnxoMdjim posilja opraviifctvti „Sot'(»" v iiorici -Via st'uolc" h. stv, -I'jfi in siror nnjpriI'-/ii-<JM- po postnih naka/iiiciih. Dunasiijo Atovilko mum raz-poslaii vsom d(»s<i!aujitu p. u. nuDiniikuui; za-naprej Itodo dohivaii .Sot-o- pa lc fisti, ka-teri nam poH|ji»j(i narortiino, ali m* v pi»»-mencm imrocilu /av<->.t»jo. d:i jo v dolot'i*-ncni easii ponmiajo. Tako so sklouili nasi gg. lastniki v ogib vsako nm*dno>ti in znu'.s-njavo v oskrbnistvu.
OpravnisUo „So^e".
Lcto  IMS.
Krvavo solr.re leta 1*77 ui se zatonilo na Siivp-strov vefer, nuirivuti stoji >e visoko na nebu in se rudcce zari po vsej Kvropi, prodirajtic' gn-to m.'ulo nad kramarsko Anglijo, ziljajoc se xupcljivo nail \ro-Lekrvno Italijo, grozod r.arndno razti'gani Avstriji in pot kazajoft s^vfrjiemu inedvedu in njt-g.«vim juznim mladiCem trz Staro Pianino—v Carigrad. Za iijim he gate na politico podnobje Cnri, osO(l»4p«dni oblaki. iz kojih Svigajo kak«.»r blibki razdrazene izjave j;'/iLmh diplomatov in mogofccv; slutnja bliznjo. slrasauske nevihte preSinja v*e narodo, vsa Evropa je vznemir-jcna, vse diiave se bite oborozevati.
In kedo je v prvi vrsti kriv te vosnljw* zm^siija-ve? kedo je kriv, praSamo. da se ni uzt* <lavno raz-pela zlata mavrica miru nad jugo.«Invanskim bojist'cin. da niso vie knnr-cr.o vrejrno zalo«4no ra/tn-ne v tm-Ski jarem Nprt'/onih kri>tjar.MV, za kojih o«vt'bojiM*jc se jp vzdignil jn.na>ki narod in<ki, .^o kvi>ko pianili hrabri frnogor>kt s^krdiV Nikdo drugi, in go at:g!«s-ka spekulativaa perfidija.—   Da, — ona je kriva, da
LISTEK.
0 stanji iensk pri ramih narodihs)
lPii'3 Franco F.)
V na§era veku prihajajo na povtirsje vpra^anja, o katerih nejso stara Ijadstva ni6 vedela. Med torn! vprasanji, ki so v principu tAko atara, kakor floveski rod sam, a ki se le sedanji cas vzenemirajo, so naj-vaineja vpraSanja narodnosti. socijalizma ttr oschne avobode in enakosti. Ideja. da so vsi ljudje cnako-pravni, da sme vsak posameznik svojo individuvalnost prirodno razvijati t. j. se bvobodnim in pametnim Mvnanj«m povzdigati in dopopolnovati.^ta ideja je ro-dila tudi Setisko emancipacijo. 0 zenski emancipaciji se jako razli(5no sodi in pise in vsakemu omikancu se spodobi, da si skusa o njej svojo lastuo sodbo na-rediti.
Da bode pa ta sodba kolikor mogoie prava, po-trebno je neobhodno, da verao, v kaki razmeri so stale ienske proti moskim pri posameznih ljudstvih v atareni veku in kako se je ta razuiera do danes spre-lninjala. Ker bi pa bila preobsi rna naloga, to lazrae-ro skozi vse veke zasledovati, izpustiino^ za sedaj sta-
so, vtijnc j:ru/oviti)>ti tako di»U,o /:it*»/ajo, da ni piv-livaitj:* kni ni konca ni kraj.t AiigKv.ki kabiaot. ka-t"ii j«' niaja nnscia lan-koua UU\ o!»ljuli,i\al pnpolno in'Utralini-.t. ilukliT ne bi >»» f;i| ]» ainiuski inti-u^i. j<> \r> i'a^ \^y,w / \siiiii inngnrimi su'dMvi poilpiial n^kc^a r-'-i\ra/inka: / ilcnarjt'ia in (irn/ji'iu, z oblohi in ohfirji. l»i'«'/. t«* i/dilac |.itlpofi» bi bil bulni mo/ u/" daw.u ubinnii^cl: ni* viu in so |t,i aa^b^ki iliplnuiati pii v>th nriipskih v.'.iilah intiigo pb'li in \oji.o priili^iti /«»iit-r IJuMjo t'-r .-i /aviviiikov ihkali v ibi.M-gu s\«>jib lii'iu^lt'^ih nanu'i.ttv. Tudi na tur->!uga Mtltana m« z v.m'jih hkj^ih imi ^ilaini ptili.'kali, tf** mil z on:dviini kata-trnt'ami /n^a'.i, kakm>na jo za-tb'la Abdul A/iza.    akn bi m- v.ial all    pn:-odil.
Ako bi bila Aiufli'-ka /an s Hrn;! i uciilialna o-j.Iala, bil bi v ti'in i-a^u iiuiovf n/f r-klt'iijcn pnvnIji'U mil*: tako pa 'y drazila in dra/ila tako dolgo, da je /ilaj ta/.lra/a'Jia uzc vsa llvtopa   in da stujiuio na
pIMgll   SM'tuVlli'  Xiydif.
PnM-bno s«! jio/«h'va, da jo Italija nalmjvkana zopor Av.^tiijo in da so v tanii^iijih vi--i!i kmgih zn-p»-t \zbuja Mata pi^oljivo.-<t podilib >taro lIab-bm>ko doilim*. Kam iinglvfiiii lov vm tiikiin Iiiijslv.iiij«!in tai-o niuli, jo laliko ra/UMioti. Co ;o mil pi'Mvoi dovohti razpor mod Autrtjo in Italijo do vojnr ¦ -bo Av>trija odtognjona oiij^nlalni /aplotki in Angiozu bo po loin vidiko la/o. (bigitati z oMunki tni!iko vojske /0|i«r lln^ijo to. kar uuoiinjo zavarovanjo M'ojili intorosov boilt gb'do suo>kega kanala in Kgipta, lindi gloilo nior-nar^koga obOovanja v Hi^ihuo. iu hlcoz Oaidani'lo. S kiatka an^lc-ka sjn-ktilarija so zvi\a in naponja na vse straui, da no bi zgubila ogromnili svot — katoro jo ptisodda ludiioimi nio,in v oasu -- ko jo na tisooo njo indij-ikih kolon^-tov glada pomiralo.
Ah so bo nmglii sihjd ziin^dona ^trona cvropskih raztnor po prijaznom potu, to jo po dinlomaticnih do-gi)\orih razuiotati, ali jo bo moral nioC prosokati — o torn si no drziicmo so danes noboiu* sodbo; gotovo jo lo, da siijo v liitjivMsoj^cni po'ozaji nastopili loto 1878, katoro vtogno po>tati po^-bao za nas Slovauo eno najpomonljivojiili, kar so jib jo dozdaj so paintilo.
Kakur m budi, S-ovanuni so ni wo bati ^-labso bodoono.^ti. nogo j»- bila protoklo>t: hlovanski ob-mont so je prvdramil. so jevzbvdil povsoj Kviopi in kudor jili ni so, tain otivsa z vmj onor/ijo sramotno. spone auionjstva tor se puno-no dviga in vvrSOa inoj diuge kulturue navode—iu slovaiihki Element,  ne samo da jc
*) ZaSetek id zanimive raipfave amo priobcili uzg lani t Sttv. 49, a aarad aovih naro8nikov in da bo eel clanck V lattt teCfiju akupaj — ponatisnili smo ga danes ie enkrat.
OP. WEI).
re narode in poglojmo le. kako se dan danos, so. zen-skatni ravna in kako spoitovanje uzivajo pri posameznih ljudstvih.
Zafinimo najpopreje pri Slovanih in spocijelno pri nus Slovencih. In tukaj naj bode dovoljono tudi par be&edic o staroslovauskem zenstvu.
Stari pisatolji nam pripovodnjojo, da se pri Slo-vanih nejso zi'nske tako visoko spoatovale, kakor pri (iermanih, a bile so bolj noodvisno. Polygamija je bila sploh dovoljona, pa posluzevali so se jo vocidol le inienitnoji plemenita&i. ki so imeli zadosti proino-zenja, da so si mogli po vet"; z>u vzderzovati. Zra-ven stareSine bila je njogova 2cna gospodariea v ta-drugi in je imela oblast iez zon>ke in otroke, ter o-skerbovala domaie potrebe. Prigodilo se je tudi vc*-si, da je bila 2ena za stareSino izvoljcna. Slovanske pripovedke imenujojo po ' navadi zraven plerocnskih juuakov po eno ali vee sester; tako n. pr. pri Rusih Olgo, pri Oehih LibuSo, pri Polcih Vando, pri Hrova-tih Tugo in Vugo. Tudi v slovanskih epih nahajamo junakinje in Theophanes nam izrecno poterjuje, da so se tudi Slovankc bojev vdelv^cvalc. Zakonsko zvesto-bo so slovanske 2ene zvesto cuvale, prosestvo se je ostro kaznovalo, kakor nam pripovedujc mersoburSki Thietmar (Chronicon VIII. 2) o polabskih Siovanih. Zakonska zvestoba je zahtevala, da se je po motfevi smerti udova prostovoljno i njini seigala. Arabec Ibu-Foszlan, ki je v X. stoletiji po lluskein potoval, zapisal nam je obiCaje pri seziganji vdov uaRuskem. Ta jako zanimiv popis se nalmja posnet v Ktekovi
naravuo kropak in vstrnjon, zastopan je tudi v tako ogromnom Htovilu, da ga no morejo vec zaduftlti v.se mIo, tologa svot a.
/adnji nspchi nasih junaSkih bratov vboju proti, iiajsti-astiiojAoiuu in naj grozovitejSeuiu Rovngu SlO" vaiihtva nas so posebno nuvdajnjo z vosolo nado, da skoro n.ipori tudi nam Hlovauom srecuojsa doba, ko bodomo • da si dr^avno loCeui — vendar v 8 i bvo-b.i.lni Ovisti'jo so razvijali tor se tern nwglejo viSe po-' mikali na le.stvici Nplo^noga uapredka, com duljc so na, /avirali in tlm'ili nasi /ngiizoni nasprotniki. Bog, pravioni ut> more tlaljo trpoti, da ostaucjo Slovanl slug o, n a r o d o v I
Vojna porodila.
Silou uii'ii/, lod, snog in druge zimske neprllo'2* ndmi so kiivo, da .so po padru Plovne pronelmlu po.-rooila o vrtjili vojuili ('iiiihiuda niho xdiiiieuo vojsko rusk<<, niiiiuu>ko in srbske dosegle odlocilnib UHpenov. To jo vondai gotovo, da so ulc prodile do blizo So-lijo, katoio vazno niosto jc po novejsili porocilih \\U skuio o«l v.sob straiii ohkoljeuo, Turttko prebivalstvo jo v mn-liui jiolnalu sila in kopila ter pobcgmlo V variK'jsa zavotja, tudi soduijski in adauniutiativni u* tad! so jo pobrisali ho svojimi arhivi v KuBtemUe in Inlipopolj. To je znuinonjo, da se turska vlada ue za-nust vtc nmogo na sveje nghaziri*je in na upehaae in domoralizovaiie svojo "Ojne Me.
ShiYui Totloben obloga trdnjavo Ruficuk, Zimer-maun pa bo stal. kmato pied Silistrijo. Obe ti trd-njavi sto nekda prav dobro pripravljoni za brain bo, so boljo je pa utije*:a in oboroiena Sumla. V slabsem stanji je Varna, kdor so se vojue piiprave nokoliko zakosniio, pa se za to zdaj na vse ktipijo visijo.
Sibi so due 28. <ioc. pokrutom boji vzeli mosto Pirot, katoro Stoje 17.000 duS, mej temi 15.000 Kri-st.;anov in-2000 Muhamedaucev. Zmagovalce je ta-mosnji skof na Celu duhovsCine in vsega kristjauskega prebivalfttva slovosno spiejel. KakoSna radost po 400 lotuoni hlapct'vanji in tipljenji!
DanuMiji telegratni nnin prinaSajo tudi iz Bogota vazno vest, da je zasodel hrabri general Our-k o '31. decornbra po trdera, eel dan trajajocein boji utrjeuo tursko pozicijo pri TaskoSa.   Turki so potcm
kujigi: Kiuleitung in dio slavische Literaturgeschichte, L lap-129.
Ce preidemo sedaj k denaSnjim Slovencem, ra-zume se po sebi, da.se more tukaj govoriti le o pri* protein, dule6 od moderne kulture bivajoCem Ijudstvu^ nikakor pa o omikanih s!anovih. Prof. Urbas (Die Sloveuen, eiue ethuographisthe Skizze, pg. 29) meni, da bi se dalo Se mursikaj Leleti o zboljsauji raznier, v katerih 2i\*6 slovennke iene. Oeravno so nravuost, priduost ter Ijubezen do reda in sna^nosti pri Slo-venkah vse bvale vredne, in Ceravuo ujih delaluost v hisi in pomouljivostv za gospodarstvo celo uarodeu pie-govor priznava: „Zeua hiSi tii vogle podpira, muL le onoga" ; vendar wot le redko kedaj se zeno tako ravna, kakor zahteva spostovanje do svoje dru^ice y ^ivenji. I ma jo vecidel le za bitije, kateremu je po osodi in po lastni volitvi pripala naloga, tnozu sluiiti, njegove ukaze izv6r§evati in njegove tnuhe prenasati. Da vslcd takih nazorov in poleg znane nagnjenosti Sloveucev do silovitosti, stanje slovenske 2ene nij za-vida vreduo, razumeva se samo po sebi. Znacajen je slovenski pngovor: nKedar koso klepljoin, ali pa zeno tepem, nikuli Casa ne izgubljam.*'— Tudi prof. Baudouin ve v svojih ^Opazkah" o Slovencih veliko pripovedovaii, kako surovo ravnajo celo omikaiiej§i s$ zenakami. lzverstua Levstikova pesen „Digu2, sveto-kriski kovue**, opisuje nam prav plasticuo domafi pri-zor moj dvetna zakonskima stare slovenske koreuiue. In se takrat. kedar je Sloveuec piiinoran pripozuati, da ga je zvita Lensk& y kogji rog ugnalft} i% ^krftt
"**|o noci vse tamoSnje pozicije zapnstili. 1. januarija so Rusi dalje podili sovraznika, zaseli Arab-Konak, gandoroik, Doloje Konzarce. Gurko marSira proti So-fiji naprnj. Bus* so izgubitt 31. decembra 700 mrt-vih » nutjeaih.                                                 .
dmogorci 5e vedno ne mhrajejo, manvec po-gnmno nadi^njejo slavno zapoceto delo. Pred krat-kem so naz suhega s6 svojirai topovi potopfa dva vqjna broda ˇ dot morja. Trdnjava Bar se jim se p| vdaia.
Kandijoti so zapodffi turSke gospodarje ter si osnovali svojo vlado.
Iz Erzeraroa ni zanesljivih porotil; govonlo se n sice?, da je Muktar paSa se svojo vojako zapusta trdujavo, pa ta Test Se ni offcgalno potrjena.
Lodaik, njegova narotoost in njegov iupnik.
Pod tem naslovom je priobfll nas ljubeznjivi i-ttflpnskl koleg* ..L* Iaonzo* y zadnji lanski Stevilki po svoje xasukan popis nekih locniskih razmer, ka-tere so v rawodnem oziru jako zaniraive. Clanek je obinjen proti sedanjemn v. t gospodu iupnikudeka-nu, kateri se je predrznil (?) west!, kakor trdi uas testivredni kolega, nekatere novosti v svoje cerkveno aluzbovanje. Ni steer naSa navada poleurizovati s ka-terim koli goriSkiro listom, a stvar sama na sebi je vemlar tako zaniraiva, da hocemo o njej svoje mnenje objaviti.
Slovencem iz sosednih dezel, ki ne poznajo na-iih krajnih razmer, bodi v pojasnenje kratko ome-njeno, da je Loiuik (po furlanski Lrcinis, po ital. Lnctaieo) pro vas unkraj Soce tik ielezniee, ki drzi iz Gorice proti Italiji. Locnik je sedez zupnika-de-kana dotiSnega dekanata in spada v politi&kem ozira pod  gradiski, v sodnijskera pa pod kormiaski okraj.
Isoncev dopisiiik nRusticus«< si je prcsej dolgo brusil zobe predno se je lotil glodati trdo kost, kojo je namerava) razgtiziti. To dokazuje dolg voden uvod, v katerem je sapo zajemal za unicevalno (?) filipi-ko. Nam pa je voda po zimi prewzla, po letu pre-plehka — zato pustimo uvod na strani in se lotimo kar stvari. Skoda bi bilo tudi za p-ostor, da bi ga odmenili vodenim razpravam.
Locn'.Ske razmere niso ravno take, kakor jib gospod „Rusticusu popisuje; pa kdo bi tudi bornemu kmeticu zameril maleiikostno povrSnost? 300 duS vec ali manj v obcini, kateia Steje obilih 2000 glav, kaj to de? Saj je tudi inogoee, da nekateri Locnizanje nemajo duse. - Da je gospod R. v Gradiskuti po-zobal celih 18 ali 19 sloveuskih riruzm — teh ne bo pac nikdo pagreSal v „skoro izkljucljivo furlanski zu-pa»iji% — poSten kmecki zelodec pa vse prebavi, kar ui vec ko zelezc.
Da bi pa vendar stevilke na§ega zurnalisticnega kmetica nezapeljale tujih geografov in statistikov, naj jih na podlagi zanesljivih pozvedeb popravimo. Loc-niSka oWina Steje, kakor uze refeuo, 2000 du§ in §e katero crez, mej temi je prav znamenito Stcvilo Slo-vencev; z vasjo Gradiskuto vred, v kateri biva nad 20 6isto slovenskih dmzin — je v loCniski obCmi naj manj 400 Slovencev, to je takih, kattri §e dan danes svoj materni jezik  spozuavajo in govore ; poi-
jej ne Steje tega kot posebno dusevno zmoznost, ne-go (Klreie se po domace: „baba je hudic.u
Kljuba temu mijhnemu spostovanju se vendar fane in zlasti dekleta pri Slovencih zadosti svobodno gibljejo, kakor nam posebno narodue pesni pritiajo. Iz teh se vidi, kako zdrave nazore ima nase ijudstvo o spolovnem zivenji brez mesenosti in nemoralnosti. V slovanskih naiodnih pesnih se sploh opeva priserC-sa ljubezen otrok do starisev, zlasti do mate.re in bratov do sestre. Lepa in tista prikazen v jugoslovan-atvu je tndi pobratimstvo.                                               |
Serbske narodue pesni nam pojasnujo razmero mod obema spoloma, kakor§na je zdravemu, prirodne-tnu ljudatvu pristojna. V serbskih narodnih pesnih se Be nahaja tisto mijavkanje zaljubljenih poetov, kate-
Lnase moderne literature &e prek mere napolnjuje. ska ima v njih mesto, katero jej gre po paraet-cem presodkn. Serbski junak se ne uklanja veliko •voji krasotici. Ljubda mu je lepo ckovana puska, nego sto deklet. Nij se mu treba okoli nje sukati, prilizovati se jej, pred njo v prahu klefiati in koper-neti ter prositi za dovolenje velike milosti, da se sme roba ojene obleke dosekniti. Serbska deklica pride Sama junaku naproti, ona zdihuje po njem, ona ga prosi, naj jo vzarae za zeno. Ona hodi za junakom in ma dela kratek cas, ona gre mladeniCa iskat, ker Ofsterpl|ivo in dolgcas je samej. AU nij to bolj na-ttinio, da se zeusk? za ljubezen moSkih potczajo, ker moSki imajo se drjge, vthko vazneje opravke, nego m ljubezensko Sepetjinje in gerlenje. In ravuo v tem ob/.irn se uabaja najvefti razlocek med slo?ansko-pri-tntiniin in drugo evropsko—omikanim svetom, ker raz-jut re mud zeno in mozem segajo najgloboceje v vse 21-Tettje.
Sicw |o jpft mbikft dekleta tudi ponosna in ^
talijac^Dih Slovencev jepa^prav gotovo ve« negopo-lovica vsega prebivalstva. Ce iell gospod .Rosticus", mu postreiemo z dokazi, za danes ma le naznanimo provenijenco onih 400 in ved Slovencev, k&tere pri-steva on k Bskoro izk^jncljivo furlanskin?* Lodniza-nom: mnogo jih je iz slovenskih sosednih Brd, med temi tudi cete droiine, dragi posamezni pa so prisli izBat^ftajSic, Krvavca, Cepovana, Yogerskega, Lev-pe. Gergarja, Sv. Lucije in dragih sk>?enskih krajev, ve5inoma so jih privabile zakonske verige ter jih tn stalno priklenile in ker je Slovenec jako sprejemljiv za drnge jezike, so se tndi ti taki naseljesci kmalo nauCili furlanski zlobodrati; pa kako? to dokaznjejo posamezni slovenski izrazi, kateri se v Locnikn mej pro-stiin ljudstvom navadao rabijo, kakor: ,azia a caza le za B,,raraV »«ato ke no ti beka U „««tie»«", la ^emela*" in smogo dragih.
Sicer je nedvomljivo, da je bfl Locnik nekdaj slovenska vas, kakor je bistoridno dognano, da so Slovenci Se veliko globeje Kigali v sedaujo Furlanijo. Zakonske zveze mej Slovenci in Furlani in narodna ne^avednost v poprejaujih casih so krive, da se je nase Ijudstvo pofurlanCilo in da si je Locnik v tekn tasa prisvojil furlanski znacaj, katerega mu dan danes zalibog ne moremo ved odrekati. Da je bii Lotaik Se pred nedavnim casom zares slovenski kraj, za to imamo na stotme neovrzljivih dokazov, posebno nam spricujejo to slovenska imena posameznih vaSkih strani in pogtranskih krajev, kakor tndi skoro vaa polj*ka imena, katera so se vedno zabiljeiena v davkovskem katastru. Tako ima na pr. vas Locnik Se vedno svoj „gorenji in dolenji konc", .Podlog", „Breg", 9Potoktt, ^Cesta," BPodbrida* (Podbrdo), itd. Man ne govore jasno zadosta vsa ta imena, katera so se do dandanes zvesto ohranila med ljudstvom in v javnih knjigah in katera se ne dajo z lepa izbrisati, tako postavimo, kakor so se zbrisala stara trzna in uliCna imena „Travnik", „S»" ^necK in druga raz mestnih zidov na§o lepe Goru   .'
Lociuzanje, tudi stari domnCini, govor6 prav robato, se slovensko ljuiko namesano furlanscino; ne ven^, ali bi jih stavili v tem ozira v prvo vrsto pred ali za na§e goriske mestjane, kateri se s6 svojo po-kvarjeno furlanscino tudi oCitno razloiujejo od pravib Fui lanov; in ravno ta njih subdijalekt furlanskega di-jalekta(?) ovaja njihovo izvirnost.
Toda izvirnost je nehala biti merodajna za na-roden znacaj locniske obcine, od kar se je nje pre-bivalstvo vsled posebnih razmer v obCe pofurlanCilo. Kakor sc ..e na pr. naSi NemSki Rutarji iz postenih Svabov s^asoma spremenili v podtene Slovence, tako so tudi Locnizanje v teku ne celo enega stoletjapo-stali to, kar so — posteni Furlani. Mi jih zarad tega nic manj n" spostujemo, pa tudi ne bo nikomur izmed nas na mi^el prislo, da bi jih hotel zopet v to pre-obracati, kar so nekdaj bili. Za to je tudi prav in poSteno, da jim obcina, Sola in cerkev vstrezajo v nji-hovem sedanjem jeziku. Samo to hocemo tu poudar-jati, da imajo tudi Slovenci biv&joft v locniski obLini svoje pravice, kakor imajo nasprotno doticne duhovske in posvetne oblastnije dolznost za to skrbeti, da se jim te postavno zagotovljeue pravice ohranijo in ne kratijo.                                                      Konec prih.
I goistiCna, kakor je ves svet — le da omikanci znajo I ta egoizem zakrivati — in, kakor tudi Homerjevi ju-I naki, govore vedno o svojem ljubem sercu, Serbkinja oznanja goram, vodam, pticam in sploh vsemu svetu svojo lepoto. Deviska cistost se nevspo§tuje mHogo, I temvec pa zenska zvestoba. Kakor Spartanci in vite-I zi sredujega veka, ropajo, si tudi Serbi zene, (kakor j narodue pesni pripovedujejo). Navadno morajo hude I boje prestati, da si je smejo domov vzeti. Zamoica-I ti se pa ne smo, da se nahaja vnekterih pesnih stras-I na neusmiljenost in celo okrutnost do zensk. Mo2 I zakoplje svojo, sicer nezvesto zeno do pasa, jo poli-t je se smolo in zazge ter zraven stoje mirno gieda, | kako gori. Zopet drugi stavi zarece oglje na persi, I kace okoli vratu in za nohte jej zeblje zabija. I            Raznmno je, da se sedaj tudi na Serbskem mi-
[ leje se zeno ravna, nego narodue pesni opevajo. Za-I koni se sklepajo ravno tako v interesu zadruge, ka-t kor posamezuikov. HiSna oceta obeh delov se zme-I nita o zakonu. Z darovi in nekakim odkupom se mo-I ra pridobiti tako koristen nd gospodarstva, kakor je I odrastlo dekle. Brat izroCi potem nevesto svatom, I ki jo sprejinejo v tujo hiso. Tn jo sprejme sestra ali I svakinja zeui-iova. Nevesto upeijajo z aekakimi sim-I boliskimi ceremoiiijami v novo zadrugo. Tako mora j n. pr. pri vstopn kakega otroka obledi in opraviti, ali I se mora s prestico stene dotakniti; kruh, vino in vo-I do na rokuh uositi, roko na mizo poloziti itd. V usta I jej denejo kos sladkorja v zuameoje, da mora le ma-I lo in dubro govoriti* Vendar jo smatrajo se doigo j kot tujko in se celo leto jo imenujejo ^ueresto." Da, I se celo od zenina je cez dan locena, ker tako zapo-I vedujejo stare sege arameiljivosti. I                                             (Nadajjevanje drugokrat)
1
Dopisi.
V GotfCi 3. januarija. SreCno novo leto vsem nastB prijateljem in podpiiateljem! Naj bi nam zve-ati ostali tndi za naprej, kajti le z mnogo, izdatno podporo zamoremo vstrajno in uspeSno delovati na tr-njevem casnikarskera polji. Ko se je imela lani ,Soca" preseliti v Trst, oglaSali so se rodoljubi cd vseh strani na5e dezele: Nikarte! ttSocaH je na§a, naj med narai ostane! Zdaj jo imamo in smo tudi ttdne volje, ohraaiti jo, ker smo v sreu prepriCani, da goriSki Slovenci zares potrebujemo svojega tedni-ka. Pa naaa resna volja ne zadostuje, nase moLi, du-sevne in denarne, so omejene in ne segajo tako dalefi, da bi mogli list brez podpore od strani onih mnogih rodoljubov po dezeli in zvnnaj deiele vzdrzevati, ka-terih spodbujevalna beseda velja, da se list med na-iim ljudstvom razsiri in kojih spretno perd nam lah-\o preskrbuje zanimivega gradtva. Delajmo slo2no za blagor nase Ijube domovine in delajmo v duhu odkri-tosrene sprave! Mnoge britke skusnje so nas morale privesti do popolnega prepricanja, da nam razcep-Ijenost nasib moci neizmerno skoduje, ker nas slabi v bojn za narodno naso eksistencijo, kojo nam ii'-pravicni in nepoSteni nasptotniki neprestano i/pud-jedajo, ker nas zavira v duievnem vazvoju, ker nam zapira pot do mogoLega napredka in razvoja tudi v vseh materjalnih ozirih. Mali narod,pa Se razcep-Ijen—mora prej ali poznej poginiti, kakor se razruSi vsaka dru^ina, v kateri so bratje in sestre mej seboj v razporu.
Naj nas tedaj novoJeto le Se oie zdmii in spri-jazni, da si polagoma vravnamo svoje domace razme-re, bodt polititne, bodi socijalnc in da se zdruzenim't mo^mi to dosezeino, kar se je razcepljenim vedno od-mikalo. NaSe narodne razmere v obcinah in v me-stu; dasi mnogokrat hvaljene in hvalisane — vendar Se niso take, da bi mogli z njimi zadovoljni biti. Pri-jatelji I verjemite, da je Se mnogo mrtvega in zaspa-nega, kar treba probuditi, mnogo gnjilega, kar mora-mo iztrebiti in yra\ mnogo polovicarskega, kar se ima spopolniti. 0 naSih gospodarskih zmeSnjavah v oMi-nah, o kmetijskih napakah in obrtnijskih slabostih po dezeli bomo imeli veckrat priliko ob^irneje govoriti, danas naj le konstatujemo, da jih je zahbog preobi-lo. Vse to in Se mnogo druzega se vtegne na boljSe obrniti — ako se hocemo vzajemno v ta namen pod* piratic ako hocemo alozno za to delovati. Na drugo stran pa nam je tudi zedinjenim trkati na vladne dull, da se nam slednji6 izvLde popolna narodna enakopravnost v uradu, v Soli in sploh v jav-nera zivenji. V tej nameri moramo konsekventni o« stati in ne samo tirjati, ampak tudi sami izva-jati; drugaCe ne doseiemo nikdar trie. Posebno v obcevanji z javnimi uradi pouaSajmo se s6 svojim je* zikom in ne poklatijajmo se z drugimi; svoboduim dr-^avljanom se ne spodobi hlapfievati. — Glede naSih Sol bi tudi radi izjavili svoje misli, pa nas skuSnje uce, da je v tej zadevi pisati srebro, mo Rati zla* to, kajti ce o Solskem poglavji odkritosreno razkrije-mo, kar imamo na sreu, bere bSqco" sam gospod dr-zavni pravduik, Le pa o tem mol&mo, jo berejo tudi nasi p. n. narocniki in prijatelji po mestu in dezeli, ter si lahko tolmacijo naSe molcanje.
Cakajmo boljSih casov; saj ne more biti veL da* left doba, ko pridejo na driavno krmilo zopet taki mozje, kateri bodo znali spodobno ceniti pomenljivost vedno zvestih slovanskih narodov za obstoj in razvoj naSe skupne domovine — Avstrye. Dotlej potrpimo in delajmo. —              _______
S Tolminskega, 26. decemb. (izv. doP.). (U-
Ijudnost je lepa rec; — druStveno iivljenje; — ne-potrebno snmuiLenje.) Nase Ijudstvo je nevedno in neizkuSeno. Tega mu ne moremo zaroeriti, ker ni druzega nauka uzivalo od Onega, kterega mu je vcepila mati in cerkev v sree. Razunie se torej, da j? naSe Ijudstvo bojece, okorno, potrpeiljivo — pa pcSteno, te tudi se ne more tajiti, da se zacenja razSirjati med njim neka poprej neznana snrovina vsled slabih iz-gledov, ktere mu dajajo nekteri bivSi vojaki in ne* kteri od zeleznic se vraLajoci delavci. — NaS kmet potrebnje zalibog prepegosto sveta in poraodi pri sod-nijskih in administrativnih oblastnijah. SliSal sem veckrat kmeta toiiti, da nekteri i njim prav po mace* hinsko ravnajo, da ga vprico drugih ostro oStevajo in da mu vcasih z osornim postopanjem vzamejo vse ve-selje, tarn pomoci iskati, kjer bi jo najti moral. Vsak oradnik bi moral s takimi ljudmi ravnati prav nljud-no in lepo. Na obrazu bi jim moral brati, cesa zele in jim po svojih nioceh v postavnih mejah pomagati. Yeckrat sem videl pred gospodom na ulicah a klobu* kom v rokah tresooega se kmeta. To je dopadalomo-goinemu gospodu, misle si, naj svet opazuje, kako trepetajo pred menoj brumne ovciie; ni mu na misel prislo, da bi kmetu velel: pokrij se, poglej mi v o-braz, ti si casti vreden kmet, ne ponizaj se pred menoj, saj jaz sem le za to, da ti vstrezam, da ti po* magam. Gospodje, te se hocete kmetu prikupiti, bo-dite prijazui t njim, hvaleinost Vam bo s aolzami v oceh za to izkazaval, Tako morajo delati oni, kteri { fcocejo biti imwovwi u^eni, modri in pametpi, s «sq
besedo omikani. Vedite, le tisti je omikan, kteri zdrn-iuje bistro glavico z blagim cutom in dostojnim ob-nasanjem. Obfcujte torej z nasim ljudstvom. uljudno in dostojno; s tem si pridobite njegovo spogtovaaje ia zaupanje in vstreMe tudi veliko la2e namenom svo-je sluibe.
Vsak filovek si zeli po trudapolnem dclu poiska-ti priloznosti, da se raztrcse in da si nabere z nova dusevnih mocl za bodoce deb. V Tolroinu te zastonj i&ete, o tem se pritoznjc posebno pcSciea nriroljub-nih mo2. In vendar bi moralo biti tukaj soci-jalno Sivljenje lepo razvito. Saj je tukaj dovolj pqlitifikih in sodnijskih uradnikov in veliko tr-zanov. Zakaj se neki pogresuje ona vzajemna vda-nost in harmonij; ktere sprieujeti o napredku, o kte-rem se toliko hrupa in swna dela, Delikatno je to pra&anje in vendar ga hoCem pojasniti. ker prav te/-ko pogresam drustveno givljenje. -— Kdaj je niogore pravo prijateljstvo med dvetna mozema? Gotovo le ta-krat, ce sta oba znacajna. Znat'ajen je pa tisti, kto-ri po trdnih nacelih, vjema.ofimi se z wfinimi resni-tam inisli, govori in delavPrijateljstvo ruzpade, co se iznevertta tenm princfpu. Ce torej edcn drugace rais-li, kot govori, te hoco set vedeti oil drugega, ce tudi nicesa ne zna, ee drugemu spodtikava siabe name-ne, te tudi jih neraa, *¦• raztresa za herbtom nje-gove slabosti, kar bi se ne snielo zgoditi. (v druzcga zavideva, ker se mu dobro godi, potem so mora pri-jateljstvo mvusiti. Kdo me ni razumelV Ce hocete iiveti v veseli druzbi, zdaj veste, c>s* ne smete stori-tt graven tega na vi gospodje tuje narodnosti ne zilite na&ih svetih naroduih pravic in na&ih v postav-nih mejah zibajouh se politirnih tezVnj: vi tr/ani pa . t,. Da bi le te bisedc na^le odmev in bi se enkrat udomaiilu pri nas lepo uredjeao druStveno iivljcMijo. Jiaj bi ga uzivali vsi brez razloeka stauu in promo» ienja.
Dopisi iz Tolminskega zbadajo nektern v Tolmi-nu bfojoce gospode prav mocno v eLi. Govore in ob-dolzujejo tega itt omega, da priobcuje te dopiso, no-ben se pa ne upa javno tirjati dokaza v listu ali prod porotno soduijo. To dokazuje, da >e resnica pi^e, 0-pustite summcenja in recite si raje na tihiMu: mea culpa. Jaz mislim, da tiiste se popoluouia popa^eiu\ mogoCe je torej in ieleti bi bilo, da se prerodite, pot Vam je pok.i/ana po kteri momte ho«liii, saj jaz wm tega prepi ieatija, da se more celo najhiij^e hudodel-nik pretisstrojiti, znati sw.^no je treba v/buditi v njem neumerjoCe ideale, ker puuiet nam ka^e, da je llovek le za pravico in re&uico rojen. Da so nameni, w re fern v teb dopisih, iisti, tneuini s*e preprifani, odver-zitfe torej z novim letom svoje stare pregrehe in pre* rodite se—potem bom radostno svetu oznanjal, da Bte vredni hvale in elave.
Miroljub.
l2 Rifenberfla, 26. dec. (tzv. dop.) Kaj me-nite, da smo Uifenberitanjc hladnin* s>rrem t>prejeli vest o padcu l'levne in da se ni pri nas nikdo ganil vnamen", dabise dostojno proslav^jal presijajen uspeh rusko-rumunskega orozja ? Bog me, slabo nas poznate. Rifenberiane! Kri nej voda in nasa se poseboo rada segreje, kedar se nam do 2ivega vzbudi socutjo do naSih slovanskih bratov, tse eno sevemih ali juznih. Pa ai te mladtna naSa gorka za slovansko stvar, tudi B*$im mozem in mozakera, na^in. ubdinskim otetom •e tile kreijo in napenjajo. se srce htij.ka in razftrja, kakor so vesti iz bojBca jnnaSkiro boriteljem za krst in svobodo zlato neugodna ali ngodna. rSlovan povsod brate iiua* to je pri nas geslo mladim in staiim.
Za to pa smo se 17, t. m. po»teno veselili dolgo pricakovanega nspeha bratov^kega orofja. po§teno in dostojno. prihraniv&i veto, sijajno sveranust za priliko konedne zmage. Na treh visnah so goreli velikanski kresi in pokanje topiiev se je ol vseh strani odme-talo; na Korpu pa so sedeli obiinski zastopniki in clmgi veljaki zbrani pri veselem banketu in sedeli so pozno t noc ^idane volje. kakorino more vzbuditi v wakero rodoljubaem srcu pobitje starega slovanskega •ovraga. Nasi vrli pevci pa so jo tako navdu^eno re-lalt — kakor bi hoteli s6 svojimi glasovi tekmovati s plamte^imi kresovi ter korajzo vzigati za boj krvavi. Lejtet Zmislili so si celo, zloiili in vbrali, ko da bi treoil, navduien Plevno-stupaj, kojega so morali po-gosto ponavljati, -— kajti aPlevnott to je bila parola Yeselega Vetera. Kar nam je nekoliko kalilo veselje, — je bilo edino to, da je nas viteiki grad, kateri se |e sicer pri vseh naSih narodnih veselicah oglasal, tako mutasto stal in otozao zrel x naie veselje. Kako radi bi ga bili videli okiucanega v zastavah in na ve&er tazsvetljenega, kakor bi se mu bilo spodobiio z ozi* rom na slavno zgodovino njegovih nekdanjih gospo-darjev^ kojih vitezki mec je gotovo marsikatero turSko glavo posekal. C'asi se spreminjajo!
prenaglo zgodilo. Ubogi moj X. je u2e v pasti go- i spoda A. B. in to ravuo sedaj pred veselimi bozlcni- ' mi prazuiki; ka'koSne praznike bo si rota imel ! Za-to2ba na prefi. ordinarijat je zares liuda, mojcmn pri-jatelju je uze doSla flzur Xusserung'4, Ta zatoiba je vredna da se objavi slovcnskemu svetti, bomo videli pozneje, popraSaj medniStvo Sofie, ali bi to storilo. V tej interesantni zato^bi §iba g. A. R. dvojno zlo-t-instvo nesrednega X—a. 1. da hoce v Bovcu Cisto slovensko draStvo pod navadnim naslovora „Citaimica" ustanoviti, 2. se indi n.f(jrovi izjaii celo pvoti tukaj-snjcmu c. kr. zendarnu-rijskeiim vodniku, da bi svojo hiSo o priliki dotiCne slavnosti (Plevno) razsvetlil, ako bi bila na trgu. V tej zato^bi omenja g. A. R. v pohvalo nekoje lepe lastnosti X—-ove, na pr. nwelcher auch Euer....als exaltirter Slovene bekanot sein durfte/ phingerissen von seinem national en Hchwindel" ittl. — Prav dobro! A. R.se dalje Lud; straSnipredtznosti X~~ovi,da se je upal omenjenebesede gled" Plevne celo proti c, k. zandarju izustiti. In res, kakc da se ni bal maboma biti aretiran? Ali je c. k. zandar svoji do!2nosti zadostil ah ne, naj 8am sebe izprasuje. X. ?;e uziva prostoxt in zlato svobodo in okrepfajotf zrak bovski. Kaj pa da je natem ,rein slovenischen Vercin-ii- kojega zntogeni X namerava ustauoviti vkljub g. A. tt. itt „uuter Vorschub (kakor pravi v zatozbi) dem Wollen der BcvOlkcrung cntge-gen4-o tem drugi pot kaj veC.                                Z.
Iz Kobarida, 24. dec. (Zakasnjeno). Moj prija-telj U. iz Bovca mi sporoCuje spet nekaj interesant-tiega. Prav tako t ker se ni od tamkaj popred nikdar kaj slisalo, kakor da bi Bovca ve5 na svetu ne bilo, ali kakor bi jo bil Cez Predel popihnil, PrijateVj mi pftet J^Jubi mojl Cetar gem se bal, Be je Salibog le
S PrOSeka SI. decern!). (Izv. dop,). Naj zve-do Socnii bralci ttidi z nuScga kraja kaj novega i sicer prav povoljuo vest: Pi oseski rodoljubi so usta-novili „braluo drustvo", katero se •/. novim letom od-pre. Kake vaznosti je tako drustvo za naS kraj, mis« li si lehko vsakdo, ki vsaj deloma pozna tuk«j8nje razmere. N^e ljudstvo, to morem odkritoser6no leci, je v obfe naroduo v/bujeno, pa vemlar se ne more tako fivrsto razvijati, kakor bi bilo zeh'ti, ker ni zdrnienega delovanja. Res da iinu.no nckatere zavede-ne, naroduo, moMe v Proseku, katere svet ^e pozna; a kaj to pomaga Y Le v druzbl je moft, katera znmo-re se terdno tipreti tmsim sosednim tlaeiteljem, Poleg tega pa se izobraziije ljudstvo s tem, da bore razne bodi politicne, bodi lepoznauske ali podueine fasnike; vibuja so mu naroden ponoM, ko pozvedujc jnnasko cine nafth bratov na jugn, privaja se pri vbranem petji, pri glodiSenih igrah in doklatnacijah dostojnej-sim, srce in dnh blazujoi'im zabuvam. Zdramite se torej, drugi sosedje in ne zanemarjajte prelepe prilike, ki se vam ponujal Pristopite roCno k druStvu in podpirajtc je!
Bodite zivl Mani, da bode tudi drustvo z'ivo, ka-korfincga nam treba, Ce ne maramo za drugimi roja-ki, zaostajati, ampak ie nam je zares mari, vtrjevati se v narodni zavednosti in napredovati na potu o-mikc.
Opomniti moram, da naSe dnigtvo Steje 2e nad trideset udov in da si je naroCilo za sedaj 11 cas-nikov, poleg slovenskih tudi nekatere italijanske in nemSke. — ce veselej§a novica je pa ta, da napra-vijo proseski narodnjaki ia v nedeljo na sv. tri kra-Ije veselicd: igro s petjcm dcklamacijo in govorom. Pri tej priliki izrazujem ieljo, naj bi posuemali tudi Kontenti naSo vas ter si ustanovili fitalnico z novim letom. Okrajuo srediice, katero se ponaSa z izvrst-nimi pevci, bi moralo itneti pac se druge sposobne muCi, koje bi zavarovale takemu druStvu trajen ob-stoj.
Politifini pregled.
Avstrijski vladar jc odlikoval ministra zvunanjih zadev, grofa Andrassy-ja ob novem letu z ordnom zlatega ovna. Od lota 1873 ni prejel nikdo enacega ordtia razuu vojvode ba-varskega, Maksimilijana in cesarjevifia, nadvoj-vode Rudolfa. To odlikovanje v sedanjem fiasu ima gotovo odvazen politifien pomen, kojega razni Casniki vsak po svoje toimadijo. Kedar se raz> jasni avstrijska politika, potem ga menda vsi pozvemo — kaj bi si zdaj glavo belili z ne-plodnim ugibanjem.
Dr2avni zbor pride zopet skupaj med 10. in 15. januarijem. Mej tem Casom izdelajo morda odbori nagodbene in budgetne postave.
Na§a cesarica je prisla sL svojim sinom, cesarjevWem Eudolfom, na novega leta dan v Loudon.
Is ter ski dei&elni zbor je v seji 29. dec. razpravljal glavni predmet njcgovega sedanjega zborovanja, to je vprasanje, ali ima dezela pre-, vzeti garancijo za posojilo 250.000 gl., katero bi najela losinska obcina na racun tamosnjili brodolastnikov od priv* avstrijskega kreditnega zavoda zt trgavstvo in obrtnijo. Mnenje poslan-
cev se je o tej zadevi cepilo in nastala sta vsled tega dva predloga; prvi je na to merjl, da se ne dovoli garancija, ampak da se ponovt prosnja za posojilo iz diiavnega zaloga; dr|igi pa jc priporocal dovolitev garancij(». ?ri glasor' vanji sta padla oba predloga ia s tem je bilal koncana cela obravnava.            .                             ,;
H r v a t s k i deL. zbor zboruje u2e 14 dtti; a seje so prav redke in tako se lahko zgp'di,-da bode zbor zaprt, predno kaj va^noga ali u-spesnega dozene,                                            -
Ruski car je pomilostil vse zarad tiskov-nih stvari obsajene.
Po danaSnjih Lasopisih bi ftlovek sodil, da so se politique homatije poiegie; govori semofi-no o primirju, katero utegnejo Rusi dovoliti pod dostojnimi pogoji; tudi mir, pravijo, da bi se5 ufeguil posrcCiti, a to brez anglcSkega posredp-vanja, ampak po potu direktnega pogajeiranja visoke porte z rusko vlado, Po vsakem nafiinu je izkljufcena tirjatev celokupnosti sedanje turSJw, dr^ave. Ruski casniki pravijo vsi, da mom biti. mir so svojimi nasledki primerjen yeiiklm M-vam ruskega naroda.
Iz Rim a se poroCa, da je Gambetta ijja priSel in se z ministrom Deprctisom razgovarjal. Mogofc da gre za porazumljenje Franc^e in I-talije v orijcntalni politiki.
Sv. o. pape* je v konzistorij na starega leta dan kardinalom Regnier, Manning, JBro»-says-Saint-Marc, Moretti in Pellegrini dal kjwv dinalski klobuk in \ot fikofov imenoval.
ftp an j ska vlada jo pretrgala vsako oflci-jalno zvezo s kraljico Iznbelo, ker je ta obiakaia don Karlosa, predno je bil nedavno izgtian iz Francoskega,
V Indijah so so Angled zaplcli v vojno s plemenom Djovakis.
Razne vesti,
Is Gorice 1. jan. piSe se Slov. Narodu: Pe-Stanski organ „Pe3ter Lloyd," pisal je nedavno: Cim veaje uspehe bode imela Rusija, tem hujSe bodemo doma, to jc mi Magjari na enej, NemSkutarji. nt drugej stiani pritiskali na Slovane. Ako ne varajo v-sa znamenja, cutili bodemo mi primorski Sloven-ci prvi to zuganje. Natnenjeno je slovenSfiini v n a 8 i h § o 1 a h. Vec o tej stvari vam za ida$, obzirajoc se na naSo tiskovno svobodo, ne sniem pisa< ti. Piihodnji deielni zbor bode pa(S imel prilileo 8 vsd odbicnostjo stopiti v obrambo najsvetejsih pvavic. Samo eno bi radi prideptjili nekim krogom: Narod-nost jc ideja, a ideja je mo6, in na tej moci bodose razbile vse vale na-mere, katerih za zdaj necemo blize ozna-Citi. Nas je narod ma ko terpen, pre-bil je uze toliko in toliko krivi c, pre-bije tudi se to.
Konfiskovana je bila zadnja stevilka lista „L1 Isonzou   zarad clanka   „ltaliant e Slavi" v kate*      ^ tem se strastno polemizuje  zoper znano VuliieviiSevo       w brosuro. Brali smo 61anek, ker se je po mostu naglo razrtit 11 in o b & a I u j e m o, da je zaplenjon.   Zakaj? razjasnimo o svojcm iasu.
Okoli 70 starorimskih donarjev ieroCil ja
g. J. Godnit, kaplaii v Solkanu, dezeluemu muzeju,.t Gorici. Nabral je bil te cetiljive spominke ranji vi* soke. g. Anton Malic, bivsi vikar v St. Fiorjanu. De-nar je bil v Berdih najden in izvira veCidel iz IjCf^ in IV. stoletja. Naj bi ta izgled tudi drugi rodoljubi posnemali, ker znano je, da se po dozeli Se mnogO" privatmh zbirk nabaja, ki pa v rokah posameznikov gotovo ne morejo toliko koristiti, kakor 6e soskupajv da je lahko vsak uceujak pregleda in iz njih na davno minolo kulturno dobo na§e dezele skiepa.
Po^ar. Iz Kosovelja se nam poroca: V Tio5i od 20. do 21. p. m. nastal je ogenj v hlevu tukaj-Snjega kmeta V. S. Kerje mvno tisto uofi ostrabufja brila, razSiril se je ogenj v malo minutah na vse; bliznje skednje in hleve. PomoC je sicer priSla prav hitro iz vseh bliznjih vasi, toda kar Je bilo se slamo kritih streb, ni bilo mogofie rcSiti. Se le potem, ko^ je priSel ogenj do visokega in vse skozi z opekami' kritega poslepja tukajSujega posestnika g. Joiefa Me-; sarja, bilo je mogo^e z velikim trudoni pogubonosni , element ustaviti, ^koda se ceni na 1000 gld, Pogo-; relci niso bili zavarovani.
Uinor in rop. S Krasa se nam piSe: Dne 2Si* decembra zvecer kasno je'bil nek krCmar na Qorjan-skem zavratno aaduSen,  Vmvli je bil jako pri&rt
mai ljiv. neozenjen Slovek, kacih 45 let star. Pi Jhranil si je bil nekaj novcev v mladih letih kot kupec in si sezidal hiso ter krcinaril. Na omenjeni vecer je bil od Dpcega Goricana. kakor se sumi, kateri je bil ˇ Mtfnjej krcnii do polunoci, oropan in umoijen. — Denar je morilca privabil in ga liajbri prisilil neza-slisauo delo dovrsti. Mrtvemu je til narareC ves denar vzet. H kakim dejanjem denar cloveka pripravi! Umorjenega, so naSU obcan v hi§i njegovej zaprtega, na tieh leiecega, ko so se silo v hiso prisli.      N.
Plevna-slavnost. Tudi nasi vrli hribovci na &t Viski Gori so, kakor nam poroca prijatelj, na do-stojen nacin izrazili svojo radost zarad zmage slovan-skega orozja pri Plevni. — Ko se je vesela vestjjraz-nesla po vasi, sklenili so koj napraviti velikansk kres in zares se je Se istega due vse staro in mlado po-mikalo na blizuji „Jevanckoj gric* in nobeden pornih rok: eni so nosili polena, drugi veje, tretji frodelj, Cetrti brinjeve in smrekove veje itd, in ko hi trenil, ivigal je plamen visoko proti nebu razsvilljujod dalefi okoli naSe hribovje. Med tern pa ni bilo ni konca ni kraja pokanja dinamitov, veselega petja in ukanja.
Novega leta dan v Gorici je. hil letos kot o-biraino druga leta naj Sivahneji, kajti cela kcrdela rtzoih gratulantov letala so od hise do hiSe.
To je v pravem pomenu besede uze prcderzno beracenje, katero bi se moralo pc primernem nacinu zabraniti. Oe ti cievljar le eno kerpo napravi, novega leta dan pridejo vsi njegovi pomagaei, ne vorfit ti srecno novo leto, nego skubit te za denar in pravta-ko v« drugi do—meitvaskih pogrebcev.
Za novo leto. Gosp. pi. Tosi je podaril za mestne uboge 30 gl. in njegova v Milnnu bivajofa mati 100 gl. Radodarna firma Ritter & Rittmayer je pa podarila za uboge na Placuti 100 gl.
Vojvoda Wurtemberg je doSel 3. t. in. v Gorico ogledavat tukajsujo vojastvo; 4. zjutraj je zo-pet odrinol v Terst.
Konj se je spla&il minolo ncdcljo za gradom pri rudeci hisi iu sicer vsled tihega pogreba neke zi-dinje. Vergel je raz sebe jezdeca vojaka, ter dirjal nazaj v Gorico. Nesrece ni bilo druge, nego da si je vojak malo rebra pretresel.
Solkanska ditalnica bode praznovala 13. t. m. svoj desetletui obstoj z veliko bet>eilo in plesom. Kataucui Rprogiamu piiobcimo prihodnjic.
Cesarski milodar. Nj. V. na§ cesar je podaril sto goldiuarjev podpore Antonu Miklaveifi-u, v Trstu povsod pozuanemu 114 letnemu starcku, koji iivi od milo&ine in zdaj uze sedem tednov boleha. Izvanredna bolezen taka starostl
GoriSka ditalnica. Pri obenem zboru dne 29. decembia 1877 so bili izvoljeni:
za piedsednika: prof. Mat. Lazar, za denarni-carja: g. Lovro Rabi6r za odbornike: gg. Dr. N. Tonkli, Ant. Santel, Fr. Povse, Fr. Vidic, Fr. Vodo-pivec ml, Ant. Hribar, Aut. Skubin, za namestnika: gg. Fr. FurlaniT Tance.
Odbor se je 30. t. m. konstituiral tako-Ie:
Predsednikov namrstnik g. Fr. Pov§er knjiznidar g Ant. Santel, hi§ni gospodar g. Ant. Skubin, pevo-vodja g. Ant. Hribar, tajnik g. Fr. Vidic.
V veselicni odsek so izvoljeni gg. Dr. N. Tonkli, Ant. Santel, Fr. Vodopivec, Ant. Hribar, izneod-bomikov pa gg. Avg. Skraba, Aut. Ferfila in Fr. Furlani.
Staroatsedanjihvladaijev do 27. dec. 1877 po „Un. catt/:
N. S. Pij IX.                        85 let 7 mesecev 14 dni
Wiljem I. nem§ki cesar          80   „   9     „        5  „
Wiljem III. kralj holandski     60   n 10     „        8  n
Kristijan IX. kralj danemarski  59   n 10     „      17  „
Aleksander II. car ruski         59   „   9     „      28  »
Viktorija kraljica angleSka      58   „   7     9        3  „
Viktor Emanuel kralj ital.      57   „   9     „      13  „
Karol I. kralj virteuberski       54   „   9     „      21  „
Peter II. cesar brazdjski         52   „-            25  „
Albert kralj sakaonski            49   „  8     n        4  „
Oskar kralj Svedski                48   „ 11     n        6  "
Franc JoM I. cesar avstrijski   47   „   4              9
Leopold 11. kralj belgiiski       42   B   8     B      18  „
Ludovik I. kralj portiignfeki    39   „   1     ¦¦       27  _
Abdul Hamid cesar turski      35   n   3     -        5  „
Lttdovik II. kralj bavarski      32   n   4 '           3  I
Jurij I. kralj grski                32   , —     *        2
Alfonz XII. kralj §panski       20   „ —     „      29  *
Na graSkem ^enskem udite^igdi se je za-celo — kakor ponosno v „Gr. Zeit." zatrjujejo—tudi na 8loven.scino naalo ozir jemati. To je nam-tet jedini zavod za stajetske uCiteljice, nemske in slovenske. Poslednje so do sedaj prihajale najveC iz Ljubljaae. V bodoce se pa ne bodo sineie kraikjake nCiteljice v sosednje deSeie preseljevati, zato je bilo treba graskim gospodom  skrbeti,  da si sarai  izgoj6
uiiteljic za slovenski Stajer. — Prim o rani so torej bili za slovenske kandidatinje v Gradcu vpeljati nekoliko slovenSiine.                                         N.
Po dvajsetih letih. Leta 1857 je na starega leta vecer sedelo v starej gostilni g. B. v Pragi osem dosluienih vojakov, samih neozenjencev. Ko je raz Henrikov zvonik bila ura polunoci. obledi major K. in za malo trenotkov izdihne du5o. Kap ga je bila udarila. Od onega casa so se redno zbirali preostavsi tovarsi na zadnji veCer leta v onej gostilni po nekoliko obhajat spomin umrlega si druga, a po nekoliko dajat stareinu letu slovo. Se ve da se je Stevilo zmi-rom in zmirora bolj kr&lo; lani jib je sedelo samo troje one osmice pri casi vinca — in letos ob sv. Siivestru je bil njih jeden pri§el po starej navadi. in ta, dasi 70 let star — vprezen t sladki zakonski ja-rein. Ostale je pobrala sinrt.                              N.
Milijon podpisov bote Madjari nabrati ter jih poslati Turcyi s cistitko, ako se jej posreci ugo-»len mir sklenili. Manj, nego omenjeno veliko Stevilo Magjari nehote odobriti iu se nikakor ne dade pobotati ni za IMHHMH). Zares treba, dabivst ^gulyaii* (svinj-ski pastirji) na Ogerskem pisati znali.                N.
Listnica uredniitTa: Trop. ^ T.: PrpjMi, ko jo bilo \\/A> preohito Ljra<Jiva »tuvlj«n*'^ar zatu ainii ntomli za priiiotlnjir oilloziti. <»u!ip, St. v K.: Tudi tako; ubzuiujrino. • I'ravifoljuh iz Oparjti.: Kftr pisetft w pos(>j».»nih 2«mj«i goltl. no riizumomti prav; v»<> lirugo homo skuS;»U prthcno ptmiluti. Uosp. T. v T.: Hpremiinjono prihodnjii% Zar*1* krtmr.o n*z-mere v Tolminu! „Ht>T Ikerr Peter," !*amosj)«v v »Ioven>»ki ti-talnici, to j» uie nan plus ultrtk !
Vabilo na narodbo „ZvonaK.
Odpravnistvo „Zvona* vabi najuljudneje slo-vensko obcin»tvo na naroCbo lepoznaut>kega lista R%vonaK za prihodnje leto 1878. Se svojo mnogoste-vilno dosedanjo udelezbo je pokazalo nasc slavno ob-cinstvo, da je popolnuaia umelo veliki pomen in vz-vislmio nalogo, katero izversuje 0ZvonK v slovenskem slovstvu. Zvo nbode dobil prihodnje leto nekoliko ve-Lo obliko in bo tudi prinasal pervi dan vsakega mcscca po eno izvirno sliko; Zvon je tedaj pervi slovenski list, ki bo priua&al slike in redno samo izvirne slike, proizvode nase domaCe slovenske umetnosti. Te slike bodo posebej „Zvonuu pri-dejane kot „prilogeu in se bode za nje placevolo 1 fl. na leto; zato je tudi narofriina dvojna: Brez prilog za vse leto 4 ti.
za poi leta 2 ti. S pritogami za vae leto 5 ti. za poi leta 2 fl. 50 kr. Vsak naroCnik naj tedaj izrecno pove,  ali zeli prejemati samo nZvon" brez prilog ali s priiogami. Narocnina naj se posilja z naslovom: Redaction des „Zvon", Wien, Wahring,Zellerbol6.
Odpravnistvo ,Zvona.tt
Poslanica.
Primerne jedi in pija^e izbirati je zadeva prav velike vainosti posebno tain, kjerse vsaka neprevidnost vtem obziru pokaie, kadar preba-vanje ne gre po navadnem pravilu. Ako se to zanemari, nastanejo dolgotrajne zelodfine bolezni.
Ker se take neprevidnosti tudi pri najveci pazijivosti ne dajo popolnoma odstraniti, se nam zdi primerno opozoriti na neko od vseh strani poterjeno sredstvo. To je tfr. Muller-jev, na Dunaji, sodnijsko preiskovani, tako imenovani Praesei'vativ-Balsam, ki se posebno priporo^a proti kerfiu, ki delovanje Modca vredi, vsako akutno in kronicno vnetje t ielodeu in Crevah odstrani, metanje, drisko, zlatenico itd. naglo ozdravi.
Kdor se po morji vozi, je za-nj ta balsam vsega priporo^evanja vreden, ker odstrani nag-nenje k morski bolezni.
Laboratory in certtralni depot za razpoSi-
Mmjei 3. a. Miller, .Ufamufar Kronstadt,
Siebenb&rgen.
V Gorici edino  nabaja se pri Frandiski
Kramel,   lekamicarja vdovi,   Villa bar.  For-
mentini, na Dunaji pri lekarnifiarjn Filip Neii-
steiii-u.
Koristno naznanilo
precast, duhovscini.
Tovarna za izdelovanje vo§fienih sve5? lastnina   Alojzija Bader-ja v Gorici,   ki
je bila odiikovana se sreberno svetinjo in castnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovem in Trstu leta 1871, priporoca svoje svece iz cistega voska od cebel, ki se ne kidajo in ne onesnazijo altarja. Gorijo, mirno, se ne kidajo in se pocasi povzijejo.
Priporofiujem toraj precastiti dubov-scini, naj se ne daja motiti po drugih pro-dajalcih, ki prodajajo svofe, namewane z drugimi tvarinaini, kakursne svece so po ccrkvenih postavah prepovedane. Cenajimje2 gl. i>H kv, kilo najboIjSc prve vrste, 2   n  'Si  „     „   druge vrste.
Plactijo se ob koncu leta,   aii pa s 5 kr. odbitka pri kilo, ako se preccj placa.
Aloj/ij Itader,
lastnik
Oznanilo.
Due 21. decembra t. 1., potera 8, in 23, januarja 187H se bode na draibi proclajalo ?te fnanufakturiio blago zadolzeue mase A. Rasat* ti-jevc v Gorici utwtrnn ^kofije.
Tedaj pride na prodaj cela bogata zaloga raznovr.-tnega blaga za ^enske in moike letne in jesenke obleke.
Ker so klicne cene prav nizke, ponuja si vsem pra? prilezna prilika, da sc preskrbi z dobro zimsko in jesensko obleko.
F Gorici 18. dec. 1877.
OSKRBN1STVO zadol^ene mase A. Rasatti-je?e.
Oznanilo.
Podpisana imasta zalogo Tolftenih mtl iz tovarae za mete g. Alojzya Bader-ja v Goriei. Svede iz te tovarae so bile oclli-kovane sh sreberno svetinjo in Castnim di* plomom aa svetovni razstavi v Pariza leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakov^m in ? Trstn ieta 1871.
Te sveCe imajo prednost, da so iz Cistega voska od Cebel, pa proste Tsake druge tvarine, so zboij§ane, da se ve$ ne kidajo in ne onesnaSijo altarja, kakor poprej. Cena tern sve&m je 2 gL 08 sld. kilo najboljie prve verste, 2 9 33 » dmgeterste. Placnje se ob koncu leta.
PreCastita duhov§Cina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svefie, namesane z drugimi, po cerk?enih postavah prepovedanimi tvariiiami.
V  Kanali ima zalogo
SXEFAK KRALJ, bandar.
V  Bovcu pa ALOJZIJ SORXSCH.
waavawjj m odgovorai wedaik; &mw W&mmi, — 'Jl'iskar; jjjiusfc % Gorici,