34 OBRAZI DOMŽAL 6VELIKI INTERVJU FERDINAND STARIN, PREDAN GASILCEM, BOJAN KONCAN, UPOKOJENI POLKOVNIK UPOKOJENCEM IN NARODNIM NOŠAM IN POVELJNIK SLOVENSKE VOJSKE 24. junij 2021 | letnik lxi | številka 6 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Domžalska obcina se zagotovo lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi na razlicnih podrocjih. Nogomet je zgodba zase. I zjave v smislu, da smo najbolj no­gometnaobcina v Sloveniji, niso iz trte izvite, saj je dejstvo, da ne najvecja obcina v Sloveniji pre-more kar dva nogometna prvoligaša, medtem ko se tretji v drugi ligi zelo dobro postavlja konkurenci ob bok. Nogometni klubDomžale,Nogomet­ni klub Kalcer Radomlje in Nogomet­ni klub Roltek Dob so klubi, na katere smo Domžalcani lahko izredno pono­sni. Cetrto mesto NK Domžale v prvi ligi in uvrstitev v evropsko tekmova­nje, zmaga v 2. ligi in vrnitev v 1. ligo za NK Kalcer Radomlje in odlicno 4. mestovdrugiligišetretjegaclanske- AKTUALNO Športnica in športnikleta 2020 Na domžalskem stadionu so v to-rek, 1. junija, na prireditvi Športnik leta 2020 podelili priznanja na po­drocju športa v Obcini Domžale za leto 2020, na kateri je priznanja pre­jelo vec kot 70 najboljših športnikov, športnic in športnih delavcev v obci­ni Domžale. Dogodek je pripravil Za­vod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Obcino Domžale, po­vezoval pa ga je športni komentator Gašper Bolhar. Športnica in športnik leta 2020 sta Petra Pavlic in Anže La-nišek. 3 ga moštva NK Roltek Dob je lepo za­okrožilo sezono 2020/21. Kot pravi­jo v Dobu, je bila to sezona številnih spoznanj, in najbrž jim lahko pritrdi­jo tudi drugi klubi in športniki, saj so se vsi srecevali s številnimi omejitva-mi, ki jih v preteklosti niso bili vaje­ni. Zagotovo je bila ena vecjih omeji­tev igranje pred praznimi tribunami, ko gledalci niso smeli hoditi na tekme. A ne gre samo za clanske ekipe, ki nam dvigajo pritisk (v pozitivnem smislu seveda), pac pa tudi za števil­ne mlajše selekcije, ki se tako ali dru­gace odlicno znajdejo v razlicnih tek­movanjih in žanjejo uspehe. Mladinci, OBRAZI DOMŽAL Sebastijan Cemažar,direktor podjetja Srcek Kupci dobrega in kvalitetnega kru-ha ga poznajo že leta in leta, od ne­davnega pa so svoje dobrote ponu­dili tudi v trgovinici sredi Domžal, kjer vas skozi okno gleda napis ‘Bre­ad Pitt to go’. Direktor podjetja Srcek primerja stare in nove case, se do-takne potrošništva in pove, kaj ve­lja za njihov najbolj prodajan pro-dukt – lukoviško žemljo. Ustvaril jo je že njegov dedek, receptura pa se do današnjega casa ni spremenila. Jo morda poznate tudi vi? 19 kadeti, pionirji in drugi mladi nado­budni nogometaši, ki svoj prosti cas preživijo na nogometnih zelenicah, so zagotovo spodbuda tudi za clan­sko ekipo in klube, ki tako že vzgajajonjihove naslednike. Še en pomemben vidik domžalskih nogometnih klubov pa je zelo dobro medsebojno sodelo­vanje – ne le rivalstvo, ampak tudi skupno vzgajanje mladih, potencial­nih nogometašev, ki imajo željo in so sposobni nadaljevati nogometno ka­riero po koncu mlajših selekcij. Vsem tistim, ki kdaj podvomijo, da je nogomet doma v Domžalah, pa bi verjetno pomagalo, da se kdaj KULTURA Lucka Berlot,oblikovalka svetlobe Kot likovna pedagoginja je dolgo­letna sodelavka Galerije Domža­le, v kateri vodi in usmerja likov-no vzgojno dejavnost za mlajše ob­cinstvo. Kot mlada ustvarjalka pa že nekaj casa opozarja nase širšo javnost tudi s svojimi izdelki, ki jih odlikujejo kreativnost ter inovativ­ni in ustvarjalni pristop. Lucka pra-vi, da je že precej zgodaj postala ob­cutljiva na svetlobo in prav ta dejav­nost – oblikovanje svetlobe in svetil je rdeca nit njene blagovne znamke Luckabucka. 24 pridružijo ob zelenicah našim fan-tom, jih spodbujajo in doživijo ob­cutke, ko se zatrese nasprotnikova mreža. Takrat zacutimo, zakaj smo lahko tako zelo ponosni nanje. Is-krene cestitke vsem nogometašem, pa tudi ostalim športnikom in uspe­šno pripravo na nove izzive! 8 Novo igrišce vDomžalah Na Prešernovo ulico je umešceno igrišce na površini 1000 kvadrat­nih metrov z otroškimi igrali, poligoni in drugo urbano opremo. Da je investicija vec kot dobrodo­šla, jeprepricana tudipodžupa­nja mag. Renata Kosec, ki verja-me, da bo to prostor, kjer bodo tamkajšnji stanovalci, predvsem pa najmlajši, našli možnost preži­vljanja prostega casa v prijetnem okolju. Otroci bodo lahko preiz­kusili razlicna igrala, od toboga­na, gugalnic in plezal do vzme­tnih igral, vrtiljakov, klancin, tu­nelov in vecnamenskih igral za spodbujanje fine in grobe moto­rike, kar bo popestreno razvoj nji-hove domišljije in igre. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v cetrtek, 29. julija 2021. Rok za oddajo prispevkov je v ce-trtek, 15. julija 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo honorirani, koncno odlocitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com aktualno POKLON POŽRTVOVALNIM V BOJU PROTI COVIDU-19 V torek, 15. junija, pozno popoldan je potekala slovesna podelitev spominskega znaka za požrtvovalnost v boju proti covidu-19, s katero smo se poklonili vsem posameznikom in organizacijam, ki so že v casu prvega vala epidemije v preteklem letu skrbeli za nemoteno delovanje služb in so bili v naši obcini še posebej aktivni in požrtvovalni pri izvajanju ukrepov za preprecevanje širjenja epidemije covida-19. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek V Poletnem gledališcu na Stu-dencu so za svoje delo, trud, vso iskreno in zanesljivo po­moc ter cas, ki so ga posve­tili socloveku, prejeli spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covi­du-19. Ob prijetni melodiji citer nas je citrarka Janja Brlec z odlicno izvedbo skladbe Tretji clovek pospremila k za-cetku slovesne podelitve, ki jo je po­vezoval Klemen Bucan. Vlada Republike Slovenije je 18. ju­nija 2020 sprejela Uredbo o spomin­skem znaku za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 in imenovala komisijo, ki je obravnavala predloge za podeli­tev spominskega znaka. Izpostava Uprave Republike Slovenije za zašci-to in reševanje Ljubljana je zbrala pre­dloge za podelitev spominskega zna­ka pripadnikom in enotam Civilne za-šcite ter drugim domacim in izjemo-ma tudi tujim posameznikom, skupi­nam, samoupravnim lokalnim sku­pnostim, gospodarskim družbam, za­vodom, društvom, nevladnim in dru­gim organizacijam, ki so med epide­mijo v preteklem letu 2020 opravljale naloge, povezane s civilno zašcito, in so bili še posebej aktivni in požrtvo­valni pri izvajanju ukrepov za prepre-cevanje širjenja epidemije nalezljive bolezni covid-19 na lokalni ravni. Poveljnik Civilne zašcite ObcineDomžale Marko Žagar se je vsem za­hvalilzanjihovprispevekintrud,ki so ga vlagali in ga vlagajo še naprej. Spominski znak je lepa nagrada in spomin na naše skupno delo. Spo­mnil je, da se moramo potruditi, da bi se kljub vsemu vrnili k bistvu. K medosebnim odnosom, da ostanemo ljudje in da bi se potrudili, da bi cim lažje izpregli iz te situacije in se vrnili nazaj kot zmagovalci. Sledila je pode­litev spominskega znaka za požrtvo­valnost v boju proti covidu-19 organi­zacijam. Spominski znak so prejeli: Obmocno združenje Rdecega križa Domžale za pomoc ranljivim skupinam, Zdravstveni dom Domža­le za zagotavljanje zdravstvene službe, Društvo tabornikov Rod skalnih ta­borov za pomoc ranljivim skupinam, Vrtec Urša, enota Cešmin za inten­dantsko oskrbo zašcitno reševalnih enot, Penzion in gostilna Keber za intendantsko oskrbo zašcitno reševal­nih enot, Domžalski Skavti za pomoc ranljivim skupinam, PGD Stob Depa-la vas za logisticno podporo Obcinske­ga štaba Civilne zašcite in Obmocne­ga združenja Rdecega križa Domža­le, Gasilska ekipa Prve medicinske pomoci Obcine Domžale za izvaja­nje prve medicinske pomoci v Zdra­vstvenem domu Domžale, Boutiqe Resnik, d. o. o., za šivanje zašcitnih mask, Društvo upokojencev Domža­le za pomoc ranljivim skupinam, Dru-štvo šola zdravja za pomoc ranljivim skupinam, HNG, d. o. o., za logistic­no podporo Centra za zašcito in reše­vanje in Zdravstvenega doma Domža­le, spletni portal Domžalec.si za in-formiranje javnosti in Obrtna zborni-ca Domžale za organizacijo oskrbe z zašcitnimi maskami. Poleg organizacij so spominski znak prejeli tudi zaslužni posame­zniki: Marko Žagar za vodenje Ci-vilne zašcite Obcine Domžale, Peter Gubanc za organiziranje Civilne za-šcite Obcine Domžale, Renata Kosec za delo v Obcinskem Štabu Civilne zašcite Obcine Domžale, Tina Uran­kar za Delo v Obcinskem Štabu Civil-ne zašcite Obcine Domžale, Janez Ko­sirnik za delo v Obcinskem Štabu Ci-vilne zašcite Obcine Domžale, Sašo Kokalj za delo v Obcinskem Štabu Ci-vilne zašcite Obcine Domžale, Janez Anžin za delo v Obcinskem Štabu Ci-vilne zašcite Obcine Domžale, Fran-ci Žankar za delo v Obcinskem Štabu Civilne zašcite Obcine Domžale, Gre­gorOrelzadelovekipi Civilne zašci- teObcineDomžalezapodporo,Ajda Vodlan za delo v ekipi Civilne zašcite Obcine Domžale za podporo,Marko Juvan za delo v ekipi Civilne zašcite ObcineDomžalezapodporo,IgorDi­mnik za nadzor protiepidemioloških ukrepov na terenu, Alen Behek za nadzor protiepidemioloških ukrepov na terenu, Franci Kozinc za nadzor protiepidemioloških ukrepov na te­renu, Andrej Jarc za vodenje Centra za zašcito in reševanje Domžale, Ma-tjaž Merkužic za organizacijo in vo­denje dekontaminacije ljudi, vozil in opreme, Nataša Zalokar za vodenje Doma upokojencev Domžale, Gašper Orehek za organizacijo zdravstvene službe, Marjan Pogacar za logistic­no oskrbo Obcinskega Štaba Civilne zašcite Obcine Domžale, Andrej Haf­ner za logisticno oskrbo ObcinskegaŠtaba Civilne zašcite Obcine Domžale, Sabina Zupan za koordinacijo skupi­ne za covid-19 v Zdravstvenem domu Domžale, Jan Kožuh za vodenje reše­valne postaje v Zdravstvenem domu Domžale, Majda Mernik za izvajanje pomoci ranljivim skupinam in Toni Dragar za vodenje obcine ter sistema Zašcite in reševanja. Župan je v svojem nagovoru pove­dal, da si vsi želimo, da se kaj take-ga ne ponovi vec, da pa smo vsi so­delujoci stopili skupaj in naredili src­no delo. »Tisti, ki ste bili v prvih vrstah veste, da ni bilo lahko. Dalec od tega. Vi ste prispevali k temu, da danes za­kljucujemo epidemijo. Vemo, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moci, in vemo, da smo preživeli teh dolgih pet-najst mesecev z roko v roki. Hvala lepa vsem! Zahvala gre vsem tistim, ki ste predlagali izboljšave, vsem, ki ste po­magali v tistem zacetnem valu epide­mije, vsem, ki ste pomagali obvešca-ti javnost, in vsem, ki ste fizicno po­magali in hvala, ker se trudite še na­prej. Ko se vrnete v svoje ekipe, se za­hvalite svojim ljudem in jim povejte, da jih imamo radi. Iskrene cestitke vsem vam! Vidim vaše uniforme, vidim vaše delo, vidim vas in vašo srcnost. Dela-li bomo tako kot do zdaj, upam, da se nam podobne zgodbe ne ponovijo, sam pa verjamem, da skupaj zmoremo. Verjamem v vas. Vem, da boste, bodo in bomo zmogli. Srecno in brez panike naprej. Zmagali smo,« je na slovesni podelitvi s ponosom dejal župan Ob­cine Domžale Toni Dragar. Po podelitvi je sledil vencek na­rodnih v izvedbi Janje Brlec, vrhun­ske citrarke in prvonagrajenke tako na državnih kot tudi mednarodnih tekmovanjih. Z odliko je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališce v Münchnu ter magistrirala na Uni-verzi Mozarteum v Salzburgu. Nasto-pa solisticno in v razlicnih komornih izvedbah po Evropi in je tudi clanica Slovenskega citrarskega kvarteta. Za konec je sledil stand up nastop Kle­mena Bucana. . SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Carman / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in pri­prava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo 14. julija 2021 tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do kraj­šanja prispevkov. aktualno Slovesno odprtje cebelnjaka Športnica in športnik leta 2020 sta Petra Pavlic in Anže Lanišek Cebelarsko društvo Domžale je v petek, 18. junija, pripravilo slovesnost ob odprtju novega cebelnjaka. Nagrado za moštvo leta je prejel ŽKD Ledita, Karol Drago Korošec pa je prejel nagrado Cebelnjak se nahaja v Študi ob Ka­mniški Bistrici v neposredni bližini Centralne cistilne naprave Domžale - Kamnik. Prisotne je naprej pozdra­vil predsednik cebelarskega društva Andrej Jus, sledil je slavnostni nago­vor predsednika Cebelarske zveze Slovenije Boštjana Noca. Dogodku so glasbeni prispevek dodale citrar­ke iz društva Lipa Domžale in Moški komorni pevski zbor CZS. Cebelnjak je bil postavljen že pred enim letom, vendar zaradi epidemi­je odprtje ni bilo mogoce. Pri delu je sodelovalo ogromno clanov, v veliko podporo pa so bila tudi lokalna pod-jetja, ustanove in tudi Obcina Dom-žale. Še posebej lepo so se za pomoc zahvalili županu Toniju Dragarju in direktorici JP CCN Domžale - Kamnik dr. Marjeti Stražar. Cebelnjak je v prvi vrsti dom za cebele, obenem pa nudi tudi prostor za izvajanje društvene in izobraževalne dejavnosti. Dodana mu je še dejavnost apiterapije. V imenu društva je Andrej Jus po­delil še pohvale vsem tistim, ki so pripomogli k temu, da je bil projekt uspešno zakljucen. V imenuObcine Domžale je po­hvalo sprejela podžupanja mag. Re­nata Kosec, ki se je zahvalila za va­bilo in lepo pozdravila vse udele­žence. Izpostavila je, da je vesela, da tudi najjužnejši del obcine Dom-žale s cebelnjakom postaja del dom­žalskih doživetij. Podžupanja je ve­sela, da je obcina s sredstvi lah­ko pomagala, a vendar meni, da fi­nancna pomoc brez clanov društva in simpatizerjev, njihove dobre vo­lje in prostovoljnih ur ne bi pomeni-la nic. »Cebelnjak ima dušo in srce, cebelarji niste samo ambasadorji ce­belic, temvec tudi zdravja, narave in za življenjsko delo v športu. Na domžalskem stadionu so bila v torek, 1. junija, na prireditvi Špor­tnik leta 2020 podeljena priznanja na podrocju športa v Obcini Dom-žale za leto 2020, na kateri je pri­znanja prejelo vec kot 70 najboljših športnikov, športnic in športnih de­lavcev v obcini Domžale. Dogodek je pripravil Zavod za šport in rekreaci­jo Domžale v sodelovanju z Obcino Domžale, povezoval pa ga je športni komentator Gašper Bolhar. Kljub epidemiji in ukrepom je leto 2020 na podrocju športa prine­slo izjemne uspehe, ki so jih dose-gle domžalske športnice in športni­ki, tako na domaci kot na mednaro­dni ravni. Vsi ti uspehi pa niso osta­li neopaženi, saj je na prvi junijski dan, tako kot vsako leto, bil prav vsak izmed njih nagrajen s prizna­njem za uspešno športno udejstvo­vanje v minulem letu. Spomnili pa so se tudi na športne delavce, ki skr­bijo za razvoj športa ter za pogoje, ki jih imajo športniki na voljo. Gre za nagrade in javno priznanje uspe­šnemu delu in številnim odreka- srcnosti. Vesela sem, da živim v taki obcini in da sem obkrožena s tako srcnimi ljudmi,« je še dodala. Slavnostno so cebelnjak z reza­njem traku odprli podžupanja mag. Renata Kosec, predsednik cebelar­skega društva Andrej Jus in predse­dnik Cebelarske zveze Slovenije Bo-štjan Noc. Obcina Domžale, Urad župana Foto: arhiv CCN ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBCINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE vabita vse obcane na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 80-LETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE ki bo v torek, 27 .julija 2021, ob 20.uri v Preserjah pri spomeniku v Kriškarjevih smrekicah V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje recitatorke in pevka Silva Kosec Po spominski slovesnosti bo tovariško srecanje udeležencev. Vabljeni in dobrodošli! Petra Pavlic skupaj s podžupanjo mag. Renato Kosec njem ter ljubezni do športa in dela. Pri tem pa, poleg športnic in špor­tnikov, ne gre pozabiti tudi na lju­di iz ozadja, ki so vedno prisotni in si zaslužijo priznanje za svojo pre­danost. Poleg Petre Pavlic, ki je v discipli­ni sunek kot prva Slovenka pri svo­jih 62 kilogramih dvignila 100 kilo-gramov, in Anžeta Laniška, smucar­skega skakalca z uvrstitvijo v sve­tovni pokal smucarskih skokov, jenagrado za moštvo leta prejelo ŽKD Ledita za uvrstitev na 2. mesto po­kalnega tekmovanja in 3. mesto dr­žavnega prvenstva, ter nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel Karol Drago Korošec na podrocju nogome­ta in balinanja. Nagrade je podeli-la podžupanja Obcine Domžale Re­nata Kosec. Posebno zlato priznanje za dol­goletno delo v športu je prejel Pri­mož Košak (TVD Partizan). Poseb-no bronasto priznanje za dolgole­tno delo v športu so prejeli: Stani­slav Žavbi ml. (Medobcinsko dru­štvo invalidov), Damjana Bercic (Plesni klub Miki), Martina Mrak Te-kavc (Plesni klub Miki), Bojan Dre-mel (Ženski košarkarski klub Dom-žale), Sead Rošic (Nogometni klub Domžale), Igor in Meta Zupan (Smu-carski klub Ihan), Danilo Slavko Emberšic (Atletski klub Domžale) in Domen Jarc (Atletski klub Domžale). Navedena priznanja je podelil pod-župan Obcine Domžale Marjan Rav­nikar. Podeljene pa so bile tudi na-grade za mednarodne dosežke, pla­kete, pokali, zlati pokali, medalje in zlate medalje številnim izjemnim športnicam in športnikom. »Prepricani smo, da so bili v mno­žici uspešnih domžalskih športnic in športnikov, clanov domžalskih špor­tnih društev, tudi letos izbrani tisti, ki so v minulem obdobju najvec prispe­vali k promociji športa, ne samo na obcinskem, ampak tudi državnem in svetovnem nivoju. Strokovni svet Za­voda za šport in rekreacijo Domžale je sprejel koncne odlocitve za podeli­tev priznanj tistim, ki so zaznamova­li leto 2020,« je ob letošnji podelitvi priznanj povedal v. d. direktorja Za­voda za šport in rekreacijo Domžale Aleš Florjancic. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Poletno carobno mesto Temperature se vztrajno dvigujejo in v našem mestu vlada prav prijetno poletno vzdušje. Lahko bi rekli, da skorajda carobno. S tem, ko se je epidemiološka slika v Sloveniji precej izboljšala in se sprostil marsikateri ukre-pi, se temu primerno pove-cuje tudi število dogodkov in aktivnosti, ki so nam v tem trenutku na voljo, seveda ob upoštevanju dolocenih ukrepov. Iz zaspane pomla­di smo se predramili v divje poletje. Aktivnosti razlicnih društev in organizacij nam spet vlivajo upanje, da svet spet poganja staro kolesje. Tudi na obcini se pripravlja-mo na razlicne dogodke, saj smo jih že nestrpno cakali. Pred nami je Poletno carob-no mesto, ki bo postreglo z odlicnimi slovenskimi glasbeniki v našem Slamni­karskem parku. Carobno, pod zvezdami. Lahko bomo nazdravili tudi Sloveniji in njeni okrogli 30-letnici. Vse najboljše Slovenija! Za vse ljubitelje narave, gora in drugih pustolovšcin se pripravlja tudi Festival gorniškega filma. Obcina Domžale bo letos gostila celoten festival in ponosni smo na to. Projekcije in predavanja bodo ponudile iskrene besede in dih jema­joce posnetke. Ker se zavedamo, kako mocno pogrešate druženja, smo vse moci usmerili tudi v to, da boste prvo soboto v mesecu juliju lahko na našem tržnem prostoru spet uživali tudi v kulinaricnih dobrotah. Kuhna na plac odpira svoja vrata. Verjamem, da je negotovo obdobje za nami, verjamem, da bo to poletje drugacno, bolj družabno, bolj sprošce-no in polno novega navdiha za vse tisto, kar je morda v zadnjem letu ostala zgolj iluzija. Vabljeni na naše do-godke, vabljeni na naše ze­lene površine in pohodniške poti. Kamniška Bistrica bo v teh poletnih mesecih nudila prijetno hladno zatocišce in prostor za sprošcanje, da bomo vsaj za nekaj casa odložili skrbi na stran. Župan Obcine DomžaleToni Dragar Spoštovane ucenke in ucenci! Ob zakljucku šolskega leta vam cestitam za pogum, ki ste ga v letošnjem popolnoma drugacnem letu premogli in uspešno zakljucili svoje šolske obveznosti. Kako drugacna pustolovšcina je bilo letošnje šolsko leto, šolanje ste tako opravljali od doma, pisanje te­stov in izpitov prek racunalni­ka, s sovrstniki ste se družili prek socialnih omrežij, in ver­jamem, da vam ni bilo lahko. CESTITAM vam, da ste uspe­li v tem casu uspešno zaklju-citi šolske obveznosti, pred­vsem pa, da ste se tako dobro, pozitivno in mirno spoprijeli s situacijo. Pocitnice so pred nami. Želim vam, da jih izkoristite za spro­stitev in druženje s prijatelji. Naj bodo dnevi topli, brez­skrbni, polni lepih dogodi-všcin in raziskovanj, naj bodo polni lepih trenutkov, do-brih knjig, pristnih pogledov, drobnih iskric in prijetnih druženj! Uživajte v zasluženem poletju! Župan Toni Dragar veliki intervju ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO SE JE SPLACALO BORITI BOJAN KONCAN, UPOKOJENI POLKOVNIK IN POVELJNIK SLOVENSKE VOJSKE TER POVELJUJOCI ENOTAM TO V BITKI V TRZINU Letos obeležujemo 30-letnico samostojnosti Slovenije, ki je bila zaznamovana z desetdnevno osamosvojitveno vojno. loval pod tajnim imenom Lokvanj. dve inšpekciji iz Beograda (GINO). ve vile, kamor se je na skrivaj pre-ji in da naj vztrajamo do konca. S nismo spraševali, kdo Pred zakljuckom kariere je bil pri-Zgodilo se je, da so zahtevali, da selil del ‘našega’ Republiškega šta-tem sem seznanil poveljnika Mah­ je cigav potomec in bocnik predsednika republike Tür-jim porocam v srbohrvašcini. To so ba za TO, prevzela njeno varovanje. nica, s katerim sva nato zacela raz­ka, poklicno pot pa zakljucil v voja-kakšna je posameznikova bili trenutki, ki te užalijo kot clo-Skratka, ti enoti sta bili zelo aktivni mišljati, koga od 249 ljudi, ki sva ški diplomaciji leta 2011 v Beogra-politicna ter svetovno veka. Zadnja ocena je bila, da ima-in agilni že nekaj casa pred osamo-jih imela na voljo, bova postlala tja. du kot slovenski vojaški ataše. mo najbolj varno urejeno skladišce svojitvijo. Naš štab je imel v sesta-Padla je odlocitev, da se tja pošlje nazorska usmeritev, orožja v oboroženih silah Jugoslavi-vi diverzantska in protidiverzant-vod zašcitne cete, ki jo je vodil Ja-Od zacetka leta 1988 ste bili ampak je bilo pomembno je. Par mesecev potem pa te razoro-ska voda iz Kamnika in Domžal ter nez Gregoric, protidiverzantski in poveljnik Teritorialne obrambe ali si za našo, slovensko žijo, da orožje ni varno. Orožje smo zašcitno ceto iz Domžal. Poleg teh diverzantski vod iz Kamnika ter ne­ obcine Domžale. Pravite, da je hranili v objektu v Jaršah, kjer je enot smo imeli še tri odrede, ki so kaj strelcev iz protioklepnega voda, stvar. Med nami so bili bilo to obdobje, ko so se razmere danes Tušev Cash & Carry. predstavljali naše manevrske enote. ki je bil namešcen v Leku. V rezer­zacele obracati na glavo. tudi pripadniki drugih vi je v obcinskem štabu ostal diver-Ko sem 4. januarja 1988 prevzel narodnosti. Pomembno Kot mi je znano, vam je nekaj Koliko vojaških obveznikov je zantski vod, protidiverzantski vod dolžnost komandanta TO obci-orožja, streliva in oborožitve štel vaš štab TO v casu zacetka in en vod zašcitne cete. je bilo, kaj nosiš v srcu. ne Domžale, si niti v sanjah nisem vseeno uspelo skriti in hraniti pri vojne? predstavljal, kako se bodo razme-posameznikih? 26. junija 1991 je imel ObmŠTO Za kakšna bojna vozila je šlo, ki re obrnile na glavo in se razpletleRes je. Posamezniki, ki so za po-Domžale 731 vojaških obveznikov, so ostala v blokadi v Trzinu? v prihodnosti. Že takrat sem me-vajanja vojaških vaj ves cas priso-trebe projekta MSNZ dali na razpo-od tega jih je bilo 249 razporejenih Šlo je za bojna vozila pehote BVP M nil, prav tako pa tudi danes po tri-tni na delovnem mestu, tudi prek lago svoje objekte za skladišcenje na obmocju Domžal in Kamnika, 80A. Vsako bojno vozilo ima tri cla-desetih letih, lahko zatrdim, da je vikenda. Po spletu cudnih okoli-streliva, oborožitve in minsko-ek-496 obveznikov pa je bilo razpore-ne posadke in sedem clanov izkrca­bil zame Ukaz za predajo oboroži-šcin direktiva predsednika Pred-splozivnih sredstev, so z lastnim ži-jenih v Ljubljani in so bili podreje-nega dela. Vozilo je oboroženo s to-tve Teritorialne obrambe na hra-sedstva RS, ki je prepovedala (od-vljenjem in premoženjem varova-ni ljubljanskemu štabu. Dejansko pom kalibra 20 mm, vojaki pa ima­njenje v objekte JLA, ki smo ga nasvetovala) predajo orožja, do nasli zaupana jim sredstva. Ti posame-smo imeli na obmocju našega šta-jo svojo pehotno avtomatsko oboro­Štabu TO Domžale prejeli 17. maja zaposlenih v Štabu TO Domžale ni zniki vecinoma niso bili pripadni-ba zelo majhno kapaciteto vojaških žitev. Bojna vozila, ki so bila name­1990, najtežji trenutek v vojaški ka-prišla. Posledicno nam je zaradi ki Teritorialne obrambe, niso ime-obveznikov, glede na nevarnega njena na Brnik, so se v Trzinu po­rieri. Že nekaj dni za tem je sledi-tega Vojaška policija JLA odpelja-li vojaškega razporeda in so to po-sovražnika, s katerim smo se spo-skušala izogniti barikadam na ce-lo drugo ponižanje: Ukaz, s katerim la orožje. Ceprav je takratni pred-celi kot patrioti in pošteni Sloven-padli v Trzinu. stišcu, zato so pri mostu cez Pša­sem bil zaradi neizpolnitve ukaza o sednik Izvršnega sveta SO Domža-ci. Brez placila, brez nadomestil in to zapeljala po bregu in nato pre­predaji orožja postavljen za koman-le za ukaz izvedel istocasno kot jaz, brez pripadajoce nacionalne pozor-Prišla je osamosvojitev, že nekaj ko travnika do glavne ceste pro-dirja straže, moji sodelavci iz OŠTO že 16. maja 1990 v dopoldanskem nosti. Danes zaradi pravnih ome-ur zatem pa so vas prebudili z ti Mengšu. To vozilo ima zelo ozko Domžale – vsi castniki, zaposleni casu od komandanta Pokrajinske-jitev vecina med njimi nima ureje-novico, da se je zacelo. Kako se gosenico, in ker vojaki niso ime­na štabu – pa za stražarje. ga štaba za TO Ljubljana okolica, nega niti statusa veterana vojne za spominjate tistega trenutka? li še dovolj izkušenj z njim, vojaški predsednika SO obcine Domžale, ki Slovenijo. 26. junija 1991 je bilo med vsemi rok so služili šele tri ali štiri mesece, Ste kljub pritiskom z vrha je bil po funkciji tudi predsednik nami prisotne malo evforije. Smo je eden izmed voznikov z njim po nasprotovali in poskušali Sveta za SLO in DS obcine, pa sem S kakšnimi enotami TO ste pred bili pa profesionalci v štabu že prej klancu zapeljal prevec postrani, za­prepreciti razoroževanje? seznanil o tem naslednje jutro, pri zacetkom vojne razpolagali v štirinajst dni stalno v službi, prav radi cesar se mu je prelomila gose-V casu od sprejema ukaza do tre-obcinski strukturi, ki je bila zaradi vašem štabu? tako smo imeli vpoklicane rezervi-nica, posadka pa je ni bila zmožna nutka, ko so pripadniki vojaške po-prvih demokraticnih volitev v od-V casu od razoroževanja TO in do ste. Sam sem spal v spalni vreci v popraviti. Zaradi tega so obstali licije JLA z lastnim ljudstvom in vo-hodu, nisem prejel nikakršne pod-napovedi razglasa samostojnosti štabu. V casu vojne smo imeli glav-tam. Kmalu se je okrog njih nabrala zili odpeljali orožje, sta mi bila edi-pore in razumevanja. so se zaceli stopnjevati pritiski, za-ni štab v Domžalah, eno pisarno vecja množica okoliških ljudi, ki so na opora pri nasprotovanju in poiz-radi cesar smo pocasi zaceli z do-pa smo imeli odprto tudi v Kamni-vojake zmerjali in pljuvali. Oni pa Zakaj ste se brezpogojno odlocili kusih preprecitve razoroževanja so-datnimi vpoklici enot. Domžalski ku. Prisluhnili so nam tudi na obeh so jim odgovorili, da bodo streljali. delavca obcinskega štaba TO Dom-za upor? in kamniški protidiverzantski eno-obcinah in so nam uredili vse, kar Naša in od pripadnikov milice prva žale, stotnik 1. stopnje Martin Plan-Razorožitev je bila zame kot povelj-ti sta imeli orožje in strelivo doma smo potrebovali. skrb je bila, kako civiliste in otroke ko (pokojni) in porocnik Milan Na-nika ponižanje. Nadrejeni ti vec ne že od prej, vsak mesec pa smo jih Popoldan je prišlo obvestilo, da spraviti od tam. rat, danes upokojeni major Sloven-zaupa. Razoroži te. Ne zaupa tvo-za en teden vpoklicali na dodatno gredo lahko nekateri ljudje domov ske vojske. Tiste dni smo bili pripa-jim sposobnostim, da ne boš znal usposabljanje. Enota za protispeci-k družinam na slovesnost ob osa-Kakšen je bil povod za spopad v dniki Štaba TO Domžale zaradi iz-tega orožja pravilno uporabiti. Ko alno delovanje Mirana Stoparja je mosvojitvi. Domov sva se odpra-Trzinu? letnik lxi | junij 2021 | številka 6 slamnik | 7 veliki intervju Okrog 17. ure je v Trzin priletel he-likopter gazela, ki ni bil oborožen. Sam sem dal ukaz, da lahko prista­ne, specialna enota milice pod po­veljstvom Vinka Beznika, ki je bila tudi tam, pa je imela ukaz, da naj strelja. Tega si ni upal takrat nare­diti nihce. Ta helikopter je vojakom pripeljal vodo in nekaj hrane, za nas pa njegov prihod ni bil škodljiv. Kmalu zatem sta priletela dva heli­kopterja MI8, ki sta povzrocila pre­cej panike, saj je kazalo, da bosta izvršila desant. Takrat je padla od­locitev za bojne aktivnosti (strelja­nje). Ker smo imeli vse bojne eno­te razporejene krožno okrog bojnih vozil, sem ukazal poveljniku ka­mniškega diverzantskega voda, da se obrne proti helikopterjem. Prvi strel je bil po mojem ukazu izstre­ljen iz protioklepnega orožja Arm-brust. Takrat se je zacela bitka, saj smo zaceli streljati eni in drugi. Koliko ljudi ste zajeli v Trzinu in koliko žrtev je bilo zaradi spopada? Ker specialci iz Skopja, bilo jih je 35, ki so bili v Trzin pripeljani s he-likopterjema, niso vec napredova­li proti oklepnim transporterjem, sva šla skupaj s strelcem porocati v štab. Iz Domžal sem se nazaj v Tr-zin odpeljal s kombijem, s katerim smo nameravali pripeljati ujetnike. Potekali so pogovori o predaji, ki so se zakljucili ob 23. uri. Vmes je bil še hud naliv. Najbolj fascinantno pri vsem tem je bilo, da so nam v casu naliva vojaki JLA dali šotorke. Po predaji sem jih razorožene okrog 23.30 pripeljal v naš štab, ki je bil v obcinski stavbi. Namestili smo jih v sejno sobo na obcini, kjer je bilo že nekaj ujetnikov. Vse smo popisa­li in jim dali obrok hrane. Postopali smo v skladu z Ženevsko konvenci­jo. Nekateri so mi to ocitali, vendar sem jim odgovoril, da naj se posta­vijo v njihovo kožo. Naslednji dan so jih prišli iskat iz ljubljanskih za­porov. Skupaj smo v Trzinu zajeli 10 pripadnikov JLA, v bitki pa je padlo pet pripadnikov JLA in naš pripa­dnik Edvard Peperko. Predali so se pripadniki bojnih vozil, ne pa še specialci, ki so se umaknili v Depalo vas. Kdaj in kako je prišlo do njihove predaje? Specialci iz Skopja, ki so spadali pod poveljstvo Niša, so se umaknili v Depalo vas, in se namestili v Kori-tnikovi hiši, kjer so povzrocili tudi veliko razdejanje. Ko smo prejeli in-formacijo, da so tam, smo se obrni­li na poveljnika specialne enote Mi-lice Vinka Beznika, ki je poznal po­veljnika te enote. Beznik je sam po­sredoval, da so se predali. Njiho­vo zajetje je potekalo naslednji dan in brez streljanja. Dojeli so, da ne bodo dobili nobene pomoci. Je bilo takrat pri vas kaj dileme iti v Trzin? Ko sem od Vojka Pavlina prejel ukaz, sem si sam pri sebi rekel: ‘Oh, hudica, tako dalec smo že.’ Ko se je poveljnik Mahnic odlocil, da me pošlje v Trzin, ni bilo odstopanja z moje strani. Ce sem profesiona­lec in prejemam placo, moram to sprejeti kot delo. Vse, kar sem de­lal, sem verjel, da delam prav. Ce bi se ustrašil Trzina, mislim, da moji-ma sinovoma ne bi mogel nikoli po­gledati v oci. Drugega julija 1991 je JLA z letali raketirala oddajnik RTV v Domžalah. Lahko poveste kaj vec otem? Po raketiranju Krvavca se je za-celo govoriti, da naj vsi posluša­jo RTV Ljubljana, ki oddaja na sre­dnjem valu radio oddajnika Dom-žale. Kmalu zatem pa so raketira­li še ta oddajnik. Moja ocena je, da je bilo to dejanje strogih profesio­nalcev in da so imeli nalogo one-sposobiti oddajnik in ga ne unici-ti. Zakaj profesionalci? Letala le­tijo v parih, oboroženi pa so bili z nevodenimi raketami BR57. To po­meni, da mora pilot nameriti in ustreliti ter zadeti dvometrsko tar­co (premer antene oddajnika). Za-deli so anteno in še kletni prostor, ki je takrat služil kot zaklonišce. Raketa pa je priletela skozi okno. V tem prostoru se je prej nahaja-lo vsaj dvajset naših vojakov. In ce bi se to pripetilo, bi imeli v Domža­lah velik vojaški pogreb. Prostor je bil popolnoma prestreljen od šra­pnelov. Cevi od centralne kurjave so bile preluknjane. Vse skupaj je bilo videti grozljivo, sploh ce po­misliš, da bi se takrat notri naha­jali ljudje. Kaj ste imeli pa na razpolago za obrambo oddajnika? Za obrambo oddajnika smo imeli nemške protiletalske topove Flack, letnik 1934. Poleg tega tam nismo imeli nobenih sredstev za zveze. Po raketiranju je Republiški štab TO organiziral posebno mobilno enoto protizracne obrambe. Imeli so rake-te Strela in krožili po širšem obmo-cju Brnika. Ti pripadniki so imeli poseben status, za njih je bilo treba organizirati prenocišce in prehrano. Prav tako smo po raketiranju zahte­vali od gradbenih podjetij in komu­nale, da so nam uredili ustrezne za­klonilnike. V poosamosvojitvenem casu se nic ni govorilo in se ne govori o slovenskih fantih, ki so bili takrat na služenju vojaškega roka in so junija in julija 1991 samovoljno in samoiniciativno zapustili enote in ustanove JLA in prebegnili (prestopili) v enote Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V domžalskem štabu glede tega niste stali križem rok? V drugi polovici maja 1991 smo v 55. ObmŠTO Domžale dobili nalogo, da pripravimo pogoje za delo Zbirnega centra (ZC) za sprejem vojakov, go-jencev, aktivnih vojaških oseb in ci­vilnih oseb ter vojakov po pogod-bi iz Jugoslovanske ljudske arma­de, ki bi prostovoljno zapustili eno­te in zavode Jugoslovanske ljud­ske armade (JLA) in prestopili v re-zervni sestav slovenske Teritorial­ne obrambe in ki izhajajo iz obcin Domžale in Kamnik, ki sta tvorili 55. ObmŠTO. V tistem casu je bilo na služenju vojaškega roka v enotah JLA iz kamniške obcine 55 naborni­kov, iz domžalske pa 91. Kako ste izbrali lokacijo za zbirni center? 55. ObmŠTO Domžale sta takrat tvorili obcini Domžale in Kamnik. Tako ni bilo cudno, da je bila loka­cija dolocena v bližini meje med obcinama v neposredni bližini pod vasjo Mala Lašna, sredi gozda na položnem grebenu, dobro zakrita, z dobro pregledno okolico, primer-no za obrambo, ter z možnostjo pri­kritega umika, nad vsemi vodnimi viri in med dvema pomembnima komunikacijama, skozi Crni graben in Tuhinjsko dolino. Kljucno vlogo pri izbiri lokacije sta odigrala s svo­jimi bogatimi izkušnjami Janez Jarc - Žan in Martin Planko. Dolocen je bil tajni naziv Zbirnega centra Lo-kvanj in tri javke, prek katerih bi se lahko prišlo do Zbirnega centra. Kako pomembna je bila ta, pra­vocasna odlocitev o formiranju Zbirnega centra, se je izkazalo že drugi, tretji dan agresije, ko smo od Postaje milice in Upravnega or-gana za ljudsko obrambo zaceli dobivati informacije, da se pri njih javljajo vojaški obvezniki in aktiv­ni pripadniki JLA, ki so zapusti­li svoje enote in ustanove in so se pocutili ogrožene, ne glede na jav­ni poziv slovenske politicne gar-niture. Po evidentiranju in podpi­su izjave so jih usmerili k nam na štab. Za njih smo v Zbirnem cen­tru zagotovili pogoje za bivanje in usposabljanje v vojaških razmerah. Vse bolj ocitno je, da si dolocen del politike prisvaja osamosvojitev in vojno za Slovenijo, zaradi cesar se še v ta del naše skupne novejše zgodovine vnaša razdeljenost. Kako vi kot aktivni udeleženec vojne za Slovenijo gledate na to? Zakaj prihaja do tega in kako bi morali to preseci? Leta 1990 in 1991 se nismo spraše­vali, kdo je cigav potomec in ka­kšna je posameznikova politic­na ter svetovno nazorska usmeri­tev, ampak je bilo pomembno, ali si za našo, slovensko stvar. Med nami so bili tudi pripadniki drugih naro­dnosti. Pomembno je bilo, kaj no-siš v srcu. Nepredstavljivo mi je, da smo bili takrat enotni, danes pa smo zaradi intrigantskih in politic­nih konvertitov veteransko razde­ljeni. Samooklicani osamosvojite­lji so nam zaradi osebnih interesov in koristi ugrabili osamosvojitev ter razprodali in okradli domovino. Tako ne preseneca niti delovanje politika, ki je danes Vrhovni po­veljnik Slovenske vojske. Še kot predsednik vlade RS je Sloven-ski vojski odvzel ogromna financ­na sredstva ter tako preprecil njen normalen razvoj in delovanje. Da­nes pa mu kot Vrhovnemu povelj­niku, saj je Slovenska vojska za­radi nezmožnosti normalnega ra­zvoja, ocenjena negativno, ni niti malo nerodno, kaj šele, da bi zara­di tega prevzel kakšne koli posle-dice. Kljub vsemu pa se je za samo­stojno Slovenijo splacalo boriti. Ni mi žal. . Vabljeni na vodeni ogled z jamarji po pravljicno-doživljajske poti | sobota 10. julij • sobota 14. avgust • ob 10. uri • Cešminov park 8 | slamnik številka 6|junij 2021 |letnik lxi ZAGOTOVO SMO NAJBOLJ NOGOMETNA OBCINA V SLOVENIJI! Drzna izjava. A takšna, ki z uspehi v zadnji sezoni to trditev naših sogovornikov postavlja na realna tla. V radiju vsega nekaj kilometrov imamo v obcini Domžale tri uspešne nogometne klube, ki z zadnjimi dosežki to potrjujejo. Domen Jarc Foto: klubi N ogometni klub Domžale, Nogometni klub Kalcer Ra-domlje, Nogometni klub Roltek Dob. Vrstni red za­ pisanih lahko obrnete cisto poljub- no in spredaj postavite tudi Modre iz Doba ali Mlinarje iz Radomelj. Tokrat ne gre za navijaško rivalstvo, ki naj se razplamti ob vstopu v novo sezono, v kateri nas znova caka prvoligaški so- sedski obracun, ampak za (po)hvalo omenjeni trojici, ki ima za seboj zah­ tevno in tudi sila uspešno ‘covid’ se­ zono. In prav je, da jih napišemo s ce­ lim imenom, z omembo sponzorjev, ki so prav tako izjemno pomemben clen in gradnik kluba. Kot tudi naši trije sogovorniki, Bojan Gasior, Ma- tjaž Marinšek in Matej Oražem. Dva predsednika klubov, ki sta s svojim doprinosom nogomet v Dobu in Radomljah dvignila ne eno, am- pak kar nekaj stopnic višje, ter Matej Oražem kot uspešen športni direktor v najvecjem obcinskem športnem ko­ lektivu. Soglasno so pritrdili, da je obcina Domžale brez dvoma najbolj nogometna obcina v Sloveniji. Kaj torej postaviti na drugo stran tehtnice uspehov omenjenih treh klubov? Nasproti trem kolektivom, ki so se letos podpisali pod naslednje uspehe: Domžalcani so se s cetrtim mestom v prvoligaški drušcini znova uvrstili v evropsko klubsko tekmova­ nje, prebili so se do polfinala pokala in bili znova izjemni v mlajših selek­ cijah. Vnovic prvaki v združeni mla­ dinski in kadetski ligi ter najboljši tudi med pionirji v tekmovanju Liga U15 zahod. Radomljani so se veselili naslova prvaka med drugoligaši, nji­ hovi mladinci pa so se na koncnem cetrtem mestu enakovredno kosali z najboljšimi v tej starostni kategori­ ji – Domžalami, Olimpijo in Maribo­ rom. Dob je bil znova v vrhu 2. lige, tako rekoc do konca v igri tudi za boj za prvo ligo. Mladinci modrih so se v drugi slovenski mladinski ligi zahod Radomljani so še tretjic zasluženo postali prvaki druge lige. Nogometna šola Doba in Domžal prinaša ogromno plusov obema vpletenima kluboma – predvsem pa malim nadobudnim nogometašem. na koncu po besedah Oražma pozitiv­na: »Po lanski sezoni, ki je bila z osmim mestom slabša od pricakovanj, smo se vrnili na stare tirnice. S trenerjem De-janom Djuranovicem smo znova na­šli svojo pravo identiteto. Vmes je bilo zahtevno obdobje po odhodu Simona Rožman, prišlo je do menjave igralske­ga kadra, pomladitve, a ekipa okoli De-jana ter ostalega strokovnega vodstva je znova našla pravo energijo in kemi­jo. To se pozna in to je najbolj pomemb-no za nadaljevanje pozitivne zgodbe.« Rumeno družino tako po letu pre­mora znova cakajo tudi evropski iz­zivi, letos v novoustanovljeni Konfe­rencni ligi. Prvi tekmec bo luksem­burški FC Swift Hesperange (tekmi bosta 8. in15.julija), ob pricakova­nem uspehu pa nato konec meseca sledi še let na Finsko ali Ferske oto­ke. »Cilj je zagotovo vsaj šest tekem, vec bi bil že velik plus, manj pa za­gotovo razocaranje,« želje v evrop­skem poletju razkrije Oražem. Evropske zelenice bodo seveda idealna priložnost, da Domžalcani na ogled postavijo svoje najboljše in najvrednejše može, cesar Oražem ne skriva: »Na žalost nismo v stanju, da bi takšno ekipo zadrževali dlje cas. Racionalizirati je bilo treba poslova­nje, ker je nogometno tržišce izjemno zahtevno. Jasno je, da nas zanima ka­kšna prodaja igralca, da zaslužimo in ohranimo trenutno delovanje kluba. Na placilni listi je 125 oseb, kar je izje­mno veliko.Tudi proracuni v zadnjih letih so bili najvišji v zgodovini kluba, gibali so se med tremi in štirimi mili­joni, odvisno od uspeha v evropskem tekmovanju. Tudi v lanski sezoni je bil proracun še na prejšnjem nivoju za­radi preteklih prodaj igralcev.Za na­prej pa bo treba ponovno kaj ustva­riti, da bomo širili delovanje in ohra­nili oziroma dvignili kvaliteto dela.« Domžalcani torej ciljajo na uspešno evropsko poletje, ki bi v ospredje iz­strelilo kakšnega izmed mlajših no-gometašev, v prvi vrsti sta tu sevedaDario Kolobaric in Sven Šoštaric Ka­ric. S predstavami, kakršne so Dom-žalcani pred leti kazali na evropskih tekmah proti West Hamu, Freiburgu in Marseillu, se lahko marsikomu od­prejo vrata nogometne Evrope. Radomlje: V tretje gre rado Radomljani so tretjic osvojili na­slov prvaka v drugi slovenski ligi in si tako znova priigrali vozovnico za veselili naslova prvaka, kadeti so bili za las drugi. Le razlika v danih in pre­jetih golih je mlade Dobljane locila od prvega mesta na skupni lestvici mladincev in kadetov ter možnega naskoka na prvo ligo. Oboji s Krko so namrec zbrali po 52 tock … Koga in kateri uspeh postaviti kot protiutež temu? Slovenskega prvaka Muro? Z letos zmagovalno clansko selekcijo, a brez presežka v konku­renci mladincev in kadetov, ki so na skupni lestvico osvojili šesto mesto velikih 22 tock za Domžalami? Osa­mljenega jezdeca proti trojici? Lju­bljanski tandem Olimpije in Brava, ki sta prvenstvo koncala na tretjem in petem mestu, s pokalnim slav­jem Olimpije, a s slabšim izkupick-om v vseh ostalih mlajših kategori­jah. Cast najvecje obcine v Sloveniji potem brani še prvak tretje lige Iliri­ja. Tudi Maribor, Celje, Novo mesto, Koper, Nova Gorica in ostali nimajo tega, kar ima obcina Domžale. »V Sloveniji ni na tako majhnem prostoru nikjer toliko uspešnih no-gometnih in seveda tudi športnih zgodb. To je dejstvo. Domžalcani s svojimi rezultati tako v clanski kon­kurenci kot z naslovi v mlajših kate­gorijah, naš povratek v prvo ligo in preboj mladinske selekcije proti vrhu, dvig kakovosti naših mlajših ekip. In seveda Dob, ki je stalno v vrhu druge lige in njihovi letošnji uspehi v mlaj­ših selekcijah. Vse našteto govori v prid temu, da je tu obcina Domžale na prvem mestu,« je jasen predse­dnik NK Radomlje Matjaž Marinšek. Obcina, ki je s slabih 37.000 pre­bivalci sedma najvecja po številu prebivalcev, po velikosti pa se niti ne uvršca med najvecje, je imela v no-gometni sezoni 2020/21 – ce se izra­zimo nekoliko drugace – med prvimi 14 najboljšimi nogometnimi klubi tri predstavnike. Tako rekoc pokorila si je tekmovanje v mladinski in kadet-ski prvi ter drugi ligi, tudi vloga pi-onirjev Doba, Domžal in Radomelj v kategoriji U15 je bila izjemna. Domžale: S trenerjem Dejanom Djuranovicem smo znova našli svojo pravo identiteto Domžalcani so prvenstvo koncali na cetrtem mestu. Po uspešnem povrat­ku po ‘korona prekinitvi’ v aprilu in na zacetku maja (zmagi v cetrtfinalu pokala proti Mariboru in prvenstve­ni zmagi proti Olimpiji), se je zdelo, da je v igri še kaj vec, a sledila je le še ena zmaga na zadnjih štirih sreca­njih sezone. Vendar je ocena sezone prvo ligo v prihajajoci sezoni. To jim znanja. Da s tistimi fanti, ki so pripra-ložnost tudi za njih. V preteklosti je krona njihovega trdega dela, nek za-domelj, Domžal in Doba vec kot iz­je uspelo sila prepricljivo, saj so se vljeni delati in so ambiciozni, lahko v Dobu šlo na tekmo 13 nogometašev, kljucek za nogometaše, ki koncujejo kazali. Prva in druga mesta so se kar na 22 tekmah izkazali z drugim napa-tudi v prihodnjih letih posežemo viso-danes je selekcija tako velika, da vseh mladinski staž. Hkrati pa velika na-vrstila, kar je potrditev ne le talen­dom in prvo obrambo lige (51:17). Tri ko. Letos smo v vseh selekcijah nare-niti ne moreš uvrstiti v ekipo,«razloge grada in priznanje za klub.Najve-ta mladih nogometašev, ampak tudi od skupno štirih porazov skozi celo-dili korak naprej in smo izjemno za-za številcno rast tistih najmlajših no-cjo veljavo imajo naslovi naših mlaj-trdega dela in znanja trenerjev. Ti-tno sezono so doživeli na zadnjih šti-dovoljni, da imamo resnicno na eni gometašev v klubu izpostavi Gasior. ših selekcij ravno s tega vidika, ker to stih trenerjev, ki se jih v novicah po rih srecanjih, ko so že krmarili pro-strani množicnost in na drugi kvalite-prvo mesto ni prioriteta. Je posledica navadi ne omeni in jih televizija ne ti naslovu. »Izjemno smo ponosni na to. A treba je še naprej ostati tudi re-Nasmeh mladega dobrega dela, mladinske akademije, pokaže. Tistih, ki po navadi poišcejo naslov prvaka, saj je tudi v drugi ligi alen. Dob je vas, mi smo vaški klub in nogometaša na treningu kjer gre za nogometno in osebnostno, talent, ga zbrusijo in porinejo v no-konkurenca zelo mocna. Nafta je ime-konstantno posegati po takšnih uvr-vreden vec kot prva liga življenjsko rast. Rezultat je potrditev gometni ring. la s svojim proracunom visoke cilje, tu stitvah ni macji kašelj. Številni nam Morda pa se lahko tudi tukaj zacne dobrega dela. Do takšnega rezulta-Tja, kjer na koncu šteje le re-sta bila še dva nekdanja prvoligaša potrjujejo, da pišemo pravo nogome-zgodba o najbolj uspešni nogometni ta se pride, ker kar nekaj mladincev zultat. Kjer ni lepih ocen za dobro Krka in Drava, svojo racunico je imel tno zgodbo in se ne zaletavamo. Želi-obcini v Slovenji. Pri stotinah mla-že nastopa tudi v clanski konkurenci, predstavo,lebojnazeleniciza vsa­tudi Dob. Izpolnili smo visoki cilj, ki mo ostati racionalni.« dih nogometašev, ki se skozi trenin-ker se kadeti že kalijo na mladinskih ko žogo. In imeli smo Domžalcani v ge, tekme in druženja kalijo. Špor-tekmah in tako tudi pionirji že med pretekli sezoni sosedski boj v dru­tno in življenjsko. Kaj pa te lahko na kadeti. To so dveletne razlike. Vese-gi ligi med Dobom in Radomljami, življenje pripravi bolj kot zmage in li nas, da lahko tako naši najboljši zdaj nas v prihajajoci prvoligaški se­porazi, disciplina in prilagajanje? nogometaši ne le igrajo, ampak tudi zoni 2021/22 med drugim caka novi Sogovorniki so soglasni, da je edi-zmagujejo proti starejšim tekme-stari derbi med Domžalami in Rado-no takšno vodilo pri delu z mladimi cem,«pomembnost mlajših selekcij mljami. Za potrditev teze o najbolj pravilno, uspehi so zgolj posledica za klub pojasni Matej Oražem, ki je nogometni obcini na soncni strani in nagrada tega. ob tem seveda izjemno ponosen na Alp. »Sam se držim izraza, da smo »Uspehi so seveda super, a ko vi-delovanje nogometne Akademije v kar najbolj nogometno mesto, ker so diš na zelenici šest, sedem, osem let Domžalah:»Edini imamo do potan-razlike med nami tako majhne. Poleg stare otroke, ki si želijo trenirati in ki kosti dela urejeno akademijo, zato je teh treh vecjih klubov imamo še en so na treningih nasmejani, je to nekaj tudi interes ostalih mladih nogome-kup manjših okoliških klubov, kjer se najvec, kar jim lahko daš. Da so mladi tašev iz Slovenije za prihod v Domža-prav tako trudijo delati kar najbolje aktivni in dobro usmerjeni, velja zame le velik. Starši, nogometaši in agen-in tudi z njimi smo v kontaktih. Vese­vec kot prva liga, v kateri so Dob ne-tje so seznanjeni z delom naše aka-li me, da je ta nogometni preporod, ki kateri že veckrat videli,« pomen naj-demije, ki jo bomo poleti razširili, a se je zacel pred 25 leti v NK Domžale, mlajših nogometnih nadebudnežev še vedno ostaja premajhna za vse že-tako pozitivno vplival tudi na ostale. za klub izpostavi Bojan Gasior, ki je lje. Še vedno pa velja, da želimo fan-Mislim, da nam nihce tudi po števi­presenecen nad povecanim odzivom tom iz lokalnega obmocja omogociti lu otrok, ki se nogometno udejstvuje­za nogomet v zadnjem obdobju. Ena-vse pogoje za trening, zaradi cesar je jo v Domžalah, ni primerljiv,« zaklju­ko je tudi v Radomljah in Domžalah. tudi prišlo do sodelovanja z Nogome-ci Oražem. »Veliko pozornosti posvecamo tnim klubom Dob. Da jim lahko ponu-Domžalski nogomet je zato s tega mlajšim selekcijam. Interes najmlaj-dimo igranje na visokem nivoju takoj vidika prostorske majhnosti in na smo si ga javno zadali, in zato lah-Tri zgodbe in trije razlicni pristopi ših je izjemen in tako imamo v selek-ob prestopu v clansko selekcijo, saj je drugi strani velike širine resnicno ko tako nogometašem kot strokov-k uspehom ter razvoju kluba. A tudi ciji U7 kar 45 nogometašev, kar je res preboj v clansko ekipo Domžal zah-nekaj posebnega. A kot smo že napi­nemu vodstvu samo cestitam,«je na eno pomembno sodelovanje, ki se je velika številka. Zgodba se tako uspe-teven. Tako pa imamo v sodelovanju sali, to morajo znati Domžalcani, Ra-kolektiv iz Radomelj ponosen dol-hitro izkazalo za dobitno kombinaci-šno vije vse do mladinske selekcije, ki z Dobom vmesno stopnico.« domljani in Dobljani potrditi tudi na goletni predsednik kluba Marinšek, jo na obeh straneh. Domžalski in dob-si je letos znova zagotovila igranje v In na teh stopnicah proti clanski zelenici. Mi se nadejamo, da ob pri­ki se zaveda, da vse vpletene v klu-ski nogometni klub skupaj sodelujeta mladinski Ligi prvakov. To je zanje selekciji so se mladi nogometaši Ra-sotnosti navijacev na tribunah. . bu caka pestro poletje: »Vec kot ja-pri razvoju mladih nogometašev. sno nam je, da je preskok iz druge v »Tudi letos smo z Domžalami do-prvo ligo hud. To smo dvakrat okusili, govorjeni, da se naši ekipi prikljuci a verjamemo, da bo šlo v tretje rado. štiri ali pet mladih nogometašev, sta­Prvic in drugic smo v ta boj vstopili z rih 18 ali 19 let, ki se bodo pri nas ka­manjšim proracunom in nekako pol-lili,« prihajajoce sodelovanje v clan­profesionalno, zdaj je drugace. Ekipa ski selekciji opiše Gasior, ki je zado­bo povsem profesionalna, tudi prora-voljen, da nogometaši v Dobu dobijo cun bo temu primeren.Osnova bo še priložnost in jo tudi izkoristijo: »Mi vedno naša ekipa, ki nas je pod vod-dokažemo, da smo svoje delo opravili stvom Roka Hanžica pripeljala do na-zelo dobro, nogometaši, da so si (do-slova drugoligaškega prvaka, a doda-datno) priložnost zaslužili. Sam sem li ji bomo še štiri ali pet nogometašev, izrecno proti temu, da se vozi v klu­ki bodo karakterno in igralsko spadali be drugorazredne tujce in bom vedno v našo sredino. Da se bomo enakovre-dajal prednost našim fantom.« dno borili za sedmo ali osmo mesto in »V prvi ekipi imamo kar tri no-tako obstali med elito.« gometaše, ki so se izpopolnjeva- Uspešna nogometna zgodba s se-li v Dobu in se jim je to obrestovalo. vera obcine pa ima še eno pozitiv-Andraž Žinic je tako zaigral tudi za no plat. »S temi zadnjimi uspehi smo mlado reprezentanco U21, Benjamin pritegnili tudi druge nogometaše, ki Markuš se je dokazal in takoj po po­zdaj želijo priti v našo sredino, saj vi-vratku zacel v prvi ligi igrati brez te­dijo, da delamo dobro. Da smo lahko žav. Žiga Repas je še en tak primer. In odskocna deska na njihovi poti. Prej vsak naslednji bo potrditev tega, da smo nogometaše iskali sami, zdaj pa smo si ta projekt v skupno dobro pra­želijo priti k nam in tudi to je potrdi-vilno zamislili,« pozitivne rezultate tev našega dela,« je na delo stroke sodelovanja razkrije Matej Oražem, ponosen Marinšek. ki v tem, da bi lahko nekateri Dob videli kot ‘satelit’ Domžal, ne vidi Dob: Ta sezona nam je nic slabega: »To je v Evropi normal-prinesla številna nova no prisotna zadeva. Vzemimo za pri­spoznanja mer Benjamina Šeška. On je bil kot In ce pri Radomljah v zakljucku clan Salzburga posojen v Liefering, ki skrajšane sezone niso delali napak, je satelit Salzburga in se je od tam je bilo drugace pri sosedih iz Doba. prebil do clanske reprezentance Slo-Na zadnjih sedmih prvenstvenih venije. Mladim nogometašem, ki jim tekmah so se zmage veselil le enkrat še nekaj manjka do naše prve ekipe, in še to proti Radomljam, ko so že smo ponudili priložnost, da se doka­proslavljale naslov prvaka. Iz prvega žejo in si izborijo svoje mesto v ekipi. izzivalca Mlinarjev v aprilu so nato A še vedno je pomembno, da se no-v mesecu dni padli na koncno cetr-gometaši Domžal dobro integrirajo to mesto. »Res je kazalo še bolje, a v ekipo Doba in tam izkoristijo svojo v sezono smo krenili po mojem mne-priložnost ter napredujejo. Da kvali­nju z eno najmlajših ekip v drugi ligi. tetno predstavljajo NK Domžale kjer-V zadnjih kolih je prišla kriza, malo koli nastopajo.« smo se ustrašili rezultata, pripetila se Ni pa clanska selekcija edina, ki je je kakšna naivna napaka in posledi-predmet sodelovanja Doba in Dom-ca je bila ta slab niz ob koncu. A smo žal. »Povezava z Domžalami je kori­vseeno zadovoljni,« se na minulo se-stna za to mladino. Izgleda, da je v zono ozre Bojan Gasior, ki trdi, da so naši obcini ogromna baza mladih fan-v klubu iz koncanega prvenstva od-tov, ki bi radi igrali nogomet. V pre­nesli ogromno: »Resda smo bili pred teklosti morda niso prišli zraven, zdaj leti že na pragu prve lige, a ta sezo-pa so pogoji boljši, infrastruktura je na nam je prinesla številna nova spo-boljša, imamo vec igrišc in to je pri­ obcinski svet 16.REDNA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE DOMŽALE Domžalske obcinske svetnice in svetniki so se v cetrtek, 17. junija 2021, sestali na 16. redni seji Obcinskega sveta Obcine Domžale, ki je potekala v telovadnici Podružnicne osnovne šole Ihan. Sejo je vodil župan Toni Dragar. Vprašanja, pobude in predlogi obcinskih svetnikov VPRAŠANJE IZPLACILA DODATKOV V CASU EPIDEMIJE ZA DELO V RIZICNIH RAZMERAH (zaporedna števil­ka: 321) POSREDOVAL:Matej Oražem / LMM na seji 22. 4. 2021 VSEBINA:Skladno z veljavno za­konodajo so javni uslužbenci za opravljanje nalog, ki se izvajajo na sedežih izvajalcev oziroma na tere-nu in so vezane na izvajanje ukre­pov za preprecevanje širjenja na­lezljivih bolezni covid-19 v casu trajanja epidemije upraviceni do izplacila dodatka za delo v rizicnih razmerah. Sredstva se izplacujejo na osno-vi zahtevkov iz proracuna RS. Sprašujem,koliko sredstev je bilo kot dodatek v obdobju ok­tober 2020–marec 2021 izplacanih pri naslednjih proracunskih upo­rabnikih in katerim uslužbencem (delovna mesta) so bila izplacana: • Obcina Domžale • Zdravstveni dom Domžale • Mestne lekarne, enote v obcini Domžale • Osnovne šole: prosim za poda­tek po posameznih šolah • Knjižnica Domžale • Vrtec Domžale in Vrtec Urša • Kulturni dom Franca Bernika • Zavod za šport in rekreacijo • Center za zašcito in reševanje Domžale ODGOVORI Vsebina odgovorov je bila s strani uredništva zaradi razlicnih metod in obsega odgovorov posameznih javnih zavodov prilagojena in delno poenotena. Navajamo skupno viši-no bruto izplacil dodatkov za dela v rizicnih razmerah v obdobju od ok­tobra 2020 do marca 2021 (prvi bru-to) za posamezne javne zavode, pri cemer ponekod izplacila za februar in marec še niso bila izvršena. Direktorji javnih zavodov do iz­placila dodatka za delo v rizicnih razmerah niso bili upraviceni. OBCINA DOMŽALE: 69 zaposlenih (višji svetovalci, svetovalci, refe­renti, podsekretarji, strokovni so-delavci, poslovni sekretarji, tajni­ce, financniki, inšpektorji, redarji, financniki …) skupaj izplacani do-datki: 81.882,98 evra. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE: Zaposlenim v ZD Domžale je bilo v obdobju oktober 2020 do marec 2021 izplacanih 1.487.910,17 evra dodatkov. Analiza po mesecih: Oktober 2020: skupaj dodatkov: 115.181,38 evra, od tega 6.633,07 evra v placni skupini J; vec kot 1000 evrov dodatka je prejelo osem zdravnikov, najvišji izplacani doda­tek je bil 1.438,78 evra. November 2020: skupaj dodatkov 269.307,04 evra, od tega 9.806,96 za placno skupino J; vec kot 1000 evrov dodatka je prejelo 63 zapo­slenih, vec kot 2000 evrov dodatka je prejelo 21 zaposlenih, najvišji iz­placani dodatek je bil 3.298,88 evra. December 2020: skupaj 281.515,13 evra, od tega placni skupini J 10.245.59 evra; vec kot 1000 evrov je prejelo 82 zaposlenih, vec kot 2000 evrov je prejelo 24 zaposle­nih; najvišji izplacani dodatek je bil 3.846,23 evra. Januar 2021: skupaj 265.732,80 evra; vec kot 1000 evrov dodatka je prejelo 88 zaposlenih; 22 zapo­slenih je prejelo vec kot 2000 evrov dodatka, najvišji izplacani doda­tek je bil 3.076,98 evra. Februar 2021: skupaj 243.566,09 evra; vec kot 1000 evrov dodatka je prejelo 81 zaposlenih; vec kot 2000 evrov dodatka je prejelo 12 zaposlenih; najvišji izplacani do-datek je bil 2.426,08 evra. Marec 2021: skupaj dodatkov 312.607,73 evra. Vec kot 1.000 evrov dodatka je prejelo 112 zaposlenih; vec kot 2.000 evrov dodatka je pre­jelo 30 zaposlenih, najvišji izpla-cani dodatek je bil 3.343,26 evra. CENTER ZA ZAŠCITO IN REŠEVA­NJE: 45 zaposlenih skupaj doda­tek: 170.087,87 evra. Zaposlenim (gasilci, vodje in na­mestniki vodje gasilske izmene, ga­silski inštruktorji, kandidati …) pri­pada dodatek v casu epidemije, ce sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skla­du z Zakonom o nalezljivih bolez­nih in da javni uslužbenec opravl­ja dela v nevarnih pogojih. Do do-datka je upravicen le za ure, ko je opravljal dela v nevarnih pogojih. Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zara­di izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. MESTNE LEKARNE, LEKARNA DOMŽALE: Zaposleni farmacevti, farmacevtski tehniki, pripravniki in lekarniške strežnice, skupaj do-datki: 60.481,21 evra. MESTNE LEKARNE, LEKARNA RA­DOMLJE: Zaposleni farmacevti, farmacevtski tehniki, pripravniki in lekarniške strežnice, skupaj do-datki: 22.071,96 evra. OSNOVNA ŠOLA DOB: Skupaj dodatek: 119.502,23 evra, in si­cer placna skupina D: 97.646,08 evra dodatkov in placna skupina J 21.856,15 evra dodatkov. OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA: Skupaj dodatek: 31.067,69 evra. Dodatek so prejeli zaposleni (ucitelji, tehnicno in administra­tivno osebje, spremljevalci, knjiž­nicar) le za ure, ko so opravljali delo v nevarnih pogojih. Torej ta­krat, ko je ali bi lahko bilo ogro­ženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenos-ti možni okužbi z nalezljivo bolez­nijo, zaradi katere je bila razglaše­na epidemija. V casu dela na domu zaposleni niso prejeli dodatka.OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE:Sku­paj so zaposlenim (strokovni in tehnicni delavci) za obdobje ok­tober 2020–januar 2021 izplacali 44.705 evrov, podatka za februar in marec niso posredovali, ker iz­placilo še ni bilo izvršeno.OSNOVNAŠOLARODICA: 93 za­poslenih (ucitelji in drugi strokov­ni delavci, kuhinjsko osebje, cis­tilke, hišniško osebje in adminis­tracija), skupaj dodatki: 127.052,34 evra; za februar in marec dodatka še nista izplacana. OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH: Zaposleni, ki so v casu epidemije delali na sedežu zavoda (19 tehnicno osebje, tri­je administrativni delavci in dve pomocnici ravnateljice, 66 ucitel­jev, knjižnicarka), so skupaj preje­li dodatkov: 46.580,87 evra. OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ: Dodatki,izplacaninapodlagipri­sotnosti na delovnem mestu na se­dežu šole, skupaj : 93.931,93 evra. Dodatka za februar in marec še nista bila izplacana.OSNOVNA ŠOLA ROJE: Zaposle­nim je bilo skupaj obracunano do-datkov: 151.074,03 evra, za febru­ar in marec dodatki še niso bili iz­placani.VRTEC URŠA: Zaposlenim vzgoji­teljem, pomocnikom vzgojiteljev, tehnicnemu in administrativnemu osebju je bilo skupaj izplacano do-datkov: 82.494,84 evra. VRTEC DOMŽALE: Zaposleni, ki so opravljali delo v prostorih vrt-ca, so v obdobju trajanja epidemije skupaj prejeli dodatkov: 95.443,13 evra. GLASBENA ŠOLA DOMŽALE: Šti­rje delavci (cistilka, tajnica, racu­novodja, hišnik) so prejeli skupaj dodatkov : 4175,60 evra. KNJIŽNICA DOMŽALE: 29zaposle­nih (bibliotekarji, višji knjižnicarji, knjižnicarji, manipulanti, poslov­ni sekretar, tehnicni delavec) sku­paj dodatki: 5.470,05 evra. ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO: Zavod je za devet zaposlenih (sve­tovalci, vzdrževalci, cistilke, po­možni delavci) podal zahtevek za dodatke v višini 1405,94 evra, a do-datkov še niso prejeli in izplacali. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE: Dodatek zaposlenim ni bil izplacan. Skupaj je bilo za javne uslužbence, katerih ustanoviteljica je Obcina Domžale v obdobju med oktob­rom 2020 in marcem 2021 (izdat­ki so se obracunavali tudi v prvem valu epidemije spomladi 2020 in naslednjih mesecih epidemije v letu 2021) podanih za 2.625.337,84 evra zahtevkov za izplacilo do-datkov za delo v rizicnih razme-rah, od tega 1.487.910,17 evra za­poslenim v Zdravstvenem domu Domžale, ostalim javnim usluž­bencem pa skupaj 1.137.427,67 evra. Pri tem niso upoštevani do-datki za institucije in zavode, ka­terih ustanoviteljica ni obcina (npr. upravna enota, domovi upokojen­cev, Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje …). obcinski svet je prostorskega akta skladno z Za­projekt širitev Zdravstvenega Predlagana rešitev zajema gradn­ 2. Investicijski program za možnosti izbire osebnega zdravnika. konom o kmetijskihzemljišcih,sci­doma Domžale in gradnja jo prizidka v treh etažah in garažne mer bo omogocena gradnja kmetij­podzemne garaže hiše s 174 parkirnimi mesti. Prva in skih objektov.Gradivo te tocke so svetnikom po-druga klet skupaj obsegata 6140 m2 Širitev predstavlja gradnjo novega drobno predstavili Anja Ocepek, neto površin prostorov, nizko in vi- najsodobnejšega hleva za približno mag. posl. in ekon. ved, poslovni soko pritlicje ter prvo nadstropje pa 180 krav molznic z vsemi potrebnimi vodja ZD Domžale, mag. Renata Ra-skupaj obsegajo 4477 m2 neto povr­ prostori, v katerega bi preselili krave japakse, dr. med. spec., direktorica šin. Ocenjena vrednost celotne inves­ iz obstojecih hlevov, kjer pa bi se ZD Domžale, in Miha Volgemut. ticije po tekocih cenah z DDV znaša sprostil prostor za ostale kategorije Zdravstveni dom Domžale se v 20.426.924,31 evra, pri cemer bi stro­ živali in jim s tem omogocili primer-zadnjih nekaj letih sooca z izjemno šek podzemne garaže v celoti breme­ ne pogoje za rejo, ki jih zahtevajo ved­problematiko, z omejenimi prostor-nil proracun Obcine Domžale, prizi- no strožji pogoji zakonodaje reje, v skimi kapacitetami, ki na eni strani dek ZD Domžale pa bi se delil med smislu dobrobiti – boljšega pocutja onemogocajo zagotavljanje ustrez-vseh pet obcin soustanoviteljic Javne­ živali. Poleg gradnje hleva bi širitev nih delovnih pogojev zaposlenim, ga zdravstvenega zavoda Zdravstveni predstavljala še gradnjo dveh okrog­po drugi strani pa otežujejo dolgo-dom Domžale v deležih: Obcina Dom- lih jam za potrebe skladišcenja gno­rocni razvoj javnega zdravstvenega žale – 56,16 %, Obcina Lukovica – 12 %, jevke in podaljšanja koritastih silosov. zavoda. Zaradi navedene problema-Obcina Mengeš – 14 %, Obcina Mo- Po razpravi je Obcinski svet Ob-tike je Obcina Domžale z ostalimi ob-ravce – 12 % in Obcina Trzin – 5,84 %. cine Domžale sprejel Odlok o obcin­cinami, soustanoviteljicami Javnega Obcinski svet je po dolgi razpra­ skem podrobnem prostorskem nacr­zdravstvenega zavoda Zdravstveni vi, ki je trajala vec kot tri ure, med tu za širitev kmetije Cernivec v Zgor­dom Domžale, pristopila k projektu drugim so nekateri svetniki izrazili njih Jaršah – prva obravnava in ga širitve ZD Domžale in gradnji pod-nezadovoljstvo z nekaterimi vsebin­ posreduje v 30-dnevno javno razgr­zemne garaže, katerega cilj je bil naj-skimi obrazložitvami investicije, po­ nitev in javno obravnavo. ti najbolj optimalno rešitev za zago-trdil Investicijski program za projekt misiji bo omogocen vpogled v ce-koncu pa so svetniki glasovali še o spre­tovitev dodatnih prostorskih površin širitev Zdravstvenega doma Domža-lotno dokumentacijo, še posebej v menjenem sklepu. Obcinski svet Obci-5. Odlok o imenovanju ulice v za nemoteno izvajanje zdravstvene le in gradnja podzemne garaže. vse razpisne dejavnosti, izborni po-ne Domžale je sprejel naslednja aman-naselju Spodnje Jarše – druga dejavnosti zdravstvenega doma. Cilj Na predlog Mateja Oražma (LMM) stopek in financiranje projekta. Za dmaja k Sklepu o lokacijski preveritviobravnava projekta je predvsem zagotoviti kva-so svetniki v nadaljevanju spreje-namen zagotavljanja strokovnos-za enoti urejanja prostora DŽ-172 in DŽ-Omenjeni odlok je Obcinski svet Ob-litetne storitve, varnost, dostopnost li še dodaten sklep: Za projekt Širi-ti bo komisiji na voljo zunanja po-79 (Zdravstveni dom Domžale): cine Domžale v prvi obravnavi sprejel in enake možnosti za zdravljenje tev Zdravstvenega doma Domžale in moc gradbenega inženirja z licenco Amandma št. 1:Naslov Sklepa o lo-na 15. redni seji, sama vsebina odloka vsem pacientom obcin ustanoviteljic, gradnja podzemne garaže Obcinski IZS. Sredstva za to imenovanje bodo kacijski preveritvi za enoto urejanjapa se za drugo branje ni spremenila. ki jih oskrbuje zdravstveni dom, ter svet sklene, da se bo nad njim izva-zagotovljena iz sredstev za delovan-prostora DŽ-172 in del enote urejanjeGre za poimenovanje nove ulice v na­izboljšati pokritost glede na trenut-jal nadzor s strani komisije Obcin-je Obcinskega sveta Obcine Domža-prostora DŽ-79 (Zdravstveni dom Dom-selju Spodnje Jarše, v enoti urejanja ne in bodoce potrebe po zdravstve-skega sveta Obcine Domžale, v ka-le, izbrala pa ga bo komisija sama na žale) se preoblikuje tako, da se pra-prostora J5-15, s podrobnejšo namen­nih storitvah ter obcanom zagotoviti teri bo imela vecino opozicija. Ko-podlagi razpisa. vilno glasi: Sklep o lokacijski preve-sko rabo – obmocje prosto stojecih ritvi za enoti urejanja prostora DŽ-172enostanovanjskih in dvostanovanj­3. Sklep o lokacijski preveritvi in DŽ-79 (Zdravstveni dom Domžale). skih stavb ter dvojckov. Na pobudo in-za enoto urejanja prostora Amandma št. 2: Spremeni se be-vestitorja gradnje komunalne opreme DZ-172 in del enote urejanja sedilo 3. clena, tako da se glasi: »Za-v tej enoti urejanja pa se nova ulica prostora DZ-79 (Zdravstveni casna raba iz prejšnjega odstavka se imenuje Zelena pot. Predlog za to ime dom Domžale) omogoca za dobo treh let.« je pobudnik utemeljil z nekaterimi ar-Gradivo za to tocko je predstavil Jure Obcinski svet Obcine Domžale je gumenti, ki jih je obcinska uprava pri Košutnik, vodja oddelka za urejan-sprejelSklepolokacijskipreveritvipripravi tega odloka upoštevala. je prostora. Povedal je, da se z grad-za enoti urejanja prostora DŽ-172 inObcinski svet Obcine Domžale je njo novega prizidka k zdravstvene-DŽ-79 (Zdravstveni dom Domžale). sprejel Odlok o imenovanju ulice v mu domu in garažne hiše zagotavl-naselju Spodnje Jarše. ja izpolnjevanje investicijske name-4. Odlok o obcinskem re, ki je v javnem interesu. Inves-podrobnem prostorskem 6. Program dela Obcinskega ticija hkrati ne onemogoca izved-nacrtu za širitev kmetije sveta Obcine Domžale za bo predvidenega OPPN in s tem iz-Cernivec v Zgornjih Jaršah – drugo poletje 2021 polnjevanje investicijske name-prva obravnava Branko Heferle (LMŠ) je predlagal, da re, ki je prav tako v javnem intere-Jure Košutnik, vodja oddelka za ure-seprogramdelaObcinskegasveta do-su, in je predvidena znotraj EUP DZ-janje prostora, je v obrazložitvi po-polni z nerealiziranimi nalogami že 79. Izvedba investicijske namere se vedal, da želi investitor na obmocju sprejetih programov dela. Matej Ora­omogoci z izvedbo lokacijske preve-Zgornjih Jarš na lokaciji obstojecega žem (LMM) je predlagal, da se na prvo ritve, ki doloci dodatni PIP in spre-kmetijskega gospodarstva širiti svojo naslednjo sejo uvrsti porocilo obcin­membo dolocila OPN, na podlagi kmetijsko dejavnost. Po veljavni na-ske uprave o sprejetih ukrepih za reali­ 127. clena ZUreP-2. Ta dopušca in-menski rabi prostora, opredeljenem zacijo sklepa 1 iz 4. tocke prejšnje seje. dividualno odstopanje od prostor-kot kmetijsko zemljišce, želi inves-Obcinski svet Obcine Domžale skih izvedbenih pogojev in omogo-titor zgraditi oziroma dograditi hlev je sprejel Program dela Obcinskega ca zacasno rabo prostora, za namen za rejo govedi in spremljajoce ob-sveta Obcine Domžale za drugo pol-smotrne rabe ter aktivacije zemljiš-jekte ter funkcionalne površine. Kot letje 2021 s podanimi pripombami. ca in objektov, ki niso v uporabi. podlago za umestitev nenacrtovane-V nadaljevanju so obcinske svet- Po razpravi so svetniki najprej gla-ga posega v prostor in za pridobitev nice in svetniki podali vprašanja, sovali o dveh amandmajih, enega je ustreznih upravnih dovoljenj je tre-pobude in predloge, na katera bo pripravila obcinska uprava, drugega ba pripraviti in sprejeti OPPN. Glav-odgovorjeno do naslednje seje Ob-pa Statutarno-pravna komisija, na ni namen izdelave OPPN je sprejet-cinskega sveta Obcine Domžale. . Veselje ob postopni normalizaciji novice Arboretum Volcji Potok vabi v naravo, kino, na koncerte, lutke, razstave Tradicionalna novinarska konferen-ca, s katero Arboretum Volcji Potok novinarje vsako leto seznani z naj­pomembnejšimi projekti in dogod­ki v casu poletja, je bila letos zara­junija dalje). Izpostavil je rekordno število dogodkov tega poletja. Zanimiva je bila informacija o Cvetlicni kulturi podeželja (LAS Garkelj), ki ga sofinancirata Evrop­ di epidemije malce pozneje, vendar zato nic manj obiskana, predvsem pa nic manj bogata s projekti in do-godki, ki ljubitelje arboretuma vabi­jo letošnje poletje. Ob vodstvu arbo­retuma smo novinarji lahko pozdra­vili grofico Marijo Auersperg Attems iz Kulturnega društva Leskovec pri Krškem med gredicami cvetja z nje­nih slik na razstavi, ki je pri pristavi na ogled vsem obiskovalcem. Aleš Ocepek, direktor Arboretu-ma Volcji Potok, je novinarje sezna-nil z ureditvijo kanalizacije, obno­vitvijo paviljona z gostinsko dejav­nostjo, obnovo in povecanjem otro­škega igrišca, ureditvijo in zasadi­tvijo programske poti, prestavljena je bila 4D-zgodba o vrtnicah v okvi­ru intermedijske razstave VRTN!CA, ki je pilotni projekt Mreže razisko­valnih centrov umetnosti in kultu-re (MCRUK) in ga izvaja KIBLA2LAB v sodelovanju z Arboretumom Vol­cji Potok, Vzorcnim mestom Vele­nje, ROSA PRODUKCIJA, d. o. o., in Kristijanom Koratom (na ogled od 11. ska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Repu­blika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 in ga arboretum izvaja skupaj z Javnim zavodom Bogenšperk. Projekt je po­vezan s cvetjem s slik že omenjene grofice Marije Auersperg Attems. Zacetek poletja je odprl vrtnicni vi-kend od 11. do 13. junija s tradicional­nim Slovenskim dnevom vrtnic, po­tem pa ni konca tedna – vse do zacet­ka septembra, ko se v parku ne bi kaj dogajalo. Tako sta bila pod umetni­škim vodstvom Mateja Bekavca in ob sodelovanju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale že v juniju dva kon­certa iz cikla Mozart v rozariju, tretji bo 3. julija 2021 ob 18. ur pod naslo­vom Zabava z Mozartom. Na svoj ra-cun bodo zanesljivo prišli tudi ljubi­telji filmov, saj so povabljeni kar na 18 filmskih vecerov – vsak cetrtek, pe­tek in soboto med 22. julijem in 28. av-gustom 2021 ob 21. uri, ki jih arbore­tum pripravlja skupaj z Mestnim ki­nom Domžale pod okriljem Kultur­nega doma Franca Bernika Domža­le. Poleg tega bo v Arboretumu tudi vec predstav Špas teatra v okviru pro-jekta Špasno poletje, poletnega festi­vala, ki bo potekal na vec kot dvanaj­stih lokacijah po Sloveniji, posebej pa bodo v arboretumu letošnje pole-tje uživali ljubitelji lutk, saj si bo mo­goce ogledati lutkovne predstave pod naslovom Po poteh brez konca z Lut­kovnim gledališcem Ljubljana. Pred­sedovanje Slovenije Svetu Evrope bodo obeležili z razstavo EU v vrtni­cah, na kateri bodo usmerili pozor­nost na vrtnice iz 27 držav povezave. Pozabili pa niso niti na 30. obletnico osamosvojitve. Tako bo od 14. avgu­sta dalje v paku na ogled floristicna razstava. Septembra bo Arboretum povabil v park narodne noše, zadnji konec tedna v avgustu pa bo tradici­onalni družinski dan v parku z ime­nom Carobni dan. Konec septembra bo tematsko obarvana razstava buc, v novembru in decembru pa Lucke v parku z novimi postavitvami in osve­tlitvami. Vsa omenjena dogajanja so res pripravljena tako, da so zanimiva za vse generacije, po drugi strani pa je park vse leto lepo urejen, z veliko cvetjain zelenja,kigaobiskovalciv vedno vecjem številu spoznavajo in v njem uživajo. Posebej pozorni so do družin, za katere vedno znova pripra­vljajo presenecenja, med njimi tudi piknik košarice. Ne pozabite niti na obisk vrste cvetlicnih razstav, cudovi­te hortenzije in še kaj. Na novinarski konferenci je bil predstavljen tudi pri­spevek sponzorja Generali zavaroval-nice, d. d., zato ne pozabite obiskati njihovega drevesa optimizma. Popestrite in polepšajte si leto­šnje poletje z obiskom Arboretuma Volcji Potok in ne pozabite: Park je cudovit v vseh letnih casih, še po­sebej pa se njegova sence prileže v vrocem poletju, kakršnega vam že-limo! Vera Vojska Foto: Arboretum Volcji Potok življenja Z umirjanjem epidemije nove koro­navirusne bolezni 19 se življenje v dr­žavi postopoma normalizira in vraca v bolj ustaljene tirnice. Tega se ve­selijo tudi stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev Domžale. V pro-store doma so se vrnile številne pro-stocasne dejavnosti, ki so pred epi­demijo krajšale dneve stanovalcev in jim popestrile njihov vsakdan, med epidemijo pa so bile najprej povsem ukinjene, nato pa precej okrnjene. Tako se stanovalci zdaj spet lah­ko veselijo razlicnih ustvarjalnih de­lavnic, v urnik domskih dejavnosti se je vrnila duhovna oskrba, vsakdanjik stanovalcev je popestren z razlicnimi kulturnimi in družabnimi prireditva-mi. Najsi gre za igranje tombole ali ko­šarke, za piknik na domskem vrtu ali peko slastnih palacink – smeha, do-bre volje in pozitivne energije nikoli ne zmanjka. Poleg tega stanovalci, ki zelo radi svoj cas preživljajo v nara-vi, pridno urejajo in skrbijo za domski vrt z zelenjavnimi in zelišcnimi gredi­ cami. Domac pridelek pozneje roma v domsko kuhinjo, kjer ga kuharji upo­rabijo za pripravo razlicnih jedi. Pomemben del domskega doga­janja so tudi praznovanja rojstnih dni stanovalcev. Tudi omejitev glede obiskov stanovalcev ni vec, seveda pa se ti izvajajo, upoštevajoc vse po­trebne zašcitne ukrepe za preprece­vanje širjenja covida-19, poudarjajo v domu. Svoja vrata je znova odprla tudi domska kavarna Vej’ca, kjer si lahko stanovalci in drugi gostje pri­vošcijo dobro kavo in razlicne nove slašcice. Sladokusci prisegajo zlasti na rusko kapo in cokoladno torto. Kavarna Hiša na travniku v Dobu vabi na poletne koncerte Kavarna Hiša na travniku v Dobu – hiša športa, zdravja in dobrega po-cutja, se je odlocila, da letošnje po­letje, ki sledi koncu epidemije, v ka­teri smo vsi pogrešali druženje, pri­jetne poletne vecere nameni zabavi, ob kateri bomo uživali vsi in skuša­li pozabiti na cas, ki se je za vse nas malce ustavil. S poletnimi koncerti za vse generacije gostitelja Martin in Barbara Vilar uresnicujeta del svojih sanj, da bi Kavarna Hiša na travni­ku postala prostor prijetnega druže­nja ob glasbi, predavanjih, predsta­vitvah knjig in še cem, s cimer bi ure-snicevala še enega od svojih ciljev: »Nic ni tako mocno kot sanje, kako ustvarjati prihodnost. Mi sanjamo in z ljubeznijo ustvarjamo. Za vas.« Na prijetno veliko dvorišce nji-hove Kavarne Hiša na travniku so povabili vrsto naših najbolj znanih pevcev in pevk ter glasbenih sku-pin, ki vam bodo ob sredinih pole-tnih vecerih pripravili nepozabno zabavo in vas spomnili na cas, ki smo ga morda malce pozabili, da se ga bomo ob prijetni glasbi spet spo­mnili in uživali v prijetni družbi. Se-veda ob glasbi ne bodo pa pozabili tudi na postrežbo, zagotovljeno bo parkiranje in prijetno druženje. Poletni veceri so se zaceli v zacet­ku junija, ko je bil dobro obiskan kon-cert Vlada Kreslina, za njim so nasto­pili ‘domaci’ Lusterdam, toplo je bil sprejet Oto Pestner. V sredo, 30. juni­ja, v kavarno pride Dan D, v juliju, ve­dno ob 19. uri, je 7. rezerviran za Lada Leskovarja in kvartet, teden dni po­zneje, 14. julija, boste lahko prisluh­nili skupini 2 B, 21. julija bo nastopilAndrej Šifrer, 28. julija nastopa Sidd­harta, sledi 4. avgusta Pero Lovšin, za njim 11. avgusta Joker out; 18. avgusta boste lahko pozdravili Nušo Derendo s spremstvom, teden dni pozneje Da­nila Kocjancica friends acoustic tribu­te, prva sreda v septembru je rezervi­rana za 3TONEinfo@3tone.band, 8. septembra pa bo za cudovit zaklju-cek poletja v Kavarni Hiša na travni­ku poskrbela Vita Mavric. Tako bodo poletni koncerti lepša­li vse letošnje poletje, poznavalci za­trjujejo, da bo vroce, vsem, ki boste katero od sred, vsakic zacnejo ob 19. uri, obiskali kavarno Hiša na travni­ku. Verjemite, da bo veselo, da bo za­bavno in prijetno, pa tudi družabno, saj vse nastopajoce in njihove pesmi dobro poznate in boste z njimi lah­ko zapeli. Vstopnice lahko kupite le v kavarni, rezervirate pa po telefonu na številko: 041 701 080. Pridružite se nam, da skupaj pre­živimo dolgo vroce nepozabno pole-tje v Kavarni Hiša na travniku. 3/ šotor pred šolo 2/ dvorišce pr’ Berniku* 1/ Tomceva dvorana Tematski pogovor / Panel discussion Irena Cerar: Brez meja / No borders Narava brez meja / Nature Without Borders, 15' Mi nismo izgubljena generacija – Jure Sodja / We Are Not a Lost Generation: Jure Sodja, 10' Kje so meje mogocega, 20 let tekov na Grintovec / 20 Years of the Grintovec Mountain Race, 62' Tematski pogovor / Apalaška pot / Prelomni mejnik / Narava Nagrajeni filmi / Panel discussion Navigating THRU, 88' The Great Milestone, brez meja / Nature Winning films Jernej Šcek: Mauro 13' Without Borders, 15' Corona, clovek iz Tvegati in živeti / The Tihi let / Peaceful lesa in skale / Mauro Risk of Living, 33' Glide, 50' Corona, A Man of Wood and Rock Tavanje po belini / Wandering in the Zadnje izpovedi / White, 28' Confessioni ultime, Giorgo Fornoni, 45' Predavanje / Lecture Korra Pesce: Navpicni svet / Vertical World Tematski pogovor / Panel discussion Mojca Volkar Trobevšek: Triglavski tekaci / Triglav Runners Izpovedi tekaca / Confessions of a Runner, 29’ Predavanje / Lecture Boris Cujic: Zlata leta / Golden Years Predavanje / Lecture Gašper Pintar: Tista študentska leta / Those Student Years In pride vecer / Then Comes the Evening, 28’ Srecni kamni / Happy Stones, 60’ Plezanje skozi Nagrajeni filmi / epidemijo / Lock Winning filmsDown Rock Up, 10’ Mocni Will / Will Power, 40’ Prelomni mejnik / The Great Milestone, 13’ Nebeški led / Paradice, 18’ Medved v meni / The Bear in Me, 81’ * V primeru slabega vremena bo projekcija v Tomcevi dvorani. Od morja do neba / Ocean to Sky, 106’ Živali na mejah / Animals at the Borders, 43’ Odstrel – Vprašanje škotske srnjadi / The Cull – Scotland’s Deer Dilemma, 58’ Življenje v dolini Khumbu / Following the Life of Khumbu, 43’ Skrivnostno življenje andskega medveda / The Secret Life of the Andean Bear, 52’ Srecno, Poljaki! / Godspeed, Los Polacos!, 88’ Svobodno plezanje / Nagrajeni filmi / L’escalade libérée, 26’ Winning films Valhalla – Skalnato nebo / Valhalla – Rock Sky, 53’ Brez predaje / Never Marmor / Carie, 25’ Give Up, 36’ Skupna vizija / 360 Ascent, 48’ Shared Vision, 29’ Karseda prosto / Free as Can Be, 31’ OFESTIVALU/ Najvecji tovrstni festival v Sloveniji poteka že od leta 2007 in je tudi clan Mednarodne zveze gorniškega filma (International Alliance for Mountain Film). Poslanstvo festivala je vsako leto predstaviti bogat filmski program iz gorskega sveta ter ga obogatiti z obfestivalskim programom: predavanji, razstavami in pogovori. Biti ženska v Stena senc / The Wall Predavanje / Lecture Narava brez Nagrajeni filmi / Himalaji / To Be of Shadows, 94’ meja / Nature Without Winning films Marija in Andrej a Woman in the Borders, 15’ Štremfelj: Objem na Himalayas, 44’ vrhu sveta / Embrace Sinovi burje / Sons of Jugozahodna stena at the Top of the Bora, 63’ Everesta / Everest – World The Hard Way, 54’ ORGANIZATOR VSODELOVANJU Z FESTIVALSKI PROGRAM NA SPLETU Društvo za gorsko kulturo Brdo 14, 1230 Domžale T: +386 (0)41 575 570 E: info@gorniski.si GORNISKI.SI novice Tudi na Domžalskem pohodniške in tematske poti Clovek – naša prva skrb Poslanstvo Rdecega križa je z mocjo bolnikov in zdravstva po krvi vsak humanosti izboljšati življenje ran-delovni dan potrebujemo v povpre­ljivih ljudi. Njegove temeljne nalo-cju 350 krvodajalcev. ge dobro poznamo, vemo pa tudi, Pod naslovom Clovek – naša da skoraj ni meseca, v katerem ne prva skrb je izšla knjiga o Rdecem bi posebej obeleževali katero od nje-križu na Slovenskem od zacetkov do govih nalog. Tako smo 4. junija obe­ležili dan slovenskih krvodajalcev v spomin na dan pred 66 leti, odkar so bile v Sloveniji konzervirane prve steklenice krvi. Od takrat pa vse do danes so že vec kot štirje milijoni krvodajalk in krvodajalcev darovali prek milijon in pol litrov krvi. V Slo­veniji vsakih pet minut nekdo potre­buje kri, zato je še kako pomembna velika družina srcnih ljudi – krvoda­jalcev, ki z darovano krvjo bolnikom omogocajo ustrezno zdravljenje. Le-tos je dan potekal pod pokrovitelj­stvom predsednika Republike Slo­venije Boruta Pahorja, njegovi za­hvali vsem krvodajalcem pa se je pridružil tudi minister za zdravje Ja­nez Poklukar, tudi sam krvodajalec. Obcinsko združenje RKS Domža­le se ob tej priložnosti prav vsem kr­vodajalcem, ki se redno množicno odzovejo na krvodajalske akcije, is-kreno zahvaljuje za njihove pleme­nite vrednote, kot so clovecnost, so-lidarnost in empatija, ter ponovno opozarja na velik pomen krvodajal­stva za nemoteno delovanje zdra­vstva, saj za pokritje dnevnih potreb danes, ki na zelo živahen in zanimiv nacin prikazuje zgodovino in zdaj­šnjost Rdecega križa in jo priporoca-mo v branje vsem, ki jih tovrstna te­matika zanima. Prepricana sem, da bo marsikoga vzpodbudila za do-brodelnost, morda celo za odlocitev za vkljucitev, da se odloci za prosto­voljstvo v Rdecem križu, kjer huma­nitarnega dela nikoli ne zmanjka. Obmocno združenje Rdecega kri­ža Domžale, kijeletos za svojedol­goletno plemenito humanitarno po­slanstvo prejelo srebrno plaketo Ob­cine Domžale, še posebej pa bilo po­hvaljeno v zvezi z opravljenim de­lom na podrocju ukrepov, povezanih z epidemijo, s svojim humanitarnim delom nadaljuje. Tako je bila aktivi­rana ekipa prve pomoci, ki vseskozi pomaga v cepilnem centru Domžale. Julij 2021 bo posebej dobrodelen v trgovini Lidl v Domžalah, saj bo tr-govina imela od 1. do 31. julija zbi­ralno košaro za zbiranje prehramb­nih izdelkov in šolskih potrebšcin. Hvala za vašo dobrodelnost! Vera Vojska Foto: OZ RKS Domžale OZVVS DOMŽALE vabilo na Šele v zadnjih letih smo se tudi pri nas zaceli zavedati pomena gibanja, ki naj postane del zdravega nacina življenja. Hoja je prvinski nacin gi­banja, ki od nas ne zahteva veliko, le primerno obutev in oblacilo, po-leg tega še ustrezno opremo, na pri­mer dodatno oblacilo, pohodniške palice, vodo, morda kakšno okrep-cilo, mobilni telefon, fotografski aparat in podobno. Vsekakor je do-brodošla tudi ustrezna literatura. Zelo koristen pripomocek za vso družino je nova knjiga z naslovom Hodim, hodiš, hodimo – 100 poho­ dniških in tematskih poti, ki so jo izdali v založbi Harlekin No. 1. Av- tor knjige je publicist, novinar in fo­ tograf Primož Hieng, ki je v uvodu knjige povzel misel, da je hoja kra­ ljica zdravja. Knjiga Hodim, hodiš, hodimo – 100 pohodniških in tematskih je odlicen prirocnik za vso družino, saj bodo lahko prav na vsaki urejeni in ustrezno oznaceni poti našli opozo­rilne in informativne table, tako da so te poti tudi nadvse poucne in za­nimive. Hkrati pa odlocitev za obisk ene od poti predstavlja svojevrsten izziv, da se na drugacen nacin spod­buja hojo kot pomemben element našega življenja, seveda ob hkra-tni skrbi za zdravje celotne družine. Poleg tega v nas vceplja zavedanje, da na zelo preprost nacin postane-mo clen velike verige tistih, ki na tak nacin dnevno skrbijo za dobro po-cutje in zdravje. V Sloveniji je v zadnjih letih v po­sameznih obcinahnastaloizjemno veliko razlicno dolgih pohodniških oziromatematskihpoti,tudi ucnih poti. Na to kaže tudi veliko zanima­nje pohodnikov, ki redno obiskuje­jo te poti. Kot kažejo podatki, pa je na voljo premalo urejenih informa­cij – in to na enem mestu. Prav zato je knjiga Hodim, hodiš, hodimo iz­jemen prirocnik, ki bo pohodnike spremljal na vseh teh poteh, hkra-ti jih informiral o dodatnih možno­stih in zanimivostih, predvsem pa spodbujal k hoji kot primarnemu elementu gibanja v vsakdanjem ži­vljenju. V knjigi Hodim, hodiš, hodimo – izid je podprla tudi Obcina Dom-žale – so predstavljene tudi neka­tere domžalske pohodniške oziro-ma tematske poti, in sicer: Domžal-ska cebelarska pot, Pravljicni Šum­berk, Sprehod med tovarnami sla­mnikov, Okoljska ucna pot Blata Mlake in Kamniška Bistrica kot Ze­lena os regije. Tehnicni podatki: obseg: 216 strani, format: 14 x 21 cm, vezava: italijanska, trde platnice. Izid knjige so poleg Obcine Dom-žale podprli: Zavarovalnica Triglav ter Obcina Bled, Obcina Kamnik, Mestna obcina Novo mesto, ObcinaRibnica, Obcina Škofja Loka, Obci­na Velike Lašce in Obcina Žirovnica. E. N. SRECANJE NA RADIO ODDAJNIKU DOMŽALE V OKVIRU PRAZNOVANJA 30. OBLETNICE RAKETIRANJA RADIO ODDAJNIKA DOMŽALE VABIMO VSE PRIPADNIKE TO DOMŽALE, KI SO GA V LETU 1991 BRANILI – DEL ZAŠCITNE CETE, LAHKE TOPNIŠKE BATERIJE PZO, PROTIDIVERZANTSKEGA VODA IN ODDELKA LRM 128 mm 55. OBmoŠTO DOMŽALE SRECANJE BO V PETEK, 2. JULIJA 2021, OB 18. URI NA ODDAJNEM CENTRU DOMŽALE PRISOTNI BODO TUDI ZAPOSLENI, KI SO BILI V TISTEM CASU NA OC. Prosimo, da se na srecanje prijavite na e-naslov: sekretar.ozvvs.domzale@gmail.com ali na telefonsko številko 031 646 819 VLJUDNO VABLJENI! OZVVS DOMŽALE 30. maj obeležujemo kot svetovni dan multiple skleroze Multipla skleroza je bolezen, pri ka-Združenje prek podružnic izvaja jo obisk pri clanu, s ciljem pomo­teri imunski sistem napade central-razlicne socialne programe, organi-ci ali informacije clanu.Letošnja ni živcni sistem. Vzrok je neznan in zirarehabilitacijovzdravilišcihali rdeca nit svetovnega dne multiple je neozdravljiva kronicna bolezen. na domu. S tem nam je omogocena skleroze je zbliževanje: zbliževanje Bolezen lahko vodi v invalidnost in boljša kvaliteta življenja, boljše psi-obolelih in njihovih svojcev, zbliže­je najpogostejša nevrološka bolezen hofizicno stanje ter posledicno sa-vanje z okoljem, v katerem živijo ter med mladimi odraslimi, starimi od mostojnejše, neodvisno življenje. zbliževanje obolelih in zdravstvene 20 do 40 let. Glede na številcnost obcin v po-stroke. Glede na to, kateri deli živcevja družnici se posamezni socialni pro- Antonija Zupancic, Predsednica so prizadeti, se lahko pojavijo raz-grami izvajajo vsako leto v drugi Kamniško-zasavske podružnice licni bolezenski znaki. Simptomi so obcini. Zelo pomemben je program Združenje multiple skleroze motnje vida, šibkost udov, utrudlji-poverjeništva. Poverjeniki opravi-Slovenije vost, težave z ravnotežjem, spomi­ nom ali mokrenjem, odrevenelost, tresenje in mravljincenje. Na svetu je okoli tri milijone bolnikov z mul­tiplo sklerozo. V Združenje multiple sklero­zeSlovenije je vclanjenih pribli­žno 2100 clanov. Naša podružnica je Kamniško-zasavska z obcinami Hrastnik, Trbovlje, Zagorje. Litija,Šmartno pri Litiji, Lukovica, Morav-ce,DolpriLjubljani,Trzin,Mengeš, Komenda, Kamnik in ima 171 clanov. naša varnost POSKRBITE ZA VARNOST DOMA MED DOPUSTOM Pred nami so poletne pocitnice, ko se bo vecina podala na letni oddih. Preden pa se odpravite na pot, poskrbite, da bo vaš dom v casu vaše odsotnosti varen pred vlomilci. Miha Ulcar Foto: Freepik Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše pa tudi vikende iz leta v leto narašca, storilci pa so ce- dalje bolj predrzni ali nasilni. ‘Pri­lika dela tatu’ in vlomilec bo raje iz­bral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je ocitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarca vloma kot obra­tno. Posebno ‘vabljiva’ za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložlji­vo orodje za dostop (na primer zabo­ji, lestev, ki omogoca dostop do dru­gace nedosegljivih oken ipd.), vr­tnarsko orodje, s katerim lahko vlo­milec nasilno vlomi, zapušcene žive meje ali visoke ograje … Ce se odpravljate za daljši cas od doma, tega ne objavljajte na dru­žabnih omrežjih, kot so Facebo­ok, Twitter, Instagram in ostala. Le-ta so namrec odlicen vir infor­macij za morebitne nepridiprave, ki bi v casu vaše odsotnosti lah­ko izkoristili vašo nepazljivost pri odlicni informiranosti vaših (takšnih in drugacnih) prijateljev prek družabnih omrežij. S preventivnim ravnanjem in za­varovanjem svojelastninelahkože sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se iz­ognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše, vozila, ta­tvine vozil, drzni ropi ipd. Objavlja-mo nekaj koristnih nasvetov in pri­porocil, saj lahko za varnost svojega premoženja najvec naredite sami. Najpogostejši nacini vloma in kaj najraje vlomilci odtujijo Najpogostejši nacini vloma v objekt so vlomi z lomljenjem nezašcite­nega zunanjega dela kljucavnice, na vzvod skozi vrata ali okna ter z razbijanjem stekla na oknih. Storil­ci najraje odtujijo nakit, gotovino, prenosne racunalnike, itd. Poslužu­jejo se tudi placilnih (kreditnih) kar-tic, kadar je ob kartici osebno geslo (PIN koda), avtomobilskih kljucev (in dokumentov o vozilu), ce je vo­zilo parkirano na dvorišcu (in tudi ce ni), generatorje gesel osebnega bancništva (obicajno skupaj z racu­nalniškoenoto aliprenosnimracu­nalnikom). Priporocilo policistov Policisti priporocajo, da naj v casu vaše odsotnosti nekdo popazi na stanovanje, hišo ali poslovne pro-store, pa naj si bodo to sosedi, prija­telji, sorodniki ali druge osebe (fizic­no varovanje varnostnega podjetja z licenco), ki se jim zaupa. Te osebe naj bi: izpraznjevale poštne nabiral­nike, veckrat parkirale na dvorišcu, pušcale vozilo na parkirnem prosto­ru, spreminjale lego rolet … Objekt naj ne zgleda zapušcrn Pomembno je, da se vzpostavi obcu­tek, da objekt ni popolnoma zapu-šcen. Pred tem pa mora lastnik po­skrbeti: • da v okolici objektov ni predme­tov, ki bi jih lahko storilci upora­bili (lestve, orodje ...); • da na telefonskih odzivnikih ni (ali elektronski pošti ali na vra­tih) sporocil kot: »Ni nas doma, smo na pocitnicah«. Dovolj je ce se sporocilo glasi: »Trenutno ni­smo dosegljivi ...«, da ne obja­vljajo svoje odsotnosti na social-nihomrežjih,da nevklopijo od­zivnikov na spletni pošti, kjer po­trdijo svojo odsotnost; • da ne pušcajo na vidnih mestih kljucev vozil, dokumentov vozi-la, placilnih kartic, osebnih ge­sel, generatorjev gesel itd.; • da se namestijo casovna stikala, na katera se priklopijo razlicni elektricniporabniki,kotsoluci, radio, itd. Cas na stikalih naj bo naravnan tako, da se bodo po­rabniki vklopili nakljucno. Pri tem je treba paziti na standarde požarne varnosti; • da kljucavnice delujejo brezhib-no in da so zašcitene in po potre-bi zašcito nadgradijo – to velja za vse vrste objektov, še posebej priporocamo to lastnikom sta­novanj, saj je obicajno dovolj, ce primerno zavarujejo vhodna V casu daljše odsotnosti (npr. pocitnice) premoženje ni nic bolj ‘ogro­ženo’ kot v ostalih dneh. Nevarnost pri tem je, da imajo storilci zara­di odsotnosti dovolj casa za pripravo, storitev kaznivega dejanja in za ‘brisanje’ sledi. Pomembno je, da so prostori storilcem nedosegljivi in da objekt ne daje videz ‘zapušcenega’. vrata (varnostni šciti na zuna­njih delih cilindricnekljucavni­ce, precna zapora ...). Priporo-cljivo je, da se nadgradi tudi va­rovanje oken, balkonskih vrat (z dodatnimi kljucavnicami), itd.; • za vklop alarmnega sistema, ce je objekt opremljen s tem tehnic­nim delom varovanja. Fotografirajte nakit in umetnine Nakit in umetnine naj bodo fotogra­firane (nasvet, kako fotografirati zla­tnino: modra ali temna podlaga, naj­bolje je, ce je poleg žamet. Priložimo ravnilo in fotografiramo iz razlicnih kotov pri dnevni svetlobi …). Z da­našnjo digitalno fotografijo se zlah­ka fotografirajo tudi podrobnosti. Oznacitev in fotografiranje predme­tov je pomembna za identifikacijo lastnika. Po drugi strani pa povezo­vanje predmeta, zaseženega pri osu­mljencu, s krajem kaznivega dejanja. Ce lastnik opazi sledi vloma v objekt, naj takoj obvesti policijo na številko 113 ali pa na Policijsko po­stajo Domžale 01 724 65 80. V pro-store naj ne vstopa, razen ce je tre­ba zavarovatiživljenje alizdravje oseb ali prepreciti nadaljnjo ško-do (izliv vode, ogenj …). V objektu se še vedno lahko nahaja storilec, prav tako pa se lahko unicijo sledo-vi kaznivega dejanja. . Avtobusna postaja Dob 2 Znanja ni nikoli prevec Šolsko leto, ki ne bo pozabljeno društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev 20. 5. do 17.6. 2021 Konec epidemije in zacetek pole-tja se že poznata – v našem jeziku to pomeni vec prometa na cesti in prva mocna neurja. Opravili smo 35 intervencij, od tega pet ponoci. Osemkrat smo garaže zapušcali med 18. in 20. uro. Petkrat smo imeli po tri intervencije na dan, enkrat celo štiri. Najvec posredovanj v enem dnevu je prineslo neurje, ki se je 27. maja zvecer razbesnelo nad našo obcino. Pomoc je bila po­trebna na kar 21 lokacijah, glavni-no dela na terenu so opravili ga­silci prostovoljnih društev Gasil­ske zveze Domžale (125 gasilcev iz 11 enot). Kot je navada pri ob-sežnejših naravnih nesrecah, po­klicni gasilci CZR Domžal poleg sodelovanja na terenu prevza-memo predvsem vodenje in ko­ordinacijo enot, vzpostavi se t. i. štabno vodenje. Opravimo pa se­veda tudi kakšno nalogo, ki zah­teva specificno opremo, s katero razpolagamo v CZR Domžale. Trikrat smo gasili požare. Pri Lukovici je zagorelo elektricno vozilo, a kljub hitremu posredova­nju popolnoma pogorelo. V Cen­tru za ravnanje z odpadki v Dobu so se v dveh (rumenih) zabojni­kih vneli mešani odpadki. Ak­tivirani smo bili tudi zaradi do-mnevno gorecih bal sena ob av-tocesti, a smo na kraju dogodka ugotovili, da gre za kontrolirano kurjenje sena. Obcana smo opo­zorili, da mora v bodoce tovr­stnopocetjeprijavitinaštevilko 112. V vseh treh primerih so sku­paj z nami posredovali tudi pro-stovoljni gasilci lokalnih društev. Na lokalnih cestah smo posre­dovali pri osmih prometnih nes-recah. Padlasta dvakolesarja,v Radomljah in Domžalah. Pri Pe-cah je mopedist izsilil motorista, zaradi cesar sta oba padla ter po­trebovala zdravniško pomoc. Os-talih pet nesrec so bile razne kom­binacije trkov osebnih vozil (med seboj, v zidove ali s tovornja­ki). Skupaj je zdravniško pomoc potrebovalo devet oseb. Na pro-metne nesrece na avtocesti smo odhiteli sedemkrat, poškodova­ne so bile tri osebe. Aktivirani smo bili zaradi treh delovnihnesrec.Medspravilom sena sta se zgodili dve: nad Pe-cami se je na travniku obcan pre­vrnil s traktorjem, drugi pa je v Bišcah omahnil v odprtino v hle­vu. Nobeden od njiju ni bil živ­ljenjsko ogrožen. V proizvodnem obratu Kolicevo Kartona je delav-cu stroj stisnil nogo. Sodelovali smo tudi prireanimaciji starej­še osebe v Žicah, žal neuspešno. Reševalne ekipe NMP Domža­le so nas štirikrat prosile za pomoc pri prenosu obolelih, od tega en-krat tudi za vstop v objekt. Ob dveh manjših neurjih od prej omenjenega smo zaradi me-teorne vode posredovali na Viru in Kolovcu ter v Domžalah poma­gali pri prekrivanju strehe. Po-plava zaradi pocene vodovodne cevi je zahtevala našo navzoc­nost v SPB, pretrgan plinovod pa v Dobu. Pri Vrtcu Urša smo pre­selili vranje gnezdo, med vraca­njem z ene od prometnih nesrec pa smo pomagali pri sanaciji pri­kolice za prevoz konjev, ki sta razbila zadnjo stranico. V Domžalah izvedli 29. pohod po poteh vojne za Slovenijo V cetrtek, 20. maja, smo v okviru praznovanj 30. obletnice vojne za Slovenijo domžalski veterani izvedli pohod med štirimi lokacijami tajnih skladišc orožja in streliva v obdobju 1990–1991. Niti eno izmed tajnih skladišc ni bilo izdano, za kar gre velika zahvala. Zbrali smo se pri Biotehniški fa-kulteti na Rodici. Tam nam je takra­tni skrbnik tega tajnega skladišca dr. Franc Habe opisal svoje spomine iz ti-stih casov. V skladišce je bilo v jese­ni leta1991 pripeljanavecja kolicina minsko-eksplozivnih sredstev iz Ko-cevske Reke. Ker je bilo le-to v kletnih prostorih, je takrat razširil govorice, da se je v kleti zaredila kolonija pod-ni, da je zaupal predsedniku Kino­loškega društva Domžale Janezu Hribarju in ga poprosil za hrambo orožja v tistih prelomnih casih. Ja­nez nam je s ponosom govoril o tem, kako je vse skupaj potekalo. Pohod smo zakljucili pri gostilni Keber, kjer je za tajno skladišce skr­bel pred leti preminuli Stane Kovac. O skladišcu, založenem z manj po­membno kramo, cisto zadaj v kleti, nam je marsikaj povedal njegov sin Stanci, ki zdaj skupaj z mamo nadaljuje dol­goletno gostilniško tradicijo v Domža­lah. Da še vedno, kljub epidemiji, ob-vladajo gostoljubnost, pa so nam na­zorno prikazali s slastnim golažem, ki je celo prekašal tistega prvomajskega. Niti eno izmed tajnih skladišc ni bilo izdano, za kar gre velika zahvala organizatorjem MSNZ in vsem tistim, ki jim je bila hramba orožja zaupana. Najsetakšnestvarinikolinepo­zabijo, zato bomo veterani skrbeli, dokler bomo obstajali. J. Gregoric univerza za tretje življenj­sko obdobje – društvo lipadomžale Ni treba posebej po­udarjati, da bo imelo šolsko leto 2020/2021 na vseh stopnjah šolanja posebno mesto. Spominjali se ga bomo – tako zaradi ukrepov, ki so zelo vplivali na procese vzgoje in iz­obraževanja, kakor tudi zaradi mo-žnosti in priložnosti za nove oblike in metode, ki jih je epidemija tudi prinašala. Prinašala tudi v delo Uni-verze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale, katere štu­denti in študentke posebnega šol­skega leta zanesljivo ne bodo poza­bili. Zakljucek šolskega leta 2020/21 je tako tudi priložnost za pogled na obdobje, zaznamovano z epidemi­jo, ki je zahtevalo dolocen napor za spremembe, brez katerih ni šlo. Vsa­ka skupina zase je v Društvu Lipa is-kala nove možnosti, da kljub epide­miji najde priložnosti za nadaljeva­nje pouka in ustvarjanja. Tako smo lahko v prispevku Anice Justinek o delu instrumentalnih skupin – ci­ter in kitar prebrali, kako jih je pri­zadevna in neumorna uciteljica Da­mjana Praprotnik, prof. postavila pred dejstvo, da si ne smejo dovo­liti podreditve prevladujocemu vi-rusu, ki bi za marsikoga posledicno pomenilo morebitno prenehanje na­predovanja v ucenju in vadenju in-strumenta. Odlocila se je, da nada­ljujejo ucenje instrumenta na dalja­vo. Z veliko vztrajnosti in motivaci­je so ucenje in skupne vaje nadalje­vali v e-obliki. Z veliko strpnosti so posnetke z opisom tehnicnih napot­kov izvajanja skladb na instrumen­tu vadili doma še sami. In napredo­vali v ucenju tistih tehnik igranja, za katere jim je sicer vedno zmanjkova-lo casa. Utrdili so branje not v obeh kljucih, vadili koordinacijo obeh rok, spoznavali care in pasti teore­ticnega dela igranja ter s posnetki sodelovali pri dveh virtualnih kon- MEDICINSKA PEDIKURA Pancur d.o.o. skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja certih. Na kratko: po zaslugi Damja­ne Praprotnik in podpore vodstva Društva Lipa Domžale šolsko leto instrumentalisti ocenjujejo kot izje­mno uspešno, in verjamejo, da bodo v prihodnjem šolskem letu imeli pri­ložnost, da vse nauceno pokažejo na nastopih neposredno pred ob­cinstvom. Kljub epidemiji je Društvo Lipa svojo ustvarjalnost predstavljalo na razlicnih krajih, med drugim tudi v Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani, kjer so si obiskovalci lah­ko ogledali ustvarjalnostštudijskih skupinklekljanja,slikarstva, moza­ika, keramike in Unicef puncke iz cunj, skupina citrark Soncnice in ki­taristk Tempo – oboje je vodila prof. Damjana Praprotnik, ter clanici lite-rarnega krožka Janka Jerman in Ve­ronika Lunar pa so poskrbele za cu­dovito odprtje razstave konec maja. Med obiskovalce pa jo je z izbranimi besedamipospremil Marjan Ravni­kar, predsednik društva. Sredi maja se je Društvo Lipa od-locilo, da popelje svoje študente in študentke na Dolenjsko. Z vlakom v Novo mesto na cvicek in presto je bil naslov prijetnega popotova­nja v Novo mesto na srecanje z naj­bolj znanimi Dolenjci (Marjan Kozi­na, Miran Jarc, Leon Štukelj, Boži­dar Jakac, Oton Župancic, Tone Pav-cek, Lojze Slak …). Nepozaben je bil sprehod po starem delu mesta ob spoznavanju tamkajšnjih znameni­tosti, koder jih je vodila Anica Justi­nek. V spremstvu mentorice in dveh dijakinji 3. letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem so obiskali Ka­piteljske cerkve s svetimi vrati, ob­cudovali reko Krko in njeno tipicno obrežje, pa Kandijski most, se po­klonili spominu olimpionika LeonaŠtuklja in sprehod zakljucili mimo Mestne hiše. Sledilo je okusno ko-silo v hiši kulinarike, ki so ga pri­pravili dijaki Srednje šole za gostin­stvo in turizem. »Dobro razpolože­ni in z lepimi vtisi smo se vrnili do-mov in bili hvaležni vsem organiza­torjem tega izleta: našemu predse­dniku Društva Lipa Domžale Marja­nuRavnikarju,našivodickiAniciJu­stinek ter Srednji gostinski in turistic­ni šoli Novo mesto,« je zapisala ude­leženka obiska dolenjske prestolni­ce Katja Tabernik, ki – tako kot osta­li udeleženci – težko caka naslednji izlet, ko naj bi obiskali Ptuj. Vera Vojska Foto: Marjan Ravnikar Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 gan, ki naj bi nevarno ogrožala vsako-gar, ki bi se nepooblašceno podal tja. Sledil je premik v Prelog, kjer smo pri Karlu Anžinu, našemu pra­poršcaku, pri katerem je bilo tajno skladišce, izvedeli, kako vestno je skrbel, da je orožje, ko je bilo to po­trebno, prišlo v roke njegovega so-seda, žal že pokojnega Mirana Kra­lja, ki je bil poveljnik diverzantske­ga voda 55. ObmŠTO Domžale. Glavni organizator MSNZ v Dom-žalah Dominik Grmek je bil velik lju­bitelj kinologije in nic nenavadnega Skrb za spomenike Epidemija je tudi v delu Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob Krtina povzrocila manj aktivnosti v letu 2020. krajevna organizacija bor­cev za vrednote nob dob kr­tinaPa nam je tik pred epidemijo uspelo opraviti obcni zbor, skupaj s slovesnostjo ob dnevu žena, med-tem ko so bile ostale aktivnosti okr­njene. Kljub temu smo se ob krajev­nem prazniku spomnili dogodka na Hrastovcuin obspomenik položili venec, spominska obeležja smo obi-skali ob dnevu spomina na mrtve, položili rože in svece, na zadnjo pot smo s praporom ter vencem in bese­dami spomina pospremili naše umr­le clane. Rahljanje ukrepov je za vod­stvo borcevske organizacije pomeni-lo sestanek za pripravo obcnega zbo­ra ter sprejem programa za leto 2021. S prostovoljno akcijo smo ure­dili okolico spominskega obeležjana Želodniku, zacele so se aktivno­sti za ureditev okolice spomenikov žrtvam prve in druge svetovne voj­ne pred pokopališcem v Dobu, te-cejo priprave na obnovo spomeni­ka talcem v Brezjah, ki se jih bomo spomnili avgusta, ko bo od njihovih smrti minilo osem desetletij, v pro­gram dela pa smo vkljucili tudi ure­ditev spominske plošce in groba ne­znanim borcem na pokopališcu na Krtini. Ob tej priložnosti se zahvalju­jemo Oddelku za družbene dejavno­sti Obcine Domžale, posebno vod­ji Kristini Slapar za vso pomoc pri ureditvi obeh spomenikovin okoli­ce pred pokopališcem v Dobu. Na sestanku vodstva smo se tudi dogovorili, da vse naše clanice in clane, ki so življenjske jubileje pra­znovali v lanskem letu in jih zaradi epidemije nismo povabili na jubilej-no srecanje, to storimo letos – sku­paj z letošnjimi jubilanti. Ce bodo razmere primerne, pa se jeseni za­nesljivo odpravimo na kakšno ek­skurzijo ali izlet. Še prej pa bomo konec junija pripravili redni zbor clanov in clanic. Prijetne pocitniške mesece želi-mo vsem skupaj. Vera Vojska društva Predstavitev dodatnih pravic upokojencev Aktivnosti Društva upokojencev Domžale 50 let športa slovenskih paraplegikov Športna dejavnost lahko nadomesti marsikatero zdravilo, je naslov, ki te pozdravi, ko odpreš knjigo, v kateri slovenski paraplegiki in tetraplegiki predstavljajo športne in rekreativ­ne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo že pet desetletij. medobcinsko društvo para­plegikov ljubljanske pokra­jine Šport jih povezuje in druži ter pomaga pri uspešni medicinski re-habilitaciji,kjer jeposebej pomem­ben strokovni pristop, kar precejšen delknjige pa so namenili tudi vr­hunskemu športu, kjer so paraple­giki posegali po najžlahtnejših pri­znanjih na razlicnih mednarodnih in svetovnih ter olimpijskih igrah. Posebej je v knjigi izpostavljena organiziranost športa v zvezi in dru­vu, šahu, namiznem tenisu, alpskem smucanju, plavanju, rocnem kolesar­stvu, curlingu, biljardu, tenisu, bocci, lokostrelstvu, ragbiju na vozickih, smucanju na vodi, plesu na vozickih in potapljanju. V knjigi najdete tudi pregled osvojenih medalj slovenskih k športnikov paraplegikov na dozdaj­šnjih ‘paraolimpijskih igrah’ pa tudi pregled osvojenih medalj na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Posebno pozornost so v knji­gi namenili pomenu gibalnih ak­ štvih paraplegikov, in tako tudi dru­štva z našega obmocja. V rekreacijske in športne aktivnosti skušajo vkljuciti cim vec clanov in clanic, ki lahko iz­birajo med številnimi športi, tudi ke­gljanje, ki je v knjigi posebej omenje-no kot šport, v katerem Medobcinsko društvo paraplegikov ljubljanske po­krajine skupaj z Obcino Domžale že vec kot dve desetletji ob obcinskem prazniku pripravlja kegljanje sloven-skih paraplegikov. Sicer pa lahko pa-raplegiki izbirajo med skoraj vsemi atletskimi disciplinami, se posvetijo strelstvu, košarki, športnem ribolo­ tivnosti oseb s poškodbami hrbte­njace, za katere ugotavljajo, da ži­vijo bolj kvalitetno življenje kot gi­balno neaktivne, hkrati pa je knji­ga na posameznih straneh tudi strokovni pripomocek za ukvarja­nje sposameznimšportom.Izdaja­teljem zbornika iskrene cestitke, še posebej, ker je knjiga lep spomenik vsem, ki so kadarkoli uspešno dela­li in zmagovali na razlicnih tekmo­vanjih ter na tak nacin dokazovali, da so kljub invalidnosti lahko zelo zelo uspešni. Vera Vojska Drugi mandat za predsednika Marjana Ravnikarja Konec maja so se v prostorih Društva Lipa Domžale clani in clanice zbrali na clanskem sestanku, za delovno predsednico je bila izvoljena Manica Perdan Ocepek, namenjenem pregledu opravljenega dela, sprejemu usmeritev ter izvolitvi novega predsednika društva. univerza za tretje življenj­sko obdobje – društvo lipadomžale Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik Marjan Ravnikar predstavil nekaj pomemb­nejših podatkov in poudaril, da je bilo zaradi epidemije v letu 2020 izo­braževanje dvakrat prekinjeno, kljub temu so izobraževanje nekatere sku-pine nadaljevale prek razlicnih racu­nalniških aplikacij. Podal je zakljucno porocilo, pobudo za vecje medseboj-no sodelovanje in pomoc skupinam, prisotni pa so soglašali tudi s pobudo, da nekatere zaradi epidemije odpa­dle dogodke in prireditve nadomesti­jo v zacetku naslednjega šolskega leta. Prisotni so prisluhnili racunovod­skemu porocilu za leto 2020, spreje­li financno porocilo in porocila vseh ostalih organov. Najvec razprave, po-bud in predlogov je bilo ob obravna-vi nadaljnjega programa univerze za tretje življenjsko obdobje s predlogi za nekatere nove programe (apitera­pija, varna pot v hribe, družabne de­javnosti) posebej so bili izpostavljeni dosedanji programi promocije Društ­va Lipa (razstave, prireditve, spletna stran, elektronski mediji (facebook, story, domzalec.si in glasilih obcine Domžale in okoliških obcin). Velikopozornostijebilo namenje­ne uspešnemu delu predsednika Mar-jana Ravnikarja,. Štiriletno delovanje je strnilv13tock:programi(šestno­vih programov), nastopi (razstave, koncerti, prireditve ob posameznih praznikih), izdana predstavitvena programska brošura. program vode­nja clanov društva, organizacij knji­žnice, dnevov odprtih vrat, ureditev vhoda in kolesarnic, klancnine za laž­ji dostop invalidov, usmerjevalnih ta­bel, zamenjava šolske opreme in par-keta, montaža stropnega projektorja in še vrsta manjših stvari, ki so in še bodo olajšale delo študent in študen­tov. Pregledali so tudi opravljene izle­te oziroma ekskurzije in se dogovorili za program ekskurzij, tudi letovanj v letošnjem letu. Ob koncu so Marjana Ravnikarja soglasno izvolili za predsednika Dru-štva Lipa Domžale za naslednje man-datno obdobje in mu zaželeli tudi v prihodnje tako uspešno delo. Vera Vojska društvo upokojencev dom­žale Takoj, ko so ukrepi, poveza­ni z epidemijo, omogocili, je Dru-štvo upokojencev Domžale pripravi-lo dve predavanji, s katerima so že­leli podrobneje seznaniti svoje cla­ne in clanice s pravicami starejših dodenarnihpomoci.Predavanjeje pripravila Simona Pirc Jenko, o ce­stno prometnih predpisih in vožnji po avtocesti pa je za prisotne prek zoom povezave predavanje organi­ziral Branko Suhadolnik. Na predavanju o dodatnih pra­vicah upokojencev so bili ti najprej seznanjeni z zakonodajo na tem po­drocju, nato pa je predavateljica po­drobno predstavila posamezne mo-žnosti denarnih in drugih pomo-ci upokojencem. Tako so dobili in-formacije o možnosti ponovne za­poslitve, pri cemer je bilo poudarje-no, da zakon ne omogoca hkratne­ga statusa zavarovanca in upoko­jenca. Podrobna predstavitev zaca­snega in obcasnega dela upokojen­cev z vsemi njihovimi pravicami in dolžnostmi je pokazala realne mo-žnosti. Predavateljica je spregovori-la o dodatku za pomoc in postrež­bo ter vdovskem dodatku do pokoj-nine. Bila je zelo podrobna, priso­tni so dobili informacije o višini do-datkov, posebej pa je prisotne na­potila na pomoc na centre za soci­alno delo – ko gre za uveljavljanje izrednih denarnih socialnih pomo-ci. Pozabila ni niti na obcinske po­moci in subvencioniranje posame­znih stroškov, pri informaciji o var-stvenem dodatku pa je spregovori-la tudi o problematiki vracila social-ne pomoci in varstvenega dodatka s strani dedicev ob dedovanju. Dota­knila se je tudi problematike izplaci-la pogrebnin in posmrtnin, oprosti­tve placila RTV prispevka, ob koncu pa je podala tudi nekaj informacij o domovih za starejše. Prisotni so ob predavanju ugotovili, da je bilo zelo koristno, saj vrste informacij s tega podrocja niso poznali. Komisija za tehnicno kulturo v Zvezi društev upokojencev Slove­nije organizira razlicna uporab­na predavanja in delavnice, med drugim tudi na temo varnosti v ce­stnem prometu, ker se zavedajo, da so upokojenci najbolj ranljiva sku­pina v prometu. Z Agencijo za var- Tri desetletja trdega dela in prizadevanj Sedmega junija smo praznovali dan slovenskih izgnancev nost v prometu RS skupaj sodeluje­jo pri izobraževanju upokojencev na tem podrocju. Tako so v zacetku ju­nijav sodelovanjuzDruštvomupo­kojencev Domžale pripravili pre­davanje Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti, kjer so se prisotni se­znanili z novostmi na tem podrocju, predvsem pa s konkretnimi napotki, kako še varneje v prometu. Tako so lahko obnovili svoje znanje ter izve-deli veliko koristnih nasvetov o vo­žnji po avtocestah in hitrih cestah. V juliju pripravljajo skupšcino društva, nacrtujejo pa tudi prvi le­tošnji izlet, in sicer se bodo odpravi­li raziskovat zanimivosti in zname­nitosti vedno lepe Logarske doline. Vabijo vas, da za podrobnejše in-formacije poklicete na tel 01 724 19 04, dobrodošli pa ste tudi v prosto­rih društva, na lokaciji Ulica Simo­na Jenka 11, ob ponedeljkih in pet-kih med 9. in 11. uro. Vera Vojska Foto: DU Domžale društvo izgnancev domža­le Sedmega junija smo praznovali dan slovenskih izgnancev, ki so se v današnje Društvo izgnancev Slo­venije 1941–1945 zaceli oblikovati 9. junija 1991, ko je bilo ustanovljeno društvo in oblikovana Komisija za socialno zdravstveno in odškodnin­sko dejavnosti za takratni Upravni odbor DIS. V spomin na te dogod­ke bo izšla dopolnjena brošura O iz­gonu Slovencev in doseženih odško­dninah, ki jo bodo prejeli vsi clani našega društva, zanjo pa naj bi pri­spevali po pol evra. Ob tem naj posebej opozorim na cestitko, ki smo jo prejeli od predse­dnice slovenskega društva izgnancevIvice Žnidaršic, ki prav vsem cestita za 30-letnico DIS ter spremljanje tr-dega dela in prizadevanj za dosego statusa in pravic. DIS si bo še naprej prizadevalo, da bi bil sprejet nov pre­dlog zakona o povrnitvi še vsaj sim­bolicne vojne škode za izgubo premo­ženja med drugo svetovno vojno. Vse clane in clanice domžalskega društva izgnancev obvešcamo, da bodo uradne ure spet vsak prvi po­nedeljek od septembra dalje, v okvi­ru možnosti in ob upoštevanju vseh ukrepov pa nacrtujemo tudi sreca­nje društva in morda obisk Bresta-nice in našega muzeja. O tem boste pravocasno obvešceni. Do tedaj pa prijetno in soncno poletje ter pazi­te nase. Vera Vojska društva Medobcinsko društvo invalidov Domžale izvolilo novo staro predsednico V torek, 15. junija, je imelo Medobcinsko društvo invalidov Domžale volilni zbor clanov v gostilni Mngan. medobcinsko društvo invali­dov domžaleOd zadnjih volitev so minila že štiri leta in v tem casu je društvo naredilo ogromno, saj s svo­jo skrbjo za invalide opravilo z mar-sikatero težavo, za katere pristoj­ne institucije nimajo posluha. Po-leg volilnega dela so v rednem delu obravnavali porocilo o delu društva za preteklo leto in sprejeli plan za prihodnost. Program dela, ki si ga zastavijo, je vsako leto zelo obširen in tudi letos ni nic drugace, z njim pa je seznanjen vsak clan društva že ob zacetku leta, ko se na osebnem obisku pri njih ustavijo društveni prostovoljci. Da bi zadovoljili posebne potre-be invalidov, je društvo v preteklem letu kljub epidemiji izvajalo osem posebnih socialnih programov, ki predstavljajo dopolnitev dejavnosti javnih služb. Ti vkljucujejo številne naloge in dejavnosti društva, kot so skrb za zdravje in rehabilitacijo in-validov, izobraževanja, usposablja­nja, kulturno umetniške dejavnosti, rekreacije in športa, informiranja, zagotavljanja tehnicnih pripomock­ov ter socialne varnosti, zagovorni­štva in pravne pomoci ter zaposlo­vanje invalidov. Izvedli so skorajda vse nacrtovano, le na kulturnem po­drocju je bilo cutiti primanjkljaj gle­de na pretekla leta. Prav tako za­radi ukrepov ni bilo možno izvesti srecanja ob 45-letnici društva. Dru-štvo je bilo za invalide na voljo sko­zi vse leto, tudi v najbolj kriznih ca-sih, ce ne drugega, prek telefona. Za programe so skupno porabili 11.189 prostovoljnih ur, vanje pa je bilo vkljucenih kar 1680 clanov. Na rednem letnem zboru clanov invalidi analizirajo tudi situacijo na terenu in opozarjajo na težave, s ka­terimi se srecujejo pri delu z drugi-mi invalidi, predvsem pri starejših in socialno ogroženih invalidih, kjer bistvo problema pogosto leži v odso­tnosti zadostnih sredstev za prežive­tje. Invalidi so že tako zapostavljeni glede na njihov status, so odrinjeni na rob socialnega in vsakdanjega ži­vljenja, potem pa je tu prisoten še problem ne le nizkih invalidskih po­kojnin, temvec tudi to, da le-te niso Sprošcen konec tedna v Gozdu Martuljku Vseživljenjsko ucenje za osebe z motnjami v duševnem razvoju s podporo družine v Medobcinskem društvu Sožitje usklajene z rastjo življenjskih stro­škov, kar naredi pogoje za življenje še bolj neznosne. Društvo, ki skrbi za vse prej ome­njeno, mora delovati kot dobro na­oljen stroj, zato je izrednega pome­na, da je njegovo vodstvo iznajdlji­vo, predano in suvereno. V letu 2020 so malo pomladili svoj kader, kar je vneslo tudi nekaj svežine. Samemu vodstvu društva pa se je v letošnjem letu iztekel štiriletni mandat, zato so na volitvah izglasovali nov izvr­šni odbor, nadzorni odbor in pred­sednico. V mandatu, ki bo trajal od 2021 do 2025, bo tako društvo vodila Vida Perne, ki je nepogrešljiva vod­ja društva že pretekle štiri mandate. Pod njenim vodstvom je društvo v 16 letih dobro delalo. Prispevala je k vrstam sprememb, tako pri pri­dobitvi novih prostorov, kombija in apartmaja v Izoli, zaradi cesar pa ni bilo ogroženo financiranje posebnih socialnih programov. V društvu je delovala kot dober gospodar, njena najvecja skrb je bila pridobitev cim vec financnih sredstev za invalide. Clani društva so se zahvalili dosedanji predsednici Vidi Perne in ji za želeli, da bi še naprej dobro in v korist invalidov vodila društvo. Cestitamo vsem, ki so bili izvoljeni in jim želimo, da bodo tudi vnaprej tako pozorno skrbeli za eno izmed najranljivejših skupin. Nejc Lisjak medobcinsko društvo soži­tje Od petka, 11. junija, do nede­lje, 13. junija, smo v okviru rehabili­tacijskega programa Medobcinske­ga društva Sožitje, Mengeš, družini Herncic in Zajc preživeli zelo spro-šcen konec tedna v simpaticni hišici v Gozdu Martuljku. Prostora je bilo dovolj, da so si naši otroci po želji iz­brali sobe za spanje. Prvi dan smo si popoldne ogle-dali v bližini Martuljške slapove. V senci gozda in prijetnem hladu vode smo si napolnili ‘baterije’. Drugi dan smo odšli peš po lepo urejeni kole­sarski poti do Kranjske Gore, kjer smo si privošcili sladoled in kavico. Po prihodu domov smo si pripravili kosilo, Gregor in David sta pomaga- Nagrade in priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2020 Društvo Šola zdravja nagrajuje svoje clane la po svojih moceh pripraviti mizo in hrano. Pozno popoldne smo pred hi-ško pripravili mali koncert s citrami. Kdor je znal, je zraven zapel. Prijetno je bilo ob rahlem vetricu, zvoku ci­ter in pogledu na lepe gore klepeta-ti in piti kavico. V nedeljo smo si pri­pravili dober zajtrk, pocasi pospra­vili sobe in se pred odhodom domov zapeljali do Srednjega vrha, od koderse Špik in ostali vršaci vidijo kot na dlani. To je bil res velicasten razgled. Veseli in polni lepih vtisov smo se odpeljali pocasi proti domu. Da­vid in Gregor sta bila zadovoljna, prav tako pa smo se tudi starši spo-cili in bi se še kdaj z veseljem vrni­li v Gozd Martuljek, Zgornje Rute 8. Marta Herncic društvo šola zdravja Vsako leto Društvo Šola zdravja (DŠZ) na letnem zboru clanov podeli nagra­de in priznanja najzaslužnejšim cla­nom prostovoljcem društva za pre­teklo leto. Letošnji nagrajenci bodo nagrade in priznanja prejeli posa-micno, tako kot lansko leto, saj zbor clanov društva zaradi pandemije co­vida-19 tudi letos poteka delno, po skupinah. Nagrade in priznanja pro-stovoljcem za izjemne dosežke pode­ljujejo v skladu z dolocili zakona, ki ureja prostovoljstvo (Pravilnik o po­delitvi nagrad in priznanj prostovolj­cem DŠZ). Letošnji prejemniki denar­ne nagrade za izjemne dosežke v letu 2020 so naslednji prostovoljci, cla­ni Društva Šola zdravja: Marika Ha­ler, Marija Habe in Ema Modrijan (iz skupine Domžale – drevored 88 lip), Klotilda Letonja (Ptuj – Ljudski vrt), Dragica Kranjec (Novo mesto – Portoval 1), Anton Rajh (Grosuplje), Majda Križaj, (Bled), Romana Iva­cic (Sevnica), Dragica Jurše (Ruše),Antonija Stanic (Ljubljana – Šiška) in Savica Brajic (Ljubljana – Prule). Nagrade prejmejo osebe, ki izstopa­jo iz povprecja in prispevajo k vizi­ ji in poslanstvu Društva Šola zdravja ter izražajo svojo pripadnost društvu in njegovemu delovanju. Prejemnice priznanja Društva Šo­la zdravja pa so: Anamarija Kranjc (Krško – Videm), Olga Budimir (Tu­riška vas), Marija Kurnik (Ljubljana – Šiška) in Ljuta Javornik (Ljublja­na – Kolezija). Priznanja DŠZ prej­mejo osebe, ki so s svojim delova­njem povecale ugled društva, pri­spevale k širitvi programa DruštvaŠola zdravja in prispevale k promo-ciji društva. Neda Galijaš obrazi domžal KRUHU SE POCASI VRACA SPOŠTOVANJE SEBASTIJAN CEMAŽAR, DIREKTOR PODJETJA SRCEK, D.O.O. Sebastijan Cemažar si je kljub pestrosti dnevnika, ki ga spremlja na poklicni pekovski poti, vzel cas za naša vprašanja. vedanje, da je pomembno ne koli- Monika Kubelj ko, ampak kaj daš v usta. Foto: osebni arhiv Sebastijana Cemažarja Lahko sva celo bolj drzna in trdiva, da je kruh spet postal moderno živilo … K upci dobrega in kvalite­tnega kruha ga poznajo že Pa ne vem … Se mi zdi, da kruh ni leta in leta, od nedavne­ vec v modi. No, vsaj bel kruh ne. ga pa so svoje dobrote po- Kruh je gluten in gluten škoduje. nudili tudi v trgovinici sredi Dom- Nekaterim res, a tu se je kar razši­žal, kjer vas skozi okno gleda napis rilo splošno mnenje. Ce spremlja-‘Bread Pitt to go’. Direktor podje- mo trende, lahko vidimo, da se ce-tja Srcek, d. o. o., primerja stare in dalje manj kruha poje. Je pa res, da nove case, se dotakne potrošništva se prodajajo kruhi posebne vrste. in pove, kaj velja za njihov najbolj Prisluhnili smo tudi novodobnim prodajan produkt. trendom po manj soli, brez kvasa, uporabi moke brez glutena. Bogata pekovska tradicija je za vami; neumorno pripravljate in Pred leti so pekarne rasle kot go-pecete pekovske dobrote že od be po dežju. Ampak, vseeno niso leta 1959. Ce pogledate nazaj – vsi pekovski izdelki enaki. Kaj loci cesa se spomnite? kakovosten kruh od manj kakovost­nega, ce lahko temu tako recem? Sem tretja generacija pekovske družinske tradicije. Zasnoval jo je To pa najbolj pove kupec sam. Vsi, moj dedek, a kot pove moj oce, je ki hocejo preživeti, morajo vztraja­zgodba taka, da so se leta 1959 pre- ti na kakovostih surovinah. Mi sle­selili iz Slovenj Gradca v Lukovico. dimo svoji viziji. Že v osnovi ne ku-V nekem trenutku se je ded zacel pujemo najcenejšega sladkorja ali poslovno obnašati, naložil kruh na Danes, ce hoceš biti konkurencen, nocno delo, vecinoma pa imajo najcenejše moke. kolo oziroma tricikel in ga pripeljal moraš imeti vsaj 300 izdelkov, to družine, a se morajo v tem poklicu do koncnih potrošnikov. Z edinim pa za seboj potegne marsikaj. vsi prilagajati. Mladi se ne odloca-Kaj pa droži, ki so Slovenijo avtom v Lukovici pa se je le-ta pri-jo za ta poklic, starejši grejo proti obnoreli zadnji dve leti? So del Smo postali prevec zahtevni v vaše ponudbe? peljal celo v Ljubljano na kolodvor. upokojevanju. Lep, a premalo ce­Zacetki niso bili enostavni. Dana-svoji potrošniški nameri? njen poklic. Me pa veseli, da imam V tem je hec. Vcasih je bilo težko do-šnja dostopnost, ko lahko kruh ku-Pa ne … v bistvu je to OK. Všec mi zelo pridne, kakovostne peke; z biti kvas, bil je drag, zato me je de­piš celo na bencinski crpalki, je se-je to, da sem lahko inovativen, na ekipo sem res zadovoljen. dek ucil priprave testa z drožmi, ki veda nekaj povsem drugega. Vca-samem razvoju zelo rad delam, jih vedno uporabljamo pri peki. To sih je bilo tako – ce si kruh hotel in ce me ne bi kupci v to potisni-Lepa pohvala s strani direktorja za nas ni nic novega. Kar 90 odstot­imeti, si ga moral narociti en dan v podjetju in pomemben clen, nje-li, morda ne bi pripravil toliko oku-v današnjih casih. kov naših izdelkov je kombiniranih prej. Ljudje so tudi svojo moko no-ne ideje so neprecenljive. snih novitet. Skušamo ne kopirati Da, seveda. Veste - jaz imam lah-z drožmi, pa tega posebej ne izposta­sili, da so dobili kruh prav iz svo-od drugih in se tudi ne obremenju-ko zlato moko, a ce nimam zlatega vljamo. In ker je zdaj tak trend, smo je moke. Leta 1975 je ded pekarno Ste družinsko vpeti v posel? Je jem s tem, kaj ponujajo drugi. peka, ne bom imel zlate žemlje. Vsi ponudili tudi povsem drožene kru- to težko – lociti zasebnost od privatiziral. Moj oce jo je prevzel smo del pomembne verige, zato mi he. Tak je recimo lahki kruh, ki je januarja 1991 in jo vodil do 2003., službe – pri takih družinskih Preden sem vas našla, sem je jasno, da vsi prispevamo. brez kvasa in brez soli, ker ga neka­potem pa sem vodenje prevzel jaz. podvigih vedno cutim veliko od znancev poslušala o slavi teri išcejo tudi takega. Ga kar nekaj mero spoštovanja, saj gre za okusnih lukoviških žemljic. S kruhom, keksi, testeninami in prodamo. Ali pa recimo droženi ko-Kruh je bil dobrina, ki ni bila zahteven projekt. Jih še imate? Kaj je vaš najbolj drugimi lastnimi izdelki ste na ruzni kruh z orehi in olivnim oljem. sleherni dan na jedilniku … Hvala lepa. Najprej moram pouda-prodajan izdelek? voljo tudi na domžalski tržnici. Drži. Zelo cenjena dobrina. Zdaj je riti, da pri nas velja 24-urni delov-Najbolj prodajan izdelek je gotovo Pred kratkim ste odprli tudi Takole me prešine, ko potujete po žal izgubila to vrednost. Ker je spe-nik, kar pomeni, da v bistvu niko-lukoviška žemlja. Zagotovo. Dedek trgovino. Sloveniji ali tujini, si ne morete kel toliko, kolikor ga je bilo naro-li ne zapiramo. Prosti cas si mo-jo je ustvaril, receptura se ne spre-Domžalska tržnica je odprta samo kaj, da ne bi iskali nove okuse ali cenega, se ga skoraj nic ni meta-raš ustvarit sam, tudi v glavi. Ko-minja. To se pravi kvalitetna osnov-dopoldne in zato smo iskali pri-kriticno ocenjevali tistega, kar lo stran. likor zmoreš, znaš in kolikor dru-na surovina, veliko vložene ljube-merno lokacijo blizu tržnice. Tako vam ponudijo iz peci. Je res? gi hocejo, saj vcasih tudi ni od-zni, ker je vsaka rocno obdelana, lahko tisti, ki so po cele dneve v Bom povsem iskren: mislim, da ni- Da bo jasno, me zanima slednje visno samo od tebe. Prve stran-zato je tudi vsaka malo drugacna, službi, naše izdelke kupijo tudi po-sem kupil kruha v drugi pekarni že – enkrat vas opazim kot pekarno ke po kruh, ki se je pripravljal po-vsekakor naravno vzhajana, pece-poldne v Bread Pitt to go. Zdaj ima-vec kot deset let. Tudi ce grem na Srcek, drugic kot pekarno noci, pridejo že ob petih zjutraj, na je v krušni parni peci, brez do-mo odprto do šestih, potem bomo potovanje, si ga vzamem za seboj, Cemažar. Zakaj oziroma kaj je vmes se potem delajo piškoti, te-danih aditivov, kar je zdaj že red-odpiralni cas še podaljšali. Zadaj ha, ha, ha … Najraje se držim svo­prav? stenine in ostalo, prodaja se skozi kost. Vse ostalo, kar vidite zraven za pultom imamo tudi paketke za s jega kruha, ker res verjamem, da je Pekarna Cemažar je od zacetka. ves dan. Ne smemo pa pozabiti lo-na policah, pa je nadgradnja. seboj, ki jih na tržnici ni; v smislu dober. Vem, kaj vsebuje. Zelo red-To je naš priimek, se pravi jaz sem gistike; naši šoferji razvozijo izdel-burekov, pic, mafinov, pite, tudi ko grem ven jest. Res pa je, da spre­vnuk in tretji Cemažar v pekovski ke že zelo zgodaj, da pridejo pra-Za hrustljave in domace ideje ste kavica. Seveda lokacija na tržnici mljam in beležim novitete, opazujem tradiciji. Ampak zaradi lažjega po-vi cas v trgovine. Zaprti smo edino prejeli tudi nagrade, kajne? ostaja, saj ima svoj poseben car. potrošnike in njihove želje. Berem slovanja so 1994 –tega leta usta-v soboto zvecer do nedelje dopol-Pred leti smo se prijavljali na razna tuje clanke, sledim stroki po svetu. novili podjetje Srcek, d. o. o., ki se dne. Tako, da je zasebnost in služ-tekmovanja in smo prejeli nekaj Kakšen je odnos do domacih trži tudi kot blagovna znamka. Gre bo težko lociti. zlatih nagrad. Hja, zdaj bi bil spet dobrot zadnje case? Obcutek Saj res, kako pa je korona za izpeljanko: dedek je bil zace-cas za tako akcijo, že zato, da vidi-imam, da zavedanje o kakovosti vplivala na vas? tnik tradicije Cemažar, oce Srecko, Ce se še malo spominjava starih mo, na kateri stopnji kvalitete smo. lokalne ponudbe raste? Prvi val je bil kar šok, zato smo šli pa je nastala izpeljanka Srcek. Pe-casov; se je kaj spremenilo od Zavedanje v zadnjih letih gre v tej poleti v eno akcijo Halo kruh, kjer takrat do danes v vašem cehu? Spomnim se, da so nas še kot karna Srcek ne obstaja, to je firma. smeri, da se bolj ceni lokalna, ka-si po telefonu lahko narocite, mi pa Ki pa ima širšo ponudbo, kot jo je Najprej – pekarn je bilo mnogootroke poducili, da imajo peki kovostna ponudba. Pred leti so ra-vam ga dostavimo kamorkoli v ob-imela pekarna, saj se je treba prila-manj. Obstajali so državni Žito, poseben delovni cas; vstajajo sli velecentri, kjer je bil pouda-cini in tudi okoliške kraje. Nad vre­gajati trgu, konkurenci in pricako-Mlinotest in pa nekaj družinskih takrat, ko še vsi globoko spijo, rek na široki ponudbi in nizki ceni. dnostjo 7 evrov pripeljemo naroc­ zato, da bi si za zajtrk lahko vanjem kupcev, ki želijo vec in vec. pekarn. Po grobi oceni je bilo oko-Težki casi za nas. Kako se boriti niku izdelke zastonj. Mogoce kot zanimivost dodam, li leta 2000 nekaj sto pekarn po privošcili svež, mamljiv kruh ali proti miselnosti in ocitkom ceš ‘jaz kaj bolj sladkega. Se motim? Kakšni drugi nacrti za letos? da je bila mama pionirka in je leta Sloveniji, leta 2010 pa že 1600. Ve-pa za to ceno dobim tam vec že­1994 v Domžalah odprla trgovino dno pravim, da je konkurenca res Da, pri nas se to še ni spremeni-melj in ne le ene’? Pa ceprav sem Letos gremo v vizualno prenovo z bio prehrano. A cas še ni bil pri-zdrava. Nekdaj je bilo na voljo pre-lo. Moderno ali nove pekarne tega opozoril, da je naša drugacna, vseh poslovalnic, to pomeni v bi-meren. Danes je eko-bio trgovin na cej manj izdelkov. Bil je bel, crn, nocnega dela skoraj nimajo vec. okusna, kakovostna, nekatere to ni stvu novo graficno podobo, pa tudi desetine, v tistih casih pa ljudje še polbel kruh, žemlja, sladka mako-Ker je delovnik zahteven, mnogo ganilo. Danes še vedno so in bodo prodajalne bodo doživele spre­niso prepoznavali prednosti ponu-va, rogljic, nekaj vrst piškotov, re-težje dobim dober kader, ki bi de-kupci, ki bodo gledali izkljucno na membo. Cez poletje pa bom, kot po jenega. Je pa še vedno zelo aktivna zanci, potem pa je bilo že konec. lal. Nekaterim res odgovarja bolj ceno. Zdaj pa se vraca nazaj to za-navadi, spet razvijal nove okuse. . slamnikštevilka 6 | junij 2021 | letnik lxi Koledar kulturnih prireditev Dogaja se ... v obcini Domžale/ julij 1. julij, cetrtek7. julij, sreda20. julij, torek31. julij, sobota ford / scenarij: Joel Crawford / igrajo: Leslie Mann, KDMJ Škocjan, Poletno gledališce StudenecKnjižica DomžaleKnjižnica DomžaleNicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener,Knjižnica Domžale21.00 | DOMACA GLEDALIŠKA PREDSTAVAArboretum Volcji PotokBOGATA ZBIRKA DEJAVNOSTI Z NAŠIH POLICEmma Stone, Peter Dinklage, Kat Dennings, ClorisZVEN BESEDGlej opis pod 22. julij. 21.00 | KRIŽARJENJE SKOZI DŽUNGLO Pobrskali smo po arhivu dejavnosti, ki smo jih v pre-Povabilo k branju / kadar vam zmanjka navdiha zaLeachman, Clark Duke / 2020, ZDA / distribucija:Glej opis pod 6. julij.Družinska pustolovšcina / Jungle Cruise / režija:teklih mesecih pripravili za vas / spremljajte sple-branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerneKarantanija / 95' / Krudovi potrebujejo nov kraj zaJaume Collet-Serra / scenarij: Glenn Ficarra, Mi-tno stran Knjižnice Domžale in se nam pridružite.knjige povzroca prevelik stres, vam bo v pomocživljenje in tako se prva prazgodovinska družinaMestni kino Domžale 27. julij, torekchael Green, John Requa / igrajo: Dwayne John- rubrika Z NAŠIH POLIC dostopna na spletni straniodpravi v svet iskat varnejši kraj za svoj dom / ko10.00 | SPACE JAM 2 son, Emily Blunt, Jesse Plemons, Veronica Falcón, Knjižnica Domžale Mestni kino Domžaleknjižnice / na njej boste vsak teden našli leposlov-odkrijejo idilicen obzidan raj, ki ustreza vsem nji-Glej opis pod 15. julij.Paul Giamatti, Édgar Ramírez, Jack Whitehall,ZVEN BESED FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMAne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so za-hovim potrebam, so prepricani, da so njihovi pro-Andy Nyman, Raphael Alejandro / 2020, ZDA / dis­ | KAKO POSTATI DOBRA ŽENA 20.30 Spored se nahaja na spletni strani https://gorni-poslene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile.blemi rešeni – razen ene stvari – tam že živi drugaBranje odlomkov / namen glasnega branja je oza-tribucija: Blitz / 127' / Dwayne »The Rock« Johnson Glej opis pod 8. julij. vešcanje pomena glasnega branja in poslušanje družina, Boljširod (Bettermans).in Emily Blunt se kot pametni skiper in neustrašna ski.si/prog/. brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš Mestni kino Domžaleraziskovalka v iskanju zdravilnega drevesa podataSpletni kino Domžale 21.30 | DEŽELA NOMADOV 20.30 | IZBRISATI ZGODOVINO 21. julij, sredalep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetrina vznemirljivo vožnjo po Amazonki. Drama / režija: Chloé Zhao / scenarij: Chloé Zhao,Za zamudnikenaše možgane / vabimo vas k poslušanju, da poca- IZBRISATI ZGODOVINOKomedija / Eff acer l'historique / režija: Benoît po knjigi Jessice Bruder / igrajo: Frances McDor-Komedija / Eff acer l'historique / režija: BenoîtKnjižnica Domžalestimo veselje in moc branja / dostopno na spletniKDMJ Škocjan, Poletno gledališce Studenec mand, David Strathairn, Linda May, Swankie, BobDelépine, Gustave Kervern / scenarij: Benoît De-strani knjižnice.21.00 | DOMACA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Delépine, Gustave Kervern / scenarij: Benoît De-Z NAŠIH POLICWells / 2020, ZDA / distribucija: Blitz / 108' / polépine, Gustave Kervern / igrajo: Blanche Gardin,Glej opis pod 22. julij. lépine, Gustave Kervern / igrajo: Blanche Gardin, Povabilo k branju / kadar vam zmanjka navdiha za propadu tovarne v domacem mestu se šestdese-Denis Podalydčs, Corinne Masiero, Vincent Laco-Mestni kino Domžale Denis Podalydčs, Corinne Masiero, Vincent Laco-branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne tletna Fern v svojem kombiju kot sodobni nomadste, Benoît Poelvoorde, Jackie Berroyer, Jean-Louis10.00 | LUKA Šalovci, Prekmurje ste, Benoît Poelvoorde, Jackie Berroyer, Jean-Louis knjige povzroca prevelik stres, vam bo v pomoc Barcelona, Jean Dujardin / 2020, Francija, Belgija /Animirani film / Luca / režija: Enrico Casarosa Barcelona, Jean Dujardin / 2020, Francija, Belgija / odpravi na potovanje po ameriškem zahodu / filmrubrika Z NAŠIH POLIC dostopna na spletni straniDOMŽALSKI ASTRONOMSKI TABOR V režiserke Chloé Zhao je prejel tri oskarje (najboljšidistribucija: Fivia / 110' / režijski duo Benoît Dele-/ scenarij: Jesse Andrews, Mike Jones / glasovi:AVGUSTU distribucija: Fivia / 110' / režijski duo Benoît Dele-knjižnice / na njej boste vsak teden našli leposlov­fi lm, najboljša režija in najboljša glavna igralka)pine in Gustave Kervern je v zgodbo o treh zgubahJacob Tremblay, Jack Dylan Grazer, Sacha BaronCe bi se želeli udeležiti tradicionalnega astronom- pine in Gustave Kervern je v zgodbo o treh zgubah ne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so za-v poznih srednjih letih, ki pa premorejo obilo src-ter dva zlata globusa (najboljši fi lm – drama, naj-v poznih srednjih letih, ki pa premorejo obilo src-poslene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile.Cohen, Maya Rudolph, Giacomo Gianniotti, Jimskega tabora, pišite na szomi@siol.net ali pokliciteboljša režija). nosti, zapakiral ironicno-kriticen pogled na naj-Gaffi gan, Sandy Martin, Emma Berman, Francescana 041 868 371 / vec na https://astronomski-tabor. nosti, zapakiral ironicno-kriticen pogled na najbolj bolj perece oblike sodobnih e-odvisnosti. Fanti / 2021, Italija, ZDA / distribucija: Blitz / 100' /kontrabant.net / tabor bo med 9. in 14. avgustom,perece oblike sodobnih e-odvisnosti / na ogled do Mestni kino Domžalesinhronizirano, 6+ / na italijanski rivieri se v nepo-ukvarjali pa se bomo z vodenjem teleskopov in julija prek spletne strani KD Franca Bernika.2.20.30 | POLETJE 85' zabnem poletju razvije prijateljstvo med mladimastrofotografi jo, opazovali utrinke in druge objekte Za zamudnike 8. julij, cetrtek14. julij, sredadeckom in morskim bitjem, ki se lahko spremeniv vesolju, nabirali zdravilna zelišca in spoznavali Režija François Ozon / scenarij François Ozon po ro-v cloveško obliko.razlicne vrste gob. 2. julij, petekmanu Aidana Chambersa Dance on my Grave / igrajo Mestni kino DomžaleKnjižnica Domžale Félix Lefebvre, Benjamin Voisin, Philippine Velge,20.30| DEŽELA NOMADOV | KRUDOVI: NOVA DOBA 10.00Z NAŠIH POLIC Knjižnica Domžale Animirani film / The Croods 2 / režija: Joel Craw-Povabilo k branju / kadar vam zmanjka navdiha zaValeria Bruni-Tedeschi, Melvil Poupaud, IsabelleDrama / režija: Chloé Zhao / scenarij: Chloé Zhao, IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Razstave Nanty / distribucija FIVIA – Vojnik / fi lm Françoisa ford / scenarij: Joel Crawford / igrajo: Leslie Mann,branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primernepo knjigi Jessice Bruder / igrajo: Frances McDor- Povabilo k branju / predstavljamo ožji izbor pre- Nicolas Cage, Ryan Reynolds, Catherine Keener,knjige povzroca prevelik stres, vam bo v pomocOzona, postavljen na obalo Normandije sredi osem-mand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bob branega in pregledanega gradiva tekocega mesecaSLAMNIKARSKI MUZEJ Emma Stone, Peter Dinklage, Kat Dennings, Clorisrubrika Z NAŠIH POLIC dostopna na spletni stranidesetih let, je grenko-sladka zgodba o prvi ljubezni,Wells / 2020, ZDA / distribucija: Blitz / 108' / po pro-300 LET SLAMNIKARSTVA NA zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali zapolna sonca, glasbe in prekipevajocih custev / festi-padu tovarne v domacem mestu se šestdesetletna Leachman, Clark Duke / 2020, ZDA / distribucija:knjižnice / na njej boste vsak teden našli leposlov­ vas z namenom, da vam še bolj približamo in pripo-SLOVENSKEM vali, nagrade Cannes (uradni izbor); Toronto; San Se- Karantanija / 95' / Krudovi potrebujejo nov kraj zane in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki soFern v svojem kombiju kot sodobni nomad odpravi rocimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo ško-Stalna razstava življenje in tako se prva prazgodovinska družinazaposlene v Knjižnici Domžale še posebej prite-bastián; Rim (nagrada žirije); Viennale; Liff e; nomi-na potovanje po ameriškem zahodu / fi lm režiserke da spregledati / dostopno na spletni strani knjižnice.odpravi v svet iskat varnejši kraj za svoj dom / kognile.nacija Evropske fi lmske akademije za režiserja leta. Chloé Zhao je prejel tri oskarje (najboljši fi lm, naj-UPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OBCINE Mestni kino Domžaleodkrijejo idilicen obzidan raj, ki ustreza vsem nji-boljša režija in najboljša glavna igralka) ter dva zla-OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2020hovim potrebam, so prepricani, da so njihovi pro-Mestni kino Domžaleta globusa (najboljši fi lm – drama, najboljša režija). FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA22. julij, cetrtekRazstava bo odprta do 30. septembra.Spored se nahaja na strani https://gorniski.si/blemi rešeni – razen ene stvari – tam že živi druga20.30 | ŠARLATAN prog/. družina, Boljširod (Bettermans).Biografska drama / Šarlatan / režija: AgnieszkaMestni kino DomžaleKNJIŽNICA DOMŽALE Holland / scenarij: Marek Epstein / igrajo: Ivan28. julij, sreda | KRUDOVI: NOVA DOBA 10.00NAGLICEV PLANINSKI RAJ: MATJAŽ | KAKO POSTATI DOBRA ŽENA 20.30 Trojan, Jan Budar, Jan Vlasak, Joachim Paul Ass­ ŠPORAR V SODELOVANJU Z DRUŠTVOM Animirani fi lm / The Croods 2 / režija: Joel Crawford / 3. julij, sobota Komedija / ežija: Martin P / enarij Martin lm / The Croods 2 / režija: J d / Komedija / režija: Martin Provost / scenarij: Martin 3. julij, sobotaböck, Juraj Loj / 2020, Ceška, Irska, Poljska, Slova-Knjižnica Domžale scenarij: Joel Crawford / igrajo: Leslie Mann, NicolasPETER NAGLIC ŠMARCA Provost, Séverine Werba / igrajo: Juliette Binoche, ška / distribucija: Fivia / 118' / po resnicni zgodbiCage, Ryan Reynolds, Catherine Keener, Emma Stone,Z NAŠIH POLICFotografska razstava crno-belih fotografi j amater-Tržni prostor DomžaleYolande Moreau, Noémie Lvovsky, Édouard Baer, o ceškem zelišcarju Janu Mikolaseku, ki se je kljubPovabilo k branju / kadar vam zmanjka navdiha zaskega fotografa Petra Naglica iz Šmarce pri Kamni- Peter Dinklage, Kat Dennings, Cloris Leachman, Clark 10.00 | KUHNA NA PLACFrançois Berléand, Marie Zabukovec, Anamaria oviram v zasebnem in poklicnem življenju posve-branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne Duke / 2020, ZDA / distribucija: Karantanija / 95' /ku bo na ogled od 5. do 31. julija. Vartolomei, Lily Taďeb, Pauline Briand / 2020, Kulinaricni dogodek na tržnem prostoru Domžale.til alternativnemu zdravljenju / osupljiva zgodbaknjige povzroca prevelik stres, vam bo v pomoc Krudovi potrebujejo nov kraj za življenje in tako se Francija, Belgija / distribucija: Demiurg / 109' /rubrika Z NAŠIH POLIC dostopna na spletni strani cloveka, nadarjenega z izjemnimi sposobnostmi,MIMO CIPKE SKOZ' OKENCE: UNIVERZA prva prazgodovinska družina odpravi v svet iskat var- Arboretum Volcji Potok živahna in barvita komedija, postavljena v šolo postavljena v ozadje dogodkov totalitarnih petde-knjižnice / na njej boste vsak teden našli leposlov-ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, LIPA nejši kraj za svoj dom / ko odkrijejo idilicen obzidan 18.00 | ZABAVA Z MOZARTOMza gospodinje na predvecer seksualne revolucije, setih let prejšnjega stoletja / film z oskarjem no-ne in strokovne knjige za otroke in odrasle, ki so za-DOMŽALE raj, ki ustreza vsem njihovim potrebam, so preprica- Koncert klasicne glasbe / pod umetniškim vodstvomse z ironijo in razposajenim humorjem loteva tem minirane režiserke Agnieszke Holland (Sledi) je bilposlene v Knjižnici Domžale še posebej pritegnile.Razstava klekljarske skupine SLAMICE bo na ni, da so njihovi problemi rešeni – razen ene stvari Mateta Bekavca / nastopili bodo Davide Lattuada,ženske emancipacije in spolne enakopravnosti / z nominiran za najboljši fi lm na festivalu v Berlinu. ogled do 13. julija. – tam že živi druga družina, Boljširod (Bettermans). Aljaž Beguš in Mate Bekavac / vstopnice bodo naJuliette Binoche v glavni vlogi. Mestni kino Domžale voljo na blagajni Arboretuma / vec o vstopnicah na:20.30 | PALM SPRINGS Arboretum Volcji PotokPOCITNICE SO CAS ZA … www.arboretum.si in www.kd-domzale.si/koncerti-Romanticna komedija / Palm Springs / režija: Max 9. julij, petek15. julij, cetrtek21.00 | TISTEGA LEPEGA DNERazstava knjig s pocitniško tematiko bo na ogled -v-rozariju-arboretuma-volcji-potok.html / v primeru Barbakow / scenarij: Andy Siara / igrajo: Andyod 14. julija do 28. avgusta. Premiera dežja koncerti odpadejo / koncerti bodo organiziraniKnjižnica DomžaleMestni kino DomžaleSamberg, Cristin Milioti, J.K. Simmons, Peter Gal- Komedija / režija: France Štiglic / scenarij: Andrej Hi- v skladu z veljavnimi ukrepi v zvezi s pandemijo.IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE10.00 | SPACE JAM 2 lagher, Meredith Hagner, Camila Mendes, Tyler eng, Ciril Kosmac, France Štiglic / igrajo: Bert Sotlar,SLIKA POEZIJE Hoechlin, Chris Pang / 2020, ZDA / distribucija: Povabilo k branju / predstavljamo ožji izbor pre-Družinska pustolovšcina / Space Jam: A New Le-Lojze Rozman, Jože Zupan, Duša Pockaj, Olga Podržaj,Razstava fotografi j, sodelujocih na natecaju, bo KDMJ Škocjan, Poletno gledališce Studenec branega in pregledanega gradiva tekocega mesecagacy / režija: Malcolm D. Lee / scenarij: Juel Taylor,Klara Jankovic, Berta Mulalic, Marija Šeme, Maja Šu-Cinemania / 90' / gosta na poroki v Palm Springsuna ogled od 1. julija do 31. avgusta. 20.30 | NINA PUŠLAR zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbraliTony Rettenmaier, Keenan Coogler / igrajo: LeBrongman, Zlatko Šugman, Danilo Benedicic, Maks Bajc /se ujameta v casovno zanko in medtem, ko znova Jubilejni koncert ob 15-letnici. in znova podoživljata isti dan, se med njima splete za vas z namenom, da vam še bolj približamo inJames, Don Cheadle, Khris Davis, Sonequa Martin-1962, Jugoslavija / 2021, Slovenija – digitalno restavri-Arboretum Volcji potokpriporocimo gradivo, za katero menimo, da bi gaGreen, Cedric Joe / slovenski glasovi: Rok Kosec,rana verzija / distribucija: Slovenski fi lmski center / 86'zanimiva romanticna zgodba.Info*8.00–20.00 | VRTN!CA bilo škoda spregledati / dostopno na spletni straniMirko Medved, Teja Jugovic, Tina Ogrin, Blaž Šef,/ že dvakrat ovdoveli Štefuc se želi porociti še s tretjoIntermedijska razstava / v prostorih Arboretuma,29. julij, cetrtek knjižnice.Gašper Jarni, Emir Jušic / 2020, ZDA / 120' / sin-sestro iz iste družine in trmasto vztraja v prepricanju,Galerija Domžaleki se ponaša z rozarijem, v krogih poznavalcevhronizirano, 6+ / LeBron James in njegov sin Domda dekle pripada le njemu in njegovim štirim otrokom. Mestni trg 1, Domžale Mestni kino Domžalesta ujeta v digitalnem svetu sovražne umetne in- znanim po Evropi in svetu, postavljamo vrtnice naMestni kino Domžale(trgovski kompleks Vele)drugacen nacin: premikamo jih iz naravnega oko-18.00 | DEŽELA NOMADOV teligence in LeBronu, Zajcu Dolgoušcku in ZajciciKDMJ Škocjan, Poletno gledališce Studenec10.00 | SPACE JAM Odprta v casu razstav: od torka do petka od 10.00 doDrama / režija: Chloé Zhao / scenarij: Chloé Zhao,Loli ne preostane drugega, kot da se proti digitali-21.00 | DOMACA GLEDALIŠKA PREDSTAVA 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do lja v literarno, zvocno in vizualno ponazoritev inDružinska pustolovšcina / Space Jam: A New Lega­ po knjigi Jessice Bruder / igrajo: Frances McDor-ziranim zlobnim Razbijacem pomerijo na igrišcu,Predpremiera / veseloigra s petjem: Oskar Blu­ intermedijsko namestitev / na ogled do 1. oktobra12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. cy / režija: Malcolm D. Lee / scenarij: Juel Taylor, mand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bobskupaj s tolpo razvpitih in nediscipliniranih Loo-menthal in Gustav Kadelburg – PRI BELEM KONJIC­ / placa se vstopnino v park in ob tem še vstopninoTony Rettenmaier, Keenan Coogler / igrajo: LeBron Wells / 2020, ZDA / distribucija: Blitz / 108' / poney Tunsov.KU / režija Alojz Stražar / gledališka predstava boKnjižnica Domžale na prizorišce v višini 2 evra.James, Don Cheadle, Khris Davis, Sonequa Martin- propadu tovarne v domacem mestu se šestdese-razveselila ljubitelje ljudske dramatike, še posebejCesta talcev 4, Domžale 20.30 | DEŽELA NOMADOV -Green, Cedric Joe / slovenski glasovi: Rok Kosec, Mestni kino Domžaletletna Fern v svojem kombiju kot sodobni nomadvse, ki imajo radi petje, tega v predstavi ob živiT01 724 12 04 ali 01 722 50 80, Drama / režija: Chloé Zhao / scenarij: Chloé Zhao,Mirko Medved, Teja Jugovic, Tina Ogrin, Blaž Šef, FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMAodpravi na potovanje po ameriškem zahodu / filmspremljavi glasbenikov ne bo manjkalo / nikar neinfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si po knjigi Jessice Bruder / igrajo: Frances McDor-Gašper Jarni, Emir Jušic / 2020, ZDA / 120' / sinhro­ režiserke Chloé Zhao je prejel tri oskarje (najboljšizamudite tradicionalne studenške domace gledali- Spored se nahaja na strani https://gorniski.si/prog/. mand, David Strathairn, Linda May, Swankie, Bobnizirano, 6+ / LeBron James in njegov sin Dom sta fi lm, najboljša režija in najboljša glavna igralka)ške predstave, na katero bo letos, sicer z enoletnoKulturni dom Franca Bernika Domžale Wells / 2020, ZDA / distribucija: Blitz / 108' / poujeta v digitalnem svetu sovražne umetne inteligen­ ter dva zlata globusa (najboljši fi lm – drama, naj-zamudo, prigalopiral in vas razveselil beli konjicek.Ljubljanska 61, Domžale propadu tovarne v domacem mestu se šestdese-ce in LeBronu, Zajcu Dolgoušcku in Zajcici Loli ne 4. julij, nedeljaboljša režija).T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, tletna Fern v svojem kombiju kot sodobni nomadpreostane drugega, kot da se proti digitaliziranim www.kd-domzale.si Mestni kino Domžale20.30 | CRNA VDOVA odpravi na potovanje po ameriškem zahodu / fi lm23. julij, petekzlobnim Razbijacem pomerijo na igrišcu, skupaj sFESTIVAL GORNIŠKEGA FILMAZnanstveno fantasticna akcija / Black Widow / re-režiserke Chloé Zhao je prejel tri oskarje (najboljši tolpo razvpitih in nediscipliniranih Looney Tunsov. Menacenkova domacija Spored se nahaja na strani https://gorniski.si/prog/. žija: Cate Shortland / scenarij: Jac Schaeffer, Nedfilm, najboljša režija in najboljša glavna igralka)Arboretum Volcji PotokCankarjeva ulica 9, DomžaleBenson, Eric Pearson, Stan Lee / igrajo: Florenceter dva zlata globusa (najboljši fi lm – drama, naj-21.00 | PALM SPRINGS Arboretum Volcji PotokT 01 722 50 50Pugh, Scarlett Johansson, Robert Downey Jr., Ra-boljša režija). Romanticna komedija / Palm Springs / režija: Max21.00 | OCE Poleti bo zaprta. S programom nadaljujemo od 6. julij, torekchel Weisz, David Harbour / 2020, ZDA / distribuci-Drama / The Father / režiser: Florian Zeller / sce- Barbakow / scenarij: Andy Siara / igrajo: Andyoktobra dalje. Tudi v tem casu je možna pred­ja: Blitz / 133' / Natasha Romanoff , znana tudi kotSamberg, Cristin Milioti, J.K. Simmons, Peter Gal-narij: Christopher Hampton, Florian Zeller / igra-hodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 ali Knjižnica DomžaleCrna vdova, se mora soociti s temno stranjo svojejo: Anthony Hopkins, Olivia Colman, Mark Gatiss / 16. julij, peteklagher, Meredith Hagner, Camila Mendes, Tyler e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali info@ 2020, Velika Britanija, Francija / distribucija: Con ZVEN BESEDdedišcine in se spoprijeti s sovražniki iz njenih vo- Hoechlin, Chris Pang / 2020, ZDA / distribucija:kd-domzale.si.Branje odlomkov / namen glasnega branja je ozave-hunskih casov ter sestaviti odnose, ki so se skrhali,Knjižnica DomžaleCinemania / 90' / gosta na poroki v Palm Springsufi lm / 97' / ostareli moški zavraca vso pomoc, ki mušcanje pomena glasnega branja in poslušanje braneveliko preden je postala Mašcevalka. IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALEse ujameta v casovno zanko in medtem, ko znovajo ponuja hcerka, ko skuša osmisliti nov položaj, vSlamnikarski muzej Domžalebesede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš slovenskikaterem se je znašel na stara leta, zacne dvomiti Povabilo k branju / predstavljamo ožji izbor pre-in znova podoživljata isti dan, se med njima spleteKajuhova 5, Domžalejezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možganebranega in pregledanega gradiva tekocega mese-v svoje najbližje, v svoj lastni um in celo v resnic­ zanimiva romanticna zgodba.(domuje v Godbenem domu Domžale) / vabimo vas k poslušanju, da pocastimo veselje in10. julij, sobotanost, ki ga obkroža / Anthony Hopkins je za glavno ca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga iz-T 01 724 84 08moc branja / dostopno na spletni strani knjižnice. brali za vas z namenom, da vam še bolj približamoKDMJ Škocjan, Poletno gledališce Studenecvlogo v fi lmu prejel oskarja.Slamnikarski muzej bo odprt vse poletje kot tudi Mestni kino Domžale in priporocimo gradivo, za katero menimo, da bi21.00 | DOMACA GLEDALIŠKA PREDSTAVAmuzejska trgovina s slamniki. Odprto od torka Mestni kino Domžale20.30 | ŠARLATAN ga bilo škoda spregledati / dostopno na spletniGlej opis pod 22. julij.do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, 10.00 | DUŠA Biografska drama / Šarlatan / režija: Agnieszka30. julij, petek strani knjižnice. ob sobotah od 10. do 12. ure, ponedeljki, nedelje Družinski animirani fi lm / Soul / režija: Pete Doc-Holland / scenarij: Marek Epstein / igrajo: IvanKnjižnica Domžale in prazniki zaprto. slamnikarski.muzej@kd­ ter, Kemp Powers / scenarij: Pete Docter, Mike Jo-Trojan, Jan Budar, Jan Vlasak, Joachim Paul Ass-Mestni kino DomžaleIZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALEArboretum Volcji Potok -domzale.si nes, Kemp Powers / slovenski glasovi: Rok Kuna-böck, Juraj Loj / 2020, Ceška, Irska, Poljska, Slova-18.00 | DUŠA Povabilo k branju / predstavljamo ožji izbor pre-21.00 | HRUPNA SOSEDA ver, Iva Krajnc Bagola, Blaž Šef, Damjana Cerne,ška / distribucija: Fivia / 118' / po resnicni zgodbibranega in pregledanega gradiva tekocega mesecaKomedija / Sentimental / režija: Cesc Gay / scena- Glej opis pod 6. julij.Galerijski atelje Pia Zemljic, Uroš Buh, Vesna Jevnikar Perko, Šte-o ceškem zelišcarju Janu Mikolaseku, ki se je kljubrij: Cesc Gay / igrajo: Javier Cámara, Griselda Sicili­ zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali zaUlica Matije Tomca 6, Domžale fan Kušar, Klemen Bunderla / 2020, ZDA / distri-oviram v zasebnem in poklicnem življenju posve-20.30 | CRNA VDOVA ani, Belén Cuesta, Alberto San Juan / 2020, Španija vas z namenom, da vam še bolj približamo in pripo­ til alternativnemu zdravljenju / osupljiva zgodbaZnanstveno fantasticna akcija / Black Widow / re-/ distribucija: Cinemania / 82' / dva para na raz­ bucija: Blitz / 107' / ko se dogovori za najpomemb-rocimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo ško­ nejši koncert življenja, se newyorški jazzovski pi-cloveka, nadarjenega z izjemnimi sposobnostmi,žija: Cate Shortland / scenarij: Jac Schaeff er, Nedda spregledati / dostopno na spletni strani knjižnice. burljivi skupni vecerji raziskujeta vse razsežnostiKoledar dogodkovanist znajde v cudnem svetu nekje med zemljo inpostavljena v ozadje dogodkov totalitarnih petde-Benson, Eric Pearson, Stan Lee / igrajo: Florencein meje sodobnih razmerij. Zbral in uredil: Matija Kralj posmrtnim življenjem / prejemnik dveh oskarjevsetih let prejšnjega stoletja / fi lm z oskarjem no-Pugh, Scarlett Johansson, Robert Downey Jr., Ra- KDMJ Škocjan, Poletno gledališce StudenecFotografije: promocijsko gradivo, (najboljši animirani film, najboljša glasba).minirane režiserke Agnieszke Holland (Sledi) je bilchel Weisz, David Harbour / 2020, ZDA / distribuci-24. julij, sobota 21.00 | DOMACA GLEDALIŠKA PREDSTAVAEntertainment Weekly/WB nominiran za najboljši fi lm na festivalu v Berlinu. ja: Blitz / 133' / Natasha Romanoff , znana tudi kot 20.30 | SOL SOLZA Crna vdova, se mora soociti s temno stranjo svojeArboretum Volcji PotokGlej opis pod 22. julij.Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Za zamudnike21.00 | LUKA dedišcine in se spoprijeti s sovražniki iz njenih vo-Slamnik. Za tocnost informacij odgovarja prija­Romanticna drama / Le Sel des larmes / režija: Phi-Animirani fi lm / Luca / režija: Enrico Casarosa /Knjižnica Domžale 13. julij, torekhunskih casov ter sestaviti odnose, ki so se skrhali,vitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spre­ scenarij: Jesse Andrews, Mike Jones / glasovi: JacobIZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE lippe Garrel / scenarij: Jean-Claude Carričre, Arlette veliko preden je postala Mašcevalka. membe programov in si pridržuje pravico do Langmann, Philippe Garrel / igrajo: Logann Antuo-Knjižnica DomžaleTremblay, Jack Dylan Grazer, Sacha Baron Cohen,Povabilo k branju / predstavljamo ožji izbor pre­ krajšanja prispelih informacij. Informacije o do- fermo, Oulaya Amamra, André Wilms, Louise Chevil-ZVEN BESEDMaya Rudolph, Giacomo Gianniotti, Jim Gaffigan,branega in pregledanega gradiva tekocega meseca godkih v avgustu 2021 pošljite do 20. julija na lotte, Souheila Yacoub / 2020, Francija / distribucija:Glej opis pod 6. julij.17. julij, sobotaSandy Martin, Emma Berman, Francesca Fanti / 2021,zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali naslov:koledar@kd-domzale.si. Italija, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / sinhronizira-za vas z namenom, da vam še bolj približamo inmladega mizarskega vajenca in njegovem razmerju zMestni kino DomžaleMestni kino Domžaleno, 6+ / na italijanski rivieri se v nepozabnem poletjupriporocimo gradivo, za katero menimo, da bi ga* Zaradi trenutnih razmer se lahko odpiralni casi ocetom / crno-bela miniatura mojstra Philippa Garrela10.00 | KRUDOVI: NOVA DOBA 20.30 | ŠARLATAN razvije prijateljstvo med mladim deckom in morskimbilo škoda spregledati / dostopno na spletni stranirazlikujejo od napisanih. Svetujemo predhoden je svetovno premiero doživela na lanskem Berlinalu. Animirani film / The Croods 2 / režija: Joel Craw-Glej opis pod 10. julij. bitjem, ki se lahko spremeni v cloveško obliko. knjižnice. klic. Fivia / 100' / pripoved o romanticnih pustolovšcinah iz naših vrtcev in šol Dve mednarodni izmenjavi – na daljavo Na Srednji šoli Domžale so v letošnjem letu izvajali aktivnosti pri treh Erasmus+ projektih. srednja šola domžale Seveda je tudi tu koronakriza temeljito mešala štrene. Ceprav je Slovenija v drugi po­lovici leta doživela precejšnje sprosti­tve, to ni bilo dovolj, da bi mednaro­dne izmenjave z dijaki izpeljali v živo. Tako smo v maju imeli dve izmenjavi prek videokonferencnega orodja. Prva izmenjava je bila v okviru projekta Lažne novice med mlado­stniki. Gostitelji smo pripravili pester program z mnogimi zunanjimi sode­lavci in tako gostom iz Avstrije, Bolga­rije, Francije, Nemcije ter Švedske po­nudili zanimive dejavnosti in veliko priložnosti druženja. Dijake smo raz­delili v mešane mednarodne skupine – tako so pri nalogah tri dni sodelova­li isti dijaki in se na ta nacin bolje spo-ma degradiranih obmocij. Za primer znali. Predvsem soba pobega na temo smo vzeli zemljišce nekdanjega drsa­državljanstvo jim je bila v veliko ve-lišca v švedskem Stenungsundu. Di-selje. Ostale delavnice in predavanja jaki so izdelali osnutek projekta, ki bi so se dotikala tem, kot so populizem, ga na tem zemljišcu izvedli, na kon­sovražni govor, lažne novice, internet cu druženja pa so svoje zamisli pred-in demokracija ter varstvo podatkov. stavili županu, lokalni novinarki in Dijaki so predstavili koronasituacijo drugim predstavnikom obcine. Po-na svojih šolah in, kako so obhajali 3. leg predavanj in delavnic o politic­maj, dan svobode tiska. Mi pa smo go-nem komuniciranju in pomenu de-Novosti na OŠ stom predstavili našo šolo in jih vir-gradiranih obmocij za okolje pa so tualno peljali v Slamnikarski muzej. dijaki spoznavali lokalno okolje ob- Venclja Perka Poleg uciteljev Srednje šole Domžale cine Stenungsund, izdelovali tipicno so pri tem pomagali zunanji izvajalci: švedsko sladico, tj. cokoladne krogli-V šolskem letu 2020/21 smo društvo Parada ponosa, portal Caso-ce ter aktivno spoznali pesem in ples ris, pisarna informacijskega poobla-ob kresnem dnevu. Predstavili smo se na OŠ Venclja Perka šcenca in Slamnikarski muzej. jim metodo, ki smo jo uporabljali v odlocili sodelovati pri Drugo izmenjavo so pripravili Domžalah pri opisovanju degradira­ mednarodnih projektih švedski partnerji v projektu Degra-nih obmocij, videli pa so tudi, kako dirana obmocja. Izmenjava, ki bi se lahko poteka kemijska analiza tal. ERASMUS+. morala zgoditi že aprila 2020, je po-Obe izmenjavi sta bili lepa izku-leg domacinov in naših dijakov zdru-šnja, a strinjali smo se, da bi bilo v žila še dijake s Ceške, z Islandije in iz živo veliko bolje. V tem šolskem letu Estonije. Osrednja tema je bila, kako smo se na naši šoli udeležili štirih iz­vplivati na politiko, da se loti proble-menjav, drugi dve sta bili namenjeni Otroci iz Vrtca Dominik Savio na Domžalski cebelarski poti Na soncen majski dan sta se skupini Zvoncki in Lucke odpravili na pot raziskovanja in spoznavanja cebel v naravnem okolju in cebelnjaku. vrtec dominik savio O cebelah smo se v maju v vrtcu pogovarjali, jih spoznavali (znacilnosti, dele telesa, naloge …), opazovali, se ucilipesmi, plese, brali zgodbe, izdelovali razlic­ne izdelke in obeležili svetovni dan cebel tudi z medenim (slovenskim) zajtrkom. Pridobljeno znanje pa smo zaokrožili s pohodom po Domžalski cebelarski poti, na katero smo vstopili pri piknik prostoru pri vagonu ob Ka­mniški Bistrici. Tam sta nas pricakala cebelarja, ki sta nas vodila do Apitera­pevtskega cebelnjaka pri Centralni ci-stilni napravi Domžale - Kamnik. Naš ogled se je zacel že pred cebelnjakom, ko nam je cebelar Andrej Jus, predse­dnik Cebelarskega društva Domžale, predstavil rastline na panojih, ki so cebelam najbolj ljube, in razvoj od li-cinke do cebele. Nato smo se odpravi­li vcebelnjak,kjer smo sepogovarja­li o cebelah, o delu cebelarjev, zašci­tnih oblekah, cebelar pa nam je pre­bral tudi zgodbo o cebelah delavkah. Ogledali smo si panje in cebele od bli­zu, poskusili razlicne vrste medu, na kratko pa so nam predstavili tudi api­terapevtsko delo. V dar smo dobili se­mena medovitih rastlin, ki jih bomo posejali na domacih vrtovih, da bomo tudi mi na ta nacin pripomogli k ohra­njanju cebel. Zapeli smo še otroško Bitencevo pesem Cebelica in se od­pravili nazaj proti vrtcu. Marija Lavrac oš venclja perka Skupina ucite­ljev sodeluje pri projektu KA1, na­menjenem izobraževanju uciteljev v razlicnih evropskih državah. Manj­ša skupinica uciteljic pa se je pri­družilaprojektuKA229,kigakoor­dinira Srednja šola Domžale. Projekt KA 229 Kratki filmi v šoli in Evropa je namenjen izmenjavi ucencev in uciteljev, ki se bodo na-ucili izdelovati in snemati animira­ne in kratke filme za rabo pri pouku. V projektu poleg dveh slovenskih šol sodelujejo šole iz Italije, Belgije, Portugalske in Litve. Naša prva aktivnost je potekala pod okriljem Srednje šole Domžale, ki je zaradi pandemije covida-19 delo organizirala prek spleta. Izobraževa­nje je potekalo tri dni, in sicer od 24. do 26. marca 2021. V tem casu smo se spoznali z razlicnimi aplikacijami za izdelavo animiranega filma, si ogleda­li primere dobre prakse, se virtualno sprehodili po muzeju slamnikarstva v Domžalah, izbrali logotip za projekt, se prebili skozi sobo pobega in se do-govorili za nadaljnje aktivnosti. Ceprav sta bili zadnji dve šolski leti zaznamovani s pandemijo co­vida-19, je sodelovanje v projektih obogatilo delo uciteljskega zbora naOŠ Venclja Perka, in v nadaljevanju pricakujemo še vec takih izzivov. Andreja Mežan, Koordinatorica KA 229 na OŠ Venclja Perka iz naših vrtcev in šol E pur si muove Leta 1633 je Galileo Galilei izrekel ta stavek in le-ta žene naprej v akcijo vse, ki se zanimamo za astronomijo in posebne dogodke. zualno in prenekateri ucenec je od oš domžale Desetega junija je bil ke za kratek cas prodrl manjši snop navdušenja poskocil v zrak, ko je za­ namrec iz naših krajev viden del-svetlobe. Zjutraj je celo malce rosi­ gledal ‘ugriz’, ki ga je na Soncevi po­ ni Soncev mrk. Dan pred dnevom D lo, zato smo teleskope (dva Corona- vršini naredila Luna. Posnetki? Ame- sva se pogovarjala s tajnikom držav-da PST in stari ruski teleskop, prede­ rike sicer nismo odkrili, a kljub temu ne komisije za astronomijo Andrejem lan v projektor) zaceli postavljati šele glede na vremenske razmere zadovo- Guštinom in me je vprašal, ce bom ob 10.15. Imel sem tudi dobrega po­ ljivi, pomembno je, da imamo še en opazoval mrk. Rekel sem mu: pripra-mocnika – Jakoba Žvaba, ki je nadzo­ dokument vec. Malce se nam je kol­ vljeni bomo, cetudi sekire padajo. Naroval postavljanje in pozneje posnel calo,kosmozagledaliprenosvživo naši šoli (OŠ Domžale) se enostavno slikovne materiale, no, Aleksander nekega nizozemskega astronoma, ki ne odrecemo izjemnim dogodkom v Volkanovski me je rešil, saj je Mark je imel idealne vremenske razme­ vesolju, zato sem se že teden dni po-Gedrih pozabil svojo montažo pri ba­re. Na koncu tega delnega mrka mi je uspelo celo Sonce spraviti na za­slon iz pavs papirja na predelanem teleskopu, tako da je bil dogodek že skoraj popoln. Delni mrk 25. oktobra 2022, cakamo te! Hkrati bi povabil vse mlado in staro, ce bi se kdo želel udeležiti našega tradicionalnega astronom­skega tabora, ki bo v Šalovcih v Pre­kmurju, da mi piše na szomi@siol. net ali poklice na 041 868 371. Tabor bo med 9. in14. avgustom, ukvarja­li se pa bomo z vodenjem teleskopov in astrofotografijo, opazovali utrin­ke in druge objekte v vesolju, nabi­rali zdravilna zelišca in spoznavali razlicne vrste gob. Béla Szomi Kralj Foto: Jakob Žvab prej z ucenci dogovoril, da bo pouk potekal pred šolo, da bomo pripravili javno opazovanje delnega Soncevega mrka in seveda tudi drugih pojavov na Soncevi ploskvi. Pricakalo nas je oblacno jutro, le tu in tam je cez obla­ bici. Torej moji ‘sodelavci’ pri posta­vljanju so bili šest ucencev, ki so na državnem tekmovanju iz astronomije že okusili slast zlatega priznanja, le­tos so to z OŠ Domžale bili Luka Izak Tasic, Nik Vrhovec, Aleksander Vol­ Pravljicni palcek v Knjižnici Domžale Kljub posebnim razmeram smo v Knjižnici Domžale v casu epidemije uspešno zakljucili bralno spodbujevalni projekt – Pravljicni palcek, ki ga organiziramo v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi z obmocja obcin Domžale, Mengeš, Moravce, Trzin, Lukovica in posamezniki. Letošnje šolsko leto je pri projektu kom, pa je podarila dve slikanici Ta-sodelovalo 1546 otrok in njihovih tjane Pregl Kobe Mišja abeceda, eno mentorjev. za skupino in eno za mentorice. Zavedamo se vloge zgodnjega Zaradi izjemnih okolišcin so za­branja. Glavni namen je spodbujanje kljucke pripravili v vrtcih in šolah, staršev, da bi brali svojim otrokom. knjižnica pa je skupaj z založbo Miš Projekt spodbuja interes za knjigo pripravila video posnetek s poz-in knjižnico ter pomaga pri širjenju dravom iz knjižnice, povabilom k bralne kulture. Branje ima velik cu­ ustvarjanju po slikanici in vabilom stven, socialen in intelektualen po- k obisku knjižnice v poletnem casu. men za razvoj otroka. Vpliva na nje-Pravljicnega palcka smo zaklju-Vsem otrokom iskreno cestitamo, gov jezikovni razvoj, razvoj mišljenja cili v okviru mladinskega literarne-zahvaljujemo pa se tudi vsem star-in na poznejše bralne navade. ga festivala Bralnice pod slamnikom. šem, starim staršem, vzgojiteljicam, Otroci vsako leto ob poslušanju Vsaka sodelujoca skupina je prejela uciteljicam in drugim, ki so sodelo­pravljic in pesmic izdelajo zanimive paket, ki je vseboval bralna prizna-vali pri projektu. likovne izdelke, ki si jih lahko ogle-nja za otroke, potrdilo o sodelovanju Lep pravljicni pozdrav in nasvi-date v knjižnici na razstavnih pano-za mentorje in balone. Založba Miš, denje jeseni. jih. Pripravili smo tudi e-razstavo, ki organizatorica mladinskega literar-Nives Podmiljšak je na ogled na naši spletni strani. nega festivala Bralnice pod slamni-Lidija Smerkolj Turšic Tradicionalni slovenski medeni zajtrk Zajtrk z medom – super dan Zajtrk z medom – super dan je le pod katero bo mogoce aktivnosti iz-ko prijeli v roke, slišali pa so tudi že eden od sloganov, s katerim je bil vajati tudi ob slabem vremenu. za cvetni prah. Ob tem so otroci po­letos pospremljen 11. junija nado-Na predlog društva so se tako kazali veliko znanja s tega podrocja, mestni tradicionalni slovenski zaj-otroci iz vrtca kot otroci nižjih razre-saj so poznali posamezne clane ce-trk. V osnovnih šolah in vrtcih so ga dov osnovne šole po slovenskem zaj-belje družine in njihove naloge v pa-izvedli namesto lansko jesen, pone-trku: med, maslo, kruh, mleko in ja-nju, znali so našteti vrste medu, me-kod pa so ga združili tudi z obiskom bolko – vse lokalno pridelano, spre-denih izdelkov, posebej pa so že veli-cebelarjev. hodili do ucnega cebelnjaka, kjer jih ko vedeli o pomenu medu za zdravje. Tako sta ob tej priložnosti s Ce-je pocakal Marjan Koderman, pred-Neznane jim niso bile niti posledice belarskim društvom Krtina Dob so-sednik Cebelarskega društva Krtina cebeljih pikov, predsednik društva delovala Vrtec Urša – enota Pikapo-Dob ter jih ob cebelnjaku seznanil z pa je precej besed namenil tudi kon­lonica Dob in Osnovna šola Dob, s življenjem in delom cebel, še pose-kretni skrbi cebelarjev za cebele ter katero ima društvo še posebej tesne bej pa s pomenom njihovega opra-otroke opozoril tudi na vzroke leto­stike, saj na šoli deluje zelo uspe-ševanja za življenje ljudi. Znano jim šnje slabe medene letine in poudaril, šen cebelarski krožek. Šola in dru-je bilo, da je potrebno vec tisoc ce-da so letos lacne cebele, lahko pa se štvo skupaj skrbita tudi za cebelnjak bel, da cebelarji pridejo do medu, zgodi, da bomo cez leta lacni ljudje, v parku pod Mocilnikom, kjer je Ce-poznali pa so tudi vosek, iz katere-ce ne bomo skrbeli za naravo in se­belarsko društvo Krtina Dob uredi-ga se med drugim delajo tudi sve-veda cebele. Otroci so si z velikim za-lo tudi primerne prostore in streho, ce in razlicne figurice, ki so jih lah-nimanjem ogledali cebelnjak, opa­ zovali zašcitne obleke, ki jih upora­bljajo cebelarji, pozorno pa so pri­sluhnili tudi besedam o delu cebe­larskega krožka na OŠ Dob, ki spa-da med uspešnejše v Sloveniji. Cebe­larju so povedali, da imajo med zelo radi, da so radi pojedli medeni zajtrk in da si podobnih zajtrkov še želijo. Pred zakljuckom prijetnega sre-canja jih je cebelarka Marija Koder-man pogostila z medenjaki in me-deno limonado, cebelar pa se je od njih poslovil s povabilom, da še kdaj pridejo obiskat svoje prijatelji­ce – cebelice. Vera Vojska postavijo in sledenje poženejo, za to obstaja preprosta opcija: tracking. Za vsak slucaj smo pozneje montaži ali­gnali – pognali, po Betelgezi in Alde­baranu, slednji je namrec bil tako bli­zu Sonca, da je pozneje teleskop tudi dobro sledil Soncu. Ob 12.00 smo bili napeti, ker se oblaki niso in niso ho-teli razbliniti, a na koncu se je naša vztrajnost izplacala. Po 12.30 se je namrec tu in tam le naredila luknja v oblaku in do 13.00 smo lahko naredi­li nekaj posnetkov – ce pozabim na to, da smo bili malce ‘šlampasti’ s kame­ro, saj imam na njej dvojni tulec z na­vojem, za skrajšanje razdalje med ka­mero in teleskopom, pa smo zunanji obrocek pozabili odviti. Na drugem Coronadu pa smo mrk opazovali vi- Z rock’n’rollom vstopila v poletje Osnovna šola Venclja Perka je v prvem tednu meseca junija pripravila Teden zdrave šole. oš venclja perka V tem tednu so pod mentorstvom uciteljice Ur-ške Milovanovic pripravili celote­denski plesni dogodek, ki je potekal v casu podaljšanega bivanja. Ucen­ci so zaplesali na igrišcu v okviru svojega razreda. Tako se je na ritme rock’n’rolla v enem tednu zavrtelo kar 150 ucencev. S tem je OŠ Venclja Perka postavila svoj plesni rekord letošnjega šolskega leta. V Tednu zdrave šole so se poleg plesnega dogodka zvrstile še dru­ge dejavnosti. Naš cilj je bil prekini-ti prekomerno sedenje otrok, zato so se ucenci v sklopu podaljšanega biva­nja preizkusili tudi v zabavnem gibal­nem poligonu. Gibanje je bilo vklju-ceno tudi v pouk: izvajali so se razlic­ni minutni gibalni odmori, doloceno ponavljanje in obravnave ucne snovi so ucitelji podkrepili z gibanjem, s ci-mer si ucenci lažje zapomnijo ucno snov, hkrati pa prekinejo prekomer-no sedenje, ki lahko negativno vpliva na zdravje otrok. V sklopu tega tedna je nastal tudi plesni video, ki je obja­vljen na spletni strani šole. Urška Milovanovic, vodja tima Zdrave šole OŠ Venclja Perka Foto: Gabrijela Gajšek, clanica tima Zdrave šole kultura OBLIKOVALKA SVETLOBE LUCKABERLOT,OBLIKOVALKAINPEDAGOGINJA Kot likovna pedagoginja je dolgoletna sodelavka Galerije Domžale, v kateri vodi in usmerja likovno vzgojno dejavnost za mlajše obcinstvo. Kot mlada ustvarjalka pa že nekaj casa nase opozarja širšo javnost tudi s svojimi izdelki, ki jih odlikuje kreativnost ter inovativni in ustvarjalni pristop. Kakšno je sodelovanje s (angleško – morje). Moseanic ima Cveta Zalokar šolami, mlajšimi obiskovalci izgled teraca in ker je material del- Foto: osebni arhiv Lucke Bertot miniGalerije? no prosojen, se mi je zdel primeren N Zelo dobro sodelujemo z nekaterimi za nadaljevanje in nadgradnjo moje jena starša izhajata iz domžalskimi šolami in vrtci, s kvali-zbirke svetil. Ta konceptualna reši-Domžal. Ocetova stran tetnim programom in odprtim pristo-tev je bila tudi nagrajena, na sejmu družinskega drevesa sega pom gradimo mrežo stalnih obisko-Ambient Ljubljana 2019 sem zanjo še v moravški konec in valcev. Želeli pa bi si, da bi si naše prejela nagrado Top Ideja. na Primorsko, mamine korenine pa razstave ogledalo še vec ucencev in malo v Tržic in malo v Avstrijo. ucenk, vsaj iz bližnjih okoliških šol. Pravkar sodelujete tudi pri Smo zelo fleksibilni, res naredimo evropskem projektu, kjer vaša Izhajate iz družine z mocnimi vse, kar je v naši moci, da omogoci-sodelavka prihaja z Madžarske. in dolgoletnimi domžalskimi mo obisk vsem, ki izrazijo željo. Mi-Kaj je njegova vsebina? koreninami. Povejte kaj vec o niGalerija je projekt, ki temelji na S kolegico Ági Göb sva se spozna­ vašem rodu. konceptu spoznavanja umetnosti in li prek spletne platforme za pove-Zanimivo je, da so bili moji sta­ ustvarjanja in-situe. Z mlajšimi obi-zovanje evropskih oblikovalcev, ri starši precej povezani z obrtni­ skovalci galerije se enkrat mesecno Worth Partnership Project. Po od­štvom. Babica Ljudmila in njena srecamo v galeriji, se sprehodimo po daji projekta sva bili povabljeni na sestra Majda sta imeli svojo obrt iz­ razstavi, se malo poigramo in nato intervju v Valencijo, kjer sva komi­delave cipk, prvi dedek je bil za­ ustvarjamo na doloceno temo, v iz-siji predstavili idejo o uporabi Mo-poslen v tovarni Univezale, drugi brani tehniki. Tudi na te dogodke se seanica za izdelavo svetil in osta-pa je oblikoval izdelke za tovarno mladi in njihovi starši redno vracajo, lih uporabnih predmetov. Z naji­usnja Toko. Dva pradedka sta bila zelo že pogrešamo case, ko smo ime-no predstavitvijo sva jih preprica­ravnatelja, prav tako ena babica. li priložnost za takšno druženje. Gre li in bili izbrani med približno 60 Torej lahko ugotovim, da imam pe­ namrec za cudovit preplet ustvarjal-evropskih zmagovalnih projektov. dagoško-obrtniške korenine. nosti, ucenja, medgeneracijskega po-Prototip najinega svetila Mosea­vezovanja, igre in sprošcenega sobo-nic TIDE sva sredi aprila predstavi- Kako pa se takšna dedišcina tnega vzdušja. li tudi v Milanu na mednarodnem odraža v vašem življenju in delu? sejmu oblikovanjaFuori Saloni Di-Pedagoško-ustvarjalni žilici moje Vse vec svojega delovanja gital, v septembru se nam obeta še babice in mame se imam zahvali­ usmerjate v oblikovanje razlicnih fizicna predstavitev. Tega se zelo ti za spodbudno okolje, v katerem izdelkov. Zdaj so to svetila … veseliva, veliko pa nama pomeni­sem odrašcala. S sestro sva veli-Otroci znajo umetnost vzgoje – uradno ime predmeta je Svetila oblikujem že od leta 2013, jo tudi pozitivni odzivi, ki jih dobi­ko ustvarjali, hodili smo na izlete, pogledati s svežimi, Likovna umetnost, ni vec likovna zacela sem z dletom in kladivom na vava v zadnjem casu. Tako s strani peli pesmice, brali. Doma pa smo vzgoja – v zadnjih letih ni izbolj-domacem balkonu. Potem sem ime-stroke kot tudi koncnih uporabni­ neobremenjenimi ocmi. vedno imeli tudi veliko razlicnega šal. Ur je malo – premalo. Se pa po la delavnico v tovarni Univerzale, kov. S svetilom Moseanic TIDE želi­orodja in moj oce me je že od ma-In tega bi se, po mojem mojem mnenju vseeno da naredi-nato sem se preselila v gospodar-va vnesti nekaj svežine na trg sve­lega spodbujal k njegovi rabi. Spo-mnenju, morali od njih ti veliko, pogoj za to je dober in an-sko poslopje na Miklošicevi 9, kjer til. Zelo pomembna nama je kvali­mnim se, kako sem v tretjem razre-gažiran likovni pedagog. In pod-imam zdaj atelje, razstavni prostor teta svetlobe ter upoštevanje smer- uciti. Hkrati pa odrasli du po bratu podedovala BMX kolo, pora vodstva šole – kar se tice pro-in prostor za likovne delavnice. Sve-nic trajnostnega krožno naravna­ ki pa sem ga najprej morala sama lahko otroke bogatimo, storskih pogojev, opreme, fleksi-tloba in svetila me zanimajo, že od nega gospodarstva, dodano vre­ popraviti. In pobarvati – odlocila usmerjamo in jim širimo bilnosti. kar pomnim. Vem, da sem že pre-dnost pa vidiva v optimalnem raz­ sem se za živo roza. Z leti sem se na-pogled s svojim znanjem cej zgodaj postala obcutljiva na sve-merju med avtomatizacijo proizvo- ucila, kako variti kovino, uporablja-Zdaj že nekaj let sodelujete tlobo, hodila sem okrog po stanova-dnje in dodano vrednostjo rocnega ti motorno žago, zvezati elektricno in izkušnjami. z Galerijo Domžale. V cem je nju in prižigala ter ugašala luci, do-dela. Vsaka svetilka je namrec uni- napeljavo … Najbrž sem že s temi iz-pomen likovne vzgoje za mladega kler se mi ni zdelo, da je vzdušje pri-katna, hkrati pa tehnicno izpopol­ kušnjami izgubila strah pred novi-Sprva ste kot likovna cloveka? jetno. Temu bi danes lahko rekla, njena, ter – zelo pomembno – oko- mi (tehnicnimi) izzivi, s katerimi se pedagoginja delali na osnovni Vzporedno s poucevanjem in raz-da sem oblikovala svetlobo. In prav lju prijazna. Moseanic TIDE vklju- v mojem poklicnem življenju srecu-šoli. Vas je takšno delo veselilo? vijanjem svoje blagovne znamke ta dejavnost – oblikovanje svetlobe cuje obe komponenti, hkrati pa se jem vsakodnevno. Po opravljenem pripravništvu naLuckabucka sem ves cas sodelova-in svetil je rdeca nit moje blagovne dvojnost odraža tudi v dveh kva­ OŠ Marije Vere v Kamniku sem spr-la tudi s Kulturnim domom Fran-znamke Luckabucka. litetah svetlobe – funkcionalni, Kdaj ste se odlocili, da se boste va vodila oddelek podaljšanega bi-ca Bernika. Zacela sem kot hoste-ki osvetljuje površino pod svetil­ posvetili likovni umetnosti in vanja, nato pa sem zacela likovnosa, nato pa sem pocasi prevzemala Pri materialu ste iznašli ko, in ambientalni, ki proseva sko­ pozneje tudi oblikovanju? umetnost poucevati na OŠ Domža-pedagoške naloge, sprva v okviru inovativno rešitev. Kakšno? zi plast Moseanica v prostor. Zave- Mislim, da je bilo to v tretjem le-le. Poucevanje likovne umetnosti delavnic na otroških filmskih abo-Spomladi 2019 sem se za pol leta dava se, da z najinim projektom ne tniku gimnazije. Imela sem super me je veselilo, res sem rada preda-nmajih, nato tudi vodenje likov-preselila na Kreto, kjer sem z otroki bova rešili problema odpadne pla­ mentorico v slikarski šoli, že ta-vala, podajala znanje in spodbuja-no-vzgojnega programa v Galeriji in mladimi pripravljala animirani stike. Lahko pa pomagava spremi­ krat pa sem bila tudi mladinska la (spece) talente. Malo manj sem Domžale. Vesela sem, da smo v teh film o Minotavru, hkrati pa sem na-njati mentaliteto, pogled na odpad­ voditeljica. Delo z otroki me je ve-uživala v birokratskih opravilih, letih v galeriji ustvarili programski daljevala s svojimi oblikovalskimi ke, ki so v resnici surovina in imajo selilo, in ko sem slišala za študij li-ki jih je v uciteljskem poklicu veli-prostor, ki ga sooblikujemo z otro-projekti. V prostem casu sem razi-svojo estetiko ter vrednost. kovne pedagogike, se mi je zazde-ko. Sploh ce opravljaš še funkcijo ki in mladimi ter vzgojno-izobraže-skovala otok in ugotovila, da je na lo, da je to to. Opravila sem spre-razrednika. Bilo je precej naporno valnimi zavodi. Zdi se mi pomemb-vsaki plaži vecja ali manjša kolici-Kako clovek v sebi razvija, jemne izpite in uživala v študiju. obdobje, ampak sem hvaležna za no, da mladim omogocamo pristen na naplavljene plastike. Udeležila spodbija kreativnost in zakaj je to Moj najljubši predmet je bilo kipar-to izkušnjo, in še danes sem vese-stik z umetnostjo že od malih nog. sem se nekaj cistilnih akcij, ob za-pomembno? stvo. Kombinacija dela z materia-la, ko se z bivšimi ucenci srecamo Le tako lahko do kulture in ume-kljucku le-teh pa smo vedno ugiba-Kreativnosti se nikoli nisem lote­ lom, tehnicnih spretnosti in mo-in poklepetamo. Mislim, da sem tnosti izoblikujejo odnos, ustvarijo li, kaj se bo s temi odpadki zgodilo, vala nacrtno. Mislim, da gre pred­ žnosti izraza, intervencije v prosto-jim lahko kot uciteljica dala veliko. mnenje. Sama osebno res uživam kam jih bodo odpeljali, bodo reci-vsem za željo po raziskovanju. Jaz ru … Naš proracun za likovni ma-Spomnim se ucenca, ki je bil precej med našimi sprehodi po galeriji. klirani ali samo odloženi v jamo, od najbolj uživam, ko odkrivam nekaj terial v študentskih casih pa je bil neuspešen pri skoraj vseh predme-Ceprav je prostor majhen, so naše koder jih bo veter ponovno razne-novega, ko sem postavljena pred iz- res nizek, iskali smo sponzorje za tih, obupaval je tudi pri likovnem. razstave zgošcene in kvalitetne. In sel po otoku in v morje …? Te debate ziv, ko se ucim, potujem, se pogo- kartone, papir, glino itd. Tako smo Z malo pohvale in spodbude je za-prav vsaka prinaša nove tematike so me vodile k razmisleku, kako bi varjam. Ko sodelujem z strokovnja­ za oblikovanje male plastike upo-cel iz ure v uro napredovati, risal za debato. Pogosto se nasmejem in lahko odpadno plastiko spremenila ki, ko delam z otroki. Zabavno je! rabili tudi pihan beton. V ta mate-je tudi doma, izdelke je prinašal v zacudim, kako bogat je svet otro-v nekaj dragocenega. S testiranjem Odprtost in zaupanje v življenja je rial sem se zaljubila. Enostaven je šolo, hodil na dodatne ure. Dobil ške domišljije in kako mocno na sem prišla do kompozitnega mate-po mojem mnenju tisto, kar spod­ za obdelavo, ima zanimivo tekstu-je pozitivno izkušnjo in prav goto-naše dojemanje umetnosti vplivajo riala, ki sem ga poimenovala Mose-buja ustvarjalnost. Ter podporno ro, lahek je, poceni, lepo se pove-vo mu je le-ta koristila tudi na dru-naša prepricanja, izkušnje … Otro-anic. Gre za kombinacijo mineralne okolje skupnosti. Velikokrat recem: zuje z drugimi materiali. In ravno gih podrocjih. ci znajo umetnost pogledati s sve-osnove, ki ne potrebuje toplotne ob-1+1 je mnogo vec kot 2. Skupaj smo to je bila potem osnova za nadalj-žimi, neobremenjenimi ocmi. In delave, vlaken in odpadne morske toliko mocnejši! Seveda pa mora­ njo raziskovanje na podrocju pro-Kakšen pa je položaj likovne tega bi se, po mojem mnenju, mo-plastike. Ime je sestavljeno iz bese-mo biti tudi odprti za kritiko, zna­ duktnega oblikovanja. Dobri odzi-vzgoje v šolskem sistemu? rali od njih uciti. Hkrati pa odrasli de mosaic (latinska/grška beseda, ti moramo poslušati in se spoštljivo vi okolice na moje prve izdelke – Trenutno nisem v neposrednem lahko otroke bogatimo, usmerjamo ki opisuje tehniko, pri kateri podo-pogovarjati. Kreativnost rešuje pro- namizne lucke, so me spodbujali, stiku s šolskim sistemom. Ampak in jim širimo pogled s svojim zna-be ustvarjamo z majhnimi razno-bleme in izboljšuje življenja. Hkrati da sem nadaljevala ta proces. kolikor slišim, se položaj likovne njem in izkušnjami. barvnimi košcki materiala), in sea pa nas vraca v zdajšnji trenutek.. kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Marek Šindelka Utrujenost materiala Beletrina, 2021 Pretresljiva zgodba ceškega pisa­telja se dogaja v sodobnem casu in se osredotoca na begunsko problematiko v Evropi. Brata, ki sta skupaj pobegnila pred vojno in unicevanjem na Bližnjem vzhodu, išceta varen prostor pod soncem. Loceno se prebijata na sever Evrope, saj se ponesreci razideta. Pisatelj tenkocutno opisuje turobno vzdušje na poti, ki ves cas prinaša strah, mraz, umazanijo, temo, lakoto … vse možne ne­varnosti, brezmejne dvome in skrbi. Nekdo je zapisal, da gre za roman, ki boli, pa to ni metaforicno. Telo se spominja! Bolecine in fizicno trpljenje so nazorni, bralec dobesedno z njima vdihava zatohlost cloveku odtujene Evrope. Delo predstavlja žalostno ogledalo naši družbi, ki dovoljuje izkoreninjenost in travmatizi­ranost drugacnih, prišlekov. (C. H.) Gaëlle Josse Poslednji varuh otoka Ellis Miš, 2020 Na otoku Ellis tik pred Manhat­tnom so Americani postavili imi­gracijski center, skozi katerega je v ZDA vstopilo 12 milijonov vecinoma evropskih priseljen­cev. Danes je na otoku imigracij-ski muzej, kjer je avtorica tudi dobila idejo za svoj novi roman. Leta 1954 so se odlocili center dokoncno zapreti, zato John Mitchell (direktor centra) zadnjih devet dni zapisuje dnevnik, v katerega beleži svoje spomine. Proti koncu se izkaže, da si je skozi pisanje lajšal dušo. Skozi prepletanje njegovega življenja in opisom delo­vanja centra izvemo marsikatere podrobnosti, kako je potekalo izpraševanje, popisovanje ljudi, delovanje za­poslenih, ki so bili odlocevalci marsikaterih cloveških usod. Zlasti so se ga dotaknili trije prišleki: fiktivni ma-džarski pisatelj Kovacs, italijanski upornik Lazazarini in krhka Nella s Sardinije, ki ji posveti vecji del svojega dnevnika … V pripovedi odmevajo zgodbe o izgnan­stvu, ljubezni in strasti ter zapletenosti najusodnejših clovekovih odlocitev. Gaëlle Josse je za ta roman preje-la nagrado za literaturo Evropske unije. (A. P.) Ljudmila Saraskina Dostojevski LUD Literatura, 2021 Konec letošnjega leta zaznamu­je 200-letnica rojstva velikega ruskega pisatelja Fjodorja Mihaj­lovica Dostojevskega. Ob tej pri­ložnosti je izšel prevod pisatelje­vega življenjepisa ruske literarne zgodovinarke in biografinje Ljudmile Saraskine. Avtorica je vecino življenje posvetila prav proucevanju del in življenja Dostojevskega. Saraskino poleg odlicnega poznavanja Dostojevskega, kulturne in siceršnje zgodovine Rusije odlikuje tudi neumorno brskanje po arhivih in odkriva­nje še tako drobnih fragmentov. Avtorica predstavi tudi karakterne poteze pisatelja, njegove intimne, osebne in družbene zablode in stranpoti, lahkomiselnosti inrazvade. Življenje in ustvarjanje Dostojevskega postavi v družbeni kontekst dobe, hkrati poskuša orisati pisa­teljevo notranjo, duhovno biografijo, ki je po svoje celo vznemirljivejša od zunanje. Izjemna knjiga o Dostoje­vskem, ki se bere kot roman. (S. S.) Karsten Brensing Neznani svet živali: kako živali razmišljajo in kaj cutijo Mladinska knjiga, 2019 Avtorja zanima, kako živali mislijo, cutijo, tvorijo prijatelj­ske in sorodstvene mreže, kako se oblikuje njihovo spolno vedenje in partnerska razmerja. Brensing je vedenjski biolog, ki v tej knjigi pokaže, da je bil pojav socialnega življenja kljucen za potek evolucije. S številnimi primeri pokaže, da lahko utemeljeno sklepamo, da so živali razvile zapletene sisteme druž­bene organizacije in obnašanja, ki ustrezajo definiciji kulture. Vsekakor pa je v knjigi moc najti obilico prepricljivih argumentov za to, da živalim ne moremo odrekati notranjega doživljanja bolecine, strahu, ža­losti in veselja. (G. J.) Roddy Doyle Divjina Zala, 2021 Sandra in Frank imata tri otro­ke; osemnajstletno Gráine in dva sinova, dvanajstletnega Johnnya in desetletnega Toma. Gráine je iz Frankovega prvega zakona, njena mama ju je za­pustila. Zdaj se po dolgih letih mama vraca na Irsko, kjer se bosta srecali. Gráine že tako težavna in uporniška najstnica se veseli in hkrati boji njenega prihoda. Sprašuje se, zakaj jo je mama zapustila. Kako bo potekalo njuno srecanje? Bo zacutila ljubezen? Kam sploh spada? Družino njen prihod zatrese v temeljih, zato se Sandra s sinovoma umakne na pocitnice na Laponsko, na vznemirljivo zimsko potovanje s sanmi in haskiji. Tako hkrati spremljamo dve zgodbi, Gráinino srecanje z materjo in potovanje po Laponski, kjer se pustolovšcina spremeni v iskanje mame sredi zasneženih prostran­stev. Odlicen in napet roman je namenjen drugemu in tretjemu triletje osnovne šole, pa tudi starejšim bralcem. Roman je v bistvu ganljiva zgodba o življe­nju samem, o družini, ljubezni in iskanju svojega mesta v svetu. (S. Z.) Quentin Greban Pika Pikapolonica: darilo za mamico Skrivnost, 2021 Majhna pikapolonica Pika je stara štiri leta in pol. Hodi v šolo. Nekega dne pove ucitelji-ca ucencem, da bodo za svoje mamice izdelovali darila. Narisati so mo-rali cvetlice vseh barv, jih izrezati in dati v loncek. Pika se zelo potrudi in naredi lepo cvetlico. Zgodi pa se nesreca. Veter in dež unicita njen izdelek. Zelo je žalostna. Na poti domov sreca polža, gosenico, pajka … Vsi se pohvalijo z darilom, ki so ga ustvarili za svoje mame. Bo majhna pikapolonica Pika našla novo idejo, s katero bo presenetila mamo, ki jo ima zelo rada? (N. P.) Susanna Isern Velika knjiga superzakladov Celjska Mohorjeva družba, 2021 Susanna Isern in ilustrator Rocio Bonilla sta zdaj že ui-gran tim, ki sta nam podarila že vrsto odlicnih slikanic. To-kratna slikanica otroke uci, kaj je v življenju zares pomembno, medtem ko starše na to nežno opominja. V slikanici spoznamo razlicne otroke in njihove najdragocenejše super zaklade. Sarin superzaklad so tako prijatelji, Nikov spoznavanje daljnih krajev, Vorancev superzaklad je ljubezen, Luckin žival, Patricijin spomini, Tejev družina, Jakobov superza­klad je prosti cas, Lizin posebne stvari, Liin iskanje pustolovšcin, Zarjin knjige, Marušin zdravje, Mihov sanje, Injin znanje, Anin superzaklad je njeno skriv-no skrivališce, Ernestov je uciteljica, Filipov narava, Izakov so mirni in lepi trenutki, medtem ko je Nežin superzaklad kar ona sama. Cudovite ilustracije ter res ganljivi in globoki opomini na najpomembnejše v življenju so še en dokaz visoke kvalitete slikanic Celjske Mohorjeve založbe. Slikanica za vsako do­maco knjižnico. (J. D.) vnesli nemir in nestrpnost. P otrpežljivost, toleranca in prijaznost so izpuhtele, kot da bi ljudstvo v tem dobrem letu popolnoma spremeni- lo svoj znacaj. Morda pa tudi ne in je bilo to vedno v nas, le da smo se v boljših, normalnih casih zaveda­ li nespodobnosti takšne nestrpno­ sti in jo uspešneje zadrževali zase? Kakorkoli, sprehodi skozi pale- to družbenih omrežij nas hitro pri­ pelje do napetosti in sovražnosti, ki ju v primeru, da se udeležimo te ali one debate, hitro obcutimo. Ce smo bili pred tridesetimi leti enoten, ho- mogen narod, smo v tem trenut­ ku razdeljeni po vseh mogocih de­ litvah: politicnih, verskih, spolnih, geografskih, celo zdravstvenih ... Je pa ob tem zanimivo, da so navkljub heterogenemu in mnogo plastnemu izrekanju sovraštva vsi izreceni ra­ fali žaljivk popolnoma dolgocasni, brezdomišljije, celotrapasto nedo­ mišljeni. Kot pisatelj, torej clovek besede, sem naravnost frustriran nad zagovedanostjo nekaterih svo­ jih sodržavljank in sodržavljanov, ki ne premorejo domišljije, s katero bi vsaj rahlo nadgradili pušcice diskre­ ditacije tipa: »Si spet pozabila vzeti tablete?«, ali pa: »Iz katere luknje si pa ti prilezel«, ali pa: »Komunist!«. Sploh slednjo uporabljajo vse politicne strani, tako provladne, ki želijo s tem oznaciti imaginarno te­ žnjo opozicijskih strank do kontinu­ itete jugoslovanskega režima, kot opozicijske, ki skušajo z njo opozo­ riti na zacetno politicno izhodišce nekaj vidnih clanov trenutno najve- cje vladne stranke. Meni se zdi tako prva kot druga raba omenjene zba­ dljivke butasta, saj dejansko s ko­ munizmom nimata nic vec skupne­ ga ne ena ne druga stran. Zmagovita med žaljivkami in dalec najbolj butasta za uporabnika same- ga pa je obkladanje z lenuhi v smislu: »Ti in ti(Vstavite sami) so itak lenuhi!« Ta se mi zdi idiotizem brez prime- re, ker se moramo zavedati, da so lju­ di na pridne in lene delili njihovi go- spodarji. Pac, gospodar se ni spraše- val, zakaj eden od njegovih sužnjev oziroma hlapcev dela hitro, drugi pa pocasi. Niso ga zanimali vzroki, niti ga ni zanimalo, da bi pocasnejšega drugace uporabil, ker bi bil ob dru- gacnem delu morda uspešnejši. Hi- trega je oznacil s pridnim, se pra- vi ubogljivim, ponižnim in pokor­ nim garacem, pocasnejšega pa z le­ nuhom. Seveda je tisti pridni svojo v nebo žaljivo pridnost nosil s pono­ som in drugega tudi sam zmerjal z le­ nuhom, saj se mu je zdelo, da ga tako utegne imeti gospodar raje in mu od­ meriti kak priboljšek. Prav nikoli pa se ni povprašal, kako malo, pa celo v primerjavi s tistim lenuhom dela go- spodar. Za takšno preizpraševanje ni imel ne casa ne pameti. Drugi razlog, da moramo navide­ zno lenobo obravnavati previdno, je, da je prav lenoba eno od gonil clove­ škega razvoja. Pac, ce bi bili vsi lju­ dje pridni in bili zadovoljni z gara­ kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC RAZMISLEKO LENOBI Dobro leto življenja z novim koronavirusom in boleznijo covid-19, stopnjujoci se represivni ukrepi, ki niso imeli kakega posebnega zdravstveno blagodejnega ucinka, rastoca negotovost gospodarskega preživetja in sovražna retorika najvidnejših politicnih strank, so med Slovence Figaro na severu Cikel treh koncertov Mozart v rozariju v Arboretumu Volcji Potok že drugic kdfb Tako kot vsako leto ponovno vzcvetijo v Arboretumu Volcji Potok vrtnice, setja v njihov rozarijvraca tudi glasba. Kajti tudi naš KDFB je ocitno premagal še eno zunajglas­beno in pandemicno krizo. Letos (12. 6.–3. 7.) sta njihov neumorni ume­tniški vodja Mate Bekavac in direk­torica Cveta Zalokar uspela ponovno organizirati in povabiti tri povsem razlicne izvajalce, ansamble. Sku­paj z Arboretumom Volcji Potok jim je spet uspelo najti skupni jezik (in kar je marsikdaj med javnimi zavodi kar redkost, ne le domžalska, ampak vseslovenska) in tako so znameni-ti Bekavcevi koncerti, ki jih sicer po­znamo iz Tomceve dvorane KDFB (in še kje) našli vsaj zacasno zatocišce na prostem. Preselili so se pod milo nebo in v okrilju rozarija v Arboretu-mu Volcji Potok našli zacasni azil. Ce ne za dlje, vsaj do prvega dežja? Za Mozarta v rozariju so tokrat, na prvem koncertu (12. junija), ime­li sreco prav vsi. Figaro na severu z glasbo skladateljev B. H. Crusella in F.Danzija so s tremi kvarteti ome­njenih skladateljev odigrali klarine­tist M. Bekavac in godalni trio: Mojca Menoni Sikur/violina, Gea Pantner Volfand/viola in Martin Sikur/vio­loncelo. Celoten koncert sta uokvir­jala dva štiristavcna kvarteta: v c­-molu, op. 4 (1804) in v Es-duru, op. 2 (1807) švedsko finskega klarinetista, skladateljainprevajalcaBernharda Henrika Crusella (1775–1838), kar je v naslovu pomenil sever. Cetudi Ne-mec Franz Danzi (1763–1826) prihaja s severa, njegov Kvartet v B-duru, op. 6/II, »Figaro,« (1801) še dodatno za­ njem od zore do mraka v potu svo­jega obraza, še danes ne bi prilezli dlje od lova in nabiralništva jamske­ga cloveka. Ampak, ker na sreco ni­smo takšni, ljudje pac od svoje uclo-vecenosti dalje cenimo prosti cas, so tisti bistrejši med našimi predniki za-celi izumljati orodja, ki so za manj­ši vložek dela prinašali boljše rezul- Drugi razlog, da moramo navidezno lenobo obravnavati previdno, je, da je prav lenoba eno od gonil cloveškega razvoja. tate. Celo vec, naši predniki so, ce je bilo le mogoce, svoje delo prelagali nadruge. Odtodgospodarji, sužnji, hlapci, pozneje mehanizacija in mor­da nekoc robotizacija, ki naj bi osvo­bodila cloveka dela. Se pravi, naj se ta misel dobro usede: ce je eden od ciljev robotizacije in napredka osvo­boditev cloveka od dela, zakaj je že potem lenobnost nekaj tako grozne­ga, da bi bila celo zmerljivka? Tretji razlog za previdno obrav­navo lenosti je navidezna lenobnost. Recimo Aristotel je vecino svojih del domislil leže, Isaac Newton je pole-žaval pod jablano, ko mu je dobese­dno padla na pamet gravitacijska te­orija. Zavedati se je treba, da vsako delo ne vkljucuje nujno krampa in lopate, pa je to vseeno lahko za clo­veštvo zelo pomembno delo. Bistvo pa je, da se zavemo, da lju­dje v svoji naravi nismo leni. Zame recimo je bila ena najhujših preiz­kušenj, ko po operaciji oci deset dni nisem smel delati nic. Ne dvigovati bremen, ne brati, ne pisati, kaj šele zreti v racunalnik. Zapovedanih de-set dni ležanja, ce se le da z zaprtimi ocmi! In seveda sem kljub temu de­lal: izmišljeval sem si naslednji ro­man, delal kratke zapiske in komaj cakal,dabomlahko sedelna staro delovno mesto in pisal. Verjamem, da je vecina ljudi takšna, vsak je na svoj nacin kreativen in vsi radi de­lamo tisto, kar nas veseli, nekoliko manj pa tisto, kar pac moramo dela-ti, nekoliko zaradi skupnosti in ne­koliko zaradi preživetja. Pred nami je julij, cas poletja, šol­skih pocitnic in za mnoge oddiha. Cas, ki ga lahko posvetimo sebi in tistim, ki jihimamo najraje. Patudi cas, ko si lahko vzamemo trenutke za razmislek, se odklopimo z družbenih omrežij in se prenehamo dobrikati temu, ali onemu gospodarju in sodr­žavljane zmerjati z lenuhi ali drugimi zbadljivkami. Po tridesetih letih naše države je skrajni cas, da jo državljani ponovno odpeljemo v mirnejše vode, vsak od svojih politicnih izbrancev izsilimo dostojnejšo komunikacijo in koncno spet zaživimo skupaj, ne nuj-no v sožitju, pac pa vsaj ob vzdrže­vanju civiliziranega dialoga, nujnega za skupno preživetje. . znamuje znamenita Rossinijeva bari­tonska arija iz opere Seviljski brivec. V tristavcnem delu se oglaša in poja­vlja vse od 2. stavka dalje: Larghetto in Allegro moderato. V tem, Danzije­vem primeru, gre za splet treh kvar­tetov v tem opusu. Naši umetniki so se združili spet v še eno homoge-no celoto, kjer je imel vodilno vlogo naš klarinetist. Njihova skupna soi­gra ni imela v tejle urici treh zapo­rednih del nobenega poustvarjalne­ga nihanja, pogoji narave (pticje pe­tje in petje murnov, veter, … in kar vse je nadomestila še preostala nara­va, ki nas v arboretumu vsakic v tem casu obkroža z dehtecimi in tisoceri-mi vrtnicami). Skratka, ansambel in-štrumentalne cetverice se je izkazal v vseh svojih potankostih in niansah, kjer nas preljuba in premila narava ni prikrajšala niti za povsem piano (tiho) izvedena mesta, nenehne bra- Recital Eve Leskovec Cestitke odlicni mladi klarinetistki V petek, 11, junija 2021, zvecer se je cerkev sv. Jožefa na Viru spremenila v prijetno koncertno dvorano, v ka­teri so tri mlade dame pripravile cu­dovit glasbeni vecer. Glavna junaki­nja, klarinetistka Eva Leskovec, se je predstavila s svojim recitalom, ob njej smo prisluhnili še njeni sošol­ki, violinistki Maji Otic, obe pa je na klavirju spremljala profesorica Sa­nja Mlinar Marin. Klarinetistka Eva Leskovec, ro­jena 2002, izhaja iz znane glasbe­ne družine Leskovec, iz katere bral­ci Slamnika najbolj poznajo njenega staregaata KarlaLeskovca, klarine­tista, predvsem pa pevovodjo, glas­benik je tudi njen oci Klemen Le-skovec. Glasba je na njeni življenj-ski poti zelo pomembna. Z ucenjem klarineta je zacela v Glasbeni šoli Kamnik pri prof. Roku Spruku, šo­lanje pa nadaljevala v Gimnaziji Ve­lenje, smer glasba, v razredu prof. Matjaža Emeršica. Letos je zakljuci-la tretji letnik. Izpopolnjuje se tudi v programu Emars – Master pri prof. Jožetu Kotarju. Redno se je udeleže­vala poletne glasbene šole v Zrecah pri profesorju Dušanu Sodji. Igra vSimfonicnem orkestru GŠ Velenje in je leta 2019 nastopila kot solistka. Uspešno je tekmovala na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov ter osvojila številna pri­znanja in nagrade, med njimi: tek­movanje pihalcev Požarevac 2019 zlato priznanje, 2. nagrada; tekmo­vanje Davorina Jenka (Beograd) 2018 –bronasto priznanje; 2020 – bronasto priznanje Emona – 2018; Temsing: nasto priznanje, 2019 – zlato prizna­nje, 3. nagrada.Igra vrazlicnihglas­benih zasedbah. Z orkestrom je igra-la v muzikalu Hello Dollly, je clanica Godbe Tuhinjska dolina. Glasbeni vecer je z igranjem na violino popestrila njena prijatelji-ca Maja Otic, ki prav tako obiskuje 3. letnik umetniške gimnazije v Ve­lenju v razredu prof. Igorja Ulokina. Tudi ona znanje izpolnjuje v progra-mu Emars pri prof. Janezu Podlesku, udeležuje se poletne šole in igra v vec glasbenih skupinah. Na razlic­nih tekmovanjih mladih je osvojila vrsto najboljših mest. Recital je klarinetistka Eva Le-skovec zacela s Koncertom za kla­rinet in klavir v Es duru opus 36, F. Krommerja, nadaljevala s Claribel vure v hitrih stavkih, unisono gode­nje pa tudi slogovno ubiranje strunin cevi (klarineta). Šlo je za res izvr­stno ali kar vrhunsko komorno muzi­ciranje, karjeBekavcev skorajusta­ljeni standard: tako po programskem izboru kot tudi po kvaliteti muzicira­nja. Eno in drugo pri našem Bekav-cu ne popusti v nobeni spregi, zvezi; saj gre v vseh njegovih primerih za prebrane programe, izvajalce in nji-hove izvedbe. Na še dveh tovrstnih koncertih, ki si bosta sledila vse tja do zacetka prihodnjega meseca malega srpana v Arboretumu Volcji Potok, pa bodo na dveh sobotnih nadaljevanjih na­stopiliše ansambel/trobilnikvintet Sibrass (Vrtnice, Mozart in šlagerji; 19. junij) in klarinetisti Davide Lat-tuada, Mate Bekavac in Aljaža Be-guš (Zabava z Mozartom; 3. julij). Dr. Franc Križnar nastop pa zakljucila s Sonato J. Pu-ciharja. Violinistki Maji Otic pa smo lahko prisluhnili v J. S. Bachovi Al-lemanda in Couranta ter F. Kteislevi Schon Rosmarin. Ob koncu pa sta se glasbenici skupaj s pianistko SanjoMlinar Marin poslovili s Šostakovi­cevim Valckom. Ker je bil to posebej vecer Eve Le-skovec, ki se je ob koncu zahvalila prav vsem, ki ji pomagajo na nje­ni glasbenipoti, naj zapišem, da je kljub mladosti pokazala veliko pri­vrženost klarinetu, da je ob posa­mezni skladbi znala najti cisto pra­vo vzdušje, pa naj je šlo za igrivost in razigranost ali resnost, pri vseh skladbah pa je bilo cutiti njeno veli­ko predanost in ljubezen do instru­menta in glasbe. Zaigrane sklad-be so bile zahtevne, zelo razlicnega karakterja in iz razlicnih stilnih ob-dobij: od klasicisticnega koncerta do sodobnih skladateljev. V izved-bi sta se odražali Evina muzikalnost in tehnicna pripravljenost. V sklad-bi, ki jo je izvedla solo, je skladatelj uporabil keltske motive in izrazil pr-vinskost keltske duše. Z doživeto in prepricljivo izvedbo je mlada glas­benica poslušalce držala v napetosti skozi celo skladbo in še enkrat vec dokazala, da je njeno igranje odraz njene ljubezni do instrumenta, stro­kovnega dela profesorja in izjemne korepetitorke. Mladi glasbenici vso sreco na glasbeni poti, ki podaljšuje glasbe-no tradicijo družine Leskovec v pri­hodnost. Vera Vojska Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 2013 – srebrno priznanje. 2016 – bro-E. Bozza ter Caoine E. Watsona, svoj Foto: osebni arhiv letnik lxi | junij 2021 | številka 6 slamnik | 27 kultura Pretocno … varno … turbo! Spletni koncert v živo in pet pihalnih sekstetov štirih skladateljev 23. junijski veceri pod zvezdami Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi 26. in 27. junija 2021 kdfb Po skoraj dveh letih se je za­radi znanih okolišcin zakljucil do-kaj nenavadno zadnji koncert pred minule, 22. sezone, sezone modre­ga, glasbenega ali kar Bekavceve­ga abonmaja v KDFB. Spletni kon-cert v živo vse od premiere 28. maja še kar traja prek elektronike vse tja do 29. junija. Zaradi vseh zu­naj glasbenih pogojev in vzrokov ga je umetniški vodja naslovil Pre-tocno … varno … turbo! Na njem je nastopil mednarodno zasedeni pi-halni sekstet z dodanim (kontra) basom, ki si je nadel aktualno ime Turbo flota Kulturnega doma: Mate Bekavac in Matic Kuder/klarine­ta (slednji je prav pred nedavnim postal redni clan slovitih Berlin-skih filharmonikov), Sergio Azzoli­ni in Ai Ikeda/fagota (prvi naj bi bil tudi ‘uradni’ umetniški vodja tega koncerta), Nikolaus Walch in Egon Lardschneider/rogova (prvi v enem od Beethovnih /1./ del z naravnim rogom, v dodatku pa še s serpen-tom) in za (neobligatni) bas še kon­trabasist Iztok Hrastnik. Za izved­bo dvoje Beethovnovih, Bachovih (Wilhelm Friedmann), Mozartove­ga, Webrovega in še edinega do-datka so se torej zbrali res vrhun-ski glasbeniki, mednarodno afir­mirani, Slovenci in tujci: po drugi strani pa vecinoma ‘stari’ znanci KDFB in vseh teh njegovih desetle­tij omenjenega abonmajskega cikla. Kot je na zacetku koncerta za le 50 poslušalcev v Tomcevi dvorani povedala uvodnicarka, direktorica KDFB Cveta Zalokar, deloma pa v koncertnem listu povzel tudi ume­tniški vodja M. Bekavac, je šlo za ponovno oživitev glasbe na domžal­skem odru po vec kot sedmih me-secih in zakljucek omenjene kon­certne sezone, ki so jo zaceli pred skoraj dvema letoma: »In prav ume­tnost naj bi nam v teh trenutkih po­magala, ohranjala upanje in daja-la moc.« Bekavac pa je še dodal (v koncertnem listu), da ga današnji in novi casi spominjajo na Messia­nov Kvartet za konec casa, ki je na­stal in doživel prvo izvedbo v casu (2. svetovne) vojne v nemško-poljskem koncentracijskem taborišcu Gör­liz/Zgorzelcu (1941); saj se je men-da tale svet prav zdaj znašel v ‘prej­šnjem casu’, ki se je koncal ali da se je morda nov zacel? Zaradi sple­ta okolišcin sem omenjenemu kon­certu prisluhnil in ga slišal in videl po elektroniki (stream), ki sem je bil itak v vsem tem hendikepiranem casu deležen najvec. Za to pa je bila potrebna seveda tudi tehnicna eki-pa KDFB, ki je za spletno stran opra­vila tako tonski kot zvokovni trans­fer do nas; vcasih manj, vcasih bolj uspešno: tu pa tam so manjkali na­pisi predvajanih del, zato pa smo imeli eni in drugi lahko pred seboj programski list. Po uvodni Beethovnovi Koracni­ci v B-duru, Wo029, neke vrste mini uvodni, uverturni glasbi, je bil na vrsti dvostavcni predklasicni An­dante in echo (z dvema Menueto-ma) W. F. Bacha. Vcasih se je zdela kakšna nota preostro, celo pregrobo odigrana (rogova). Pred odmorom je sledilo eno tehtnejših Beethov­novih del za to zasedbo, štiristavc­ni Septet v Es-duru, op. 71 (1796) s poudarjeno vlogo para obeh rogov. Skoraj polurno delo je zagotovo eno temeljnih del za omenjeno zasedbo, pa najsi gre za sam (pihalni) seks­tet ali pa tudi za verzijo z neobliga­tnim (kontra)basom. Po odmoru pa še daljše Beethovnovo delo, cez pol ure trajajoca Serenada (št. 11) za pi-hala v Es-duru, KV 375 W. A. Mozar­ta v petih stavkih (1781–82); morda kakšna tista tipicna ‘svilena’ bra­vura premalo v sicer vec kot korek­tni realizaciji celotne partiture? An­dante in rondo C. M. v. Webra pa sta bila neke vrste klarinetna apoteoza. Ni treba posebej poudarjati, da sta prav (oba) klarineta (Bekavac & Ku-der) odigrala ‘prvi violini’ tega kon­certa. Sledil je še (nenapovedani) dodatek, in tako se je tale, za Be-kavceve tovrstne koncerte kar dol­gih minutaž, tudi odvil v nekaj manj kot dveh urah.  Dr. Franc Križnar kulturno društvo jožef virk dob 115. leto mineva letos, od kar je organizirano zaživelo Kulturno dru­štvo Dob, ki vsako leto v dvorano na Mocilniku in v Letno gledališce Dob privabi veliko število ljubiteljev kul­ture, med njimi je posebej veliko naj­mlajših, ki radi obiskujejo otroški gle­dališki abonma. Lansko leto je bilo zaradi covida-19 malce siromašnejše, odpadli so tudi tradicionalni junijski veceri pod zvez­dami, ki pa letos spet prihajajo v Dob in bodo zanesljivo v soboto, 26., in v nedeljo, 27. junija 2021, obakrat ob 21. uri v Letnem gledališcu Dob – v pri­meru slabega vremena pa v dvorani, nasmejali vse, ki imate radi komedi­je. Kulturno društvo Jožef Virk Dob jih namenja tudi 30-letnici samostoj­ne Slovenije in dnevu državnosti. Prvi vecer 23. junijskih vecerov pod zvezdami v soboto, 26. juni­ja 2021, ob 21. uri se bo s komedijo Govorice predstavilo Gledališce Be-lansko Kulturnega društva Bohinjska Bela, ki nas bo popeljalo na slavno­stno obletnico poroke, kjer pa ni nic tako, kot bi moralo biti … Drugi vecer, v nedeljo, 27. juni­ja 2021, ob 21. uri se boste lahko na­smejali komediji Komet prihaja v iz­vedbi odrasle gledališke skupine do-macega Kulturnega društva Jožef Virk Dob. Tokrat se boste preselili na turi­sticno kmetijo z nudenjem zdravstve­nih storitev in skupaj s številnimi ju­naki cakali, da na zemljo pade komet, ki bo povzrocil konec sveta … Gostitelji obljubljajo obilo smeha in dva prijetna kulturna vecera v Le-tnem gledališcu Dob. Dobrodošli! AVTO SET – SETNIKAR, DRAGOMELJTel. : 041/648 166, Internet: www.avtoset.si kultura ga je namenil 70-letnici dela društva. kulturno društvo miran Z enoletno zamudo bo 22. julija ob jarcškocjanIn tozanesljivove-21. uri, in dan pozneje ob isti uri na lja tudi za letošnji 21. kulturni po-Studenec v številni družbi vec kot 50 letni festival, za katerega sem pre-nastopajocih v tradicionalni domaci pricana, da ga njegovi ljubitelji po gledališki predstavi prigalopiral beli letu covida-19 še posebej težko ca-konjicek v veseloigri s petjem, ki nosi kamo. Ceprav so nam pridni kultur-naslov Pri belem konjicku. Zanimiva niki s Studenca v okviru možnosti in komicna predstava nas bo pope-z veliko prizadevanja in kljub stro-ljala v Bohinj, kjer bomo ob pevskih gim ukrepom pricarali vsaj delcek vložkih na besedila Bernarda Miklav- cetrtek predpremiera: 22. julij petek premiera: 23. julij sobota 24. julij nedelja 30. julij 31. julij 1. avgust 5. avgust 6. avgust 7. avgust 12. avgust 13. avgust 15. avgust 20. avgust Vse predstave so ob 21. uri. 20. festivala, smo mocno pogrešali dogodke, ki so nam desetletja lep­šali poletne dni in nas vedno zno­va presenecali z bogato kulturno ponudbo. Letos se je festival zacel v sode­lovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, saj si je bilo mo­goce v Poletnem gledališcu Stude­nec kar dvakrat ogledati komedijo Tutošomato Iztoka Mlakarja, nav­dušil pa je tudi kabaret Lunapark kuga (Jure Ivanušic, Matjaž Latin, Karel Capek), v katerem smo bili do-brodošli vsi brez izjeme, bogati in revni, verni, neverni, mladi in stari, celo s karantene, dvomljivi, iskreni in licemerni! Ce boste danes, 25. junija 2021, malce pohiteli, ob 21. uri v Pole-tnem gledališcu Studenec še ujame­te koncert New Swing kvarteta sku­paj z izvrstnim pevcem, pianistom, skladateljem in aranžerjem Urošem Pericem. Verjemite, da se obeta ne­pozaben glasbeni vecer. Imeniten glasbeni vecer se obe­ta tudi v soboto, 3. julija 2021, ob 20.30, ko bo gostja Poletnega gle­dališca Studenec Nina Pušlar. Pred­stavila bo svoj 15-letni niz uspešnic ter vas zacarala s svojim enkratnim glasom, iz katerega vejejo ljubezen, socutje, veselje do življenja in pozi­tivna sporocila, pospremljena z nje­nim nepogrešljivim nasmehom.Pri­dite in uživajte! ca prisluhnili glasbi Slavka Avseni­ka ml. Komicna ljubezenska zgodba zagotavlja obiskovalcem sprostitev, smeh in veliko solisticnih in zboro­vskih glasbenih vložkov. Ob predpre­mieri in premieri boste lahko uživali tudi ob številnih ponovitvah. Konec poletja (28. avgust 2021) bo popestril muzikal Nune v akciji! z vrhunskimi domacimi umetniški-mi imeni, ki obiskovalce navdušu­jejo tudi v najbolj obiskanem muzi­kalu v Sloveniji vseh casov Mamma Mia!: Gojmir Lešnjak - Gojc, Simona Vodopivec - Franko, Alenka Godec, Marjan Bunic in Lea Bartha Pesek. glasilo obcine domžale kultura Likovno-literarni natecaj Objem, dotik, poljub Kultura te išce Center za mlade Domžale je letos že desetic zapored organiziral likovni in literarni Folklorno društvo Groblje Domžale v tednu ljubiteljske natecaj za vse generacije. Letos z naslovom Objem, dotik, poljub. kulture czm V letu, ki ga je zaznamovala gi pisci in piske natecaja ugotavljali ravno o pomenu obeh, pa tudi o sti­ epidemija, smo namenoma naslo­ vili dejanja, ki jih vsi že zelo pogre­ skah, ki jih prinaša njuna odsotnost, šamo – objem, dotik, poljub. kar smo mnogi obcutili v teh nenava- S številko 333 sodelujocih smo se dnih casih covid pandemije. Spodbu­ že skorajpribližalištevilu sodelujo­ dno je, da mladi reflektirajo tudi ak- cih v predkoronskih casih. Le-ti so tualno situacijo v svetu in jo izraža­ bili razdeljeni v tri glavne kategori­ jo skozi pisanje na iskren, zrel in tudi je in tri podkategorije. Med likovni­ humoren nacin. S humorjem je, vsaj mi deli jih je bilo 20 del predšolskih zdi se tako, možno (pre)živeti tudi otrok, 201 delo osnovnošolcev in 50 težke case. del odraslih, kar je skupaj 271 likov­nih del. Literarnih del je bilo, kot obicajno, malo manj. Prejeli smo 51 del iz osnovnih šol in 11 del odra­slih, kar je skupaj 62 literarnih del. folklorno društvo grobljeka smo se z veseljem udeležili,« je po-Iz obcine Domžale so v natecaju so- domžale Med 21. in 30. majem je vedal sogovornik, mi pa se pridružu­delovali en vrtec, dve osnovni šoli, v naši državi potekal teden ljubitelj-jemo številnim cestitkam in dobrim mladi iz Centra za mlade Domžale ske kulture pod geslom Kultura te željam mlademu paru. Maj so folklo-in pa nekaj posameznikov. Iz dru­ išce, ki je bil priložnost za vse po-ristizakljucili z nastopomvArbore­gih obcin pa so sodelovali trije vrt­ sameznike, skupine in ljubiteljska tumu Volcji Potok, kjer so, tako kot ci, 14 osnovnih šol, šest gimnazij in kulturna društva, da svojo kulturno vedno, tudi tokrat uživali v lepem srednjih šol, VDC INCE in nekaj po­ dejavnost, pa naj gre za folkloro, pe-okolju, prekrasnem vremenu in med sameznikov. tje, glasbo, ples, igro ali kaj druge-dobrimi ljudmi.Prav temin Obcini Žiriranje likovnih in literarnih ga, pokažejo in se z njo predstavijo Domžale, ki Folklorno društvo Gro­del je potekalo v sredo, 9. junija. Li- ljubiteljem kulture. Ob tej priložno-blje Domžale financno podpira, sta kovna dela sta ocenjevala Janez Za­ sti je direktorica Javnega sklada za bila namenjena dva nastopa, v kate­laznik, akademski slikar, in Živa To- kulturne dejavnosti Slovenije Metkarih so uživali tako folkloristi kot obi­manic, ilustratorka. Literarna dela Šošteric v svoji poslanici pod naslo-skovalci, ki jim je nastop Folklorne-pa sta ocenjevali Tadeja Rode Te- vom Kultura te išce zapisala, da je ga društva Groblje Domžale pope-ran, bibliotekarka in primerjal­ bila umetnost kljub covidu-19 naša stril prijetno nedeljsko dopoldne in na književnica, ter Špela Habulin, zvesta spremljevalka že od nek-jih hkrati opomnil, da gresta lepa na­predstavnicaMišzaložbeinfestiva­ daj, cas epidemije kulture ni ustavil, rava in ljubezen do kulturne dedišci-la Bralnice pod slamnikom, ki je z tako kot vedno je povezal boljši in ne z roko v roki v veselje vseh, ki so nami delila tudi kratek komentar o žnjih odnosih, pomenu pristne ljube-Špela Habulin, predstavnica Miš lepši in prijetnejši svet. tovrstnih nastopov deležni. prispelih delih. zni, prijateljstva in odnosa do narave. založbe in festivala Bralnice pod Med sodelujocimi društvi v te-To, da so plesalci in plesalke ter Naslov natecaja je bil širok in od-Zvrstno gledano je pricakovano slamnikom dnu ljubiteljske kulture so bili tudi pevke in godci Folklornega društva prt, tema pa po mnenju žirantk zelo prispelo najvec (ljubezenskih) pesmi, Vsa nagrajena dela letošnjega plesalci, plesalke in pevci ter instru-Groblje Domžale vedno dobrodošli hvaležna za pisanje. Tako smo v pri-številne med njimi se ukvarjajo zlasti natecaja si lahko ogledate v Centru mentalisti Folklornega društvaGro-gostje Medgeneracijskega centra Bi-spevkih brali o pomenu ljubezni, pri-z rimo, mnoge pa uspejo na pristen za mlade v Domžalah od 23. junija blje Domžale. Sprva so vadili v manj-strica, je splošno znano, zato jim je jateljstva, bližnjih odnosih z domaci-in ritmicen nacin slediti globlji ide-dalje, na voljo pa bodo tudi v obli-ših skupinah in niso menjali parov, bilo v veliko cast, da so bili 5. junija mi živalmi, o odnosu do narave, tudi ji in prepricajo s svežimi podobami ki virtualne razstave, ki bo dostopna izognili so se menjavi partnerjev in 2021 povabljeni na celodnevne slove­domovine, o prvih ljubeznih, toplih ter zrelostjo glede na starost avtorja na spletni povezavi, objavljeni na plesali oddaljeno od soplesalcev. snosti ob dnevu direktorja MGC Bi-družinskih odnosih in še cem. oziroma avtorice. Med proznimi pri-naši Facebook strani Center za mla-Zdaj, po sprostitvi, že vadijo v eni strica, ki je bil letos še posebno slove- Skupaj z žirantko Tadejo Rode Te-spevki prevladujejo krajši spisi – raz-de Domžale in na portalu Domžale skupini. Priredili so dve odprti fol-sen, saj je jubilant letos srecal Abra-ran sva izbrali nagrajence in nagra-mišljanja, blizu dnevniškim zapisom za mlade. Vabljeni k ogledu. klorni vaji, druga je bila uvršcena v hama. Folkloristi so pripravili lep pro-jenke v vseh treh starostnih skupinah. in kratke zgodbe, nekaj pa je tudi po-teden ljubiteljske kulture. gram, v katerem ni manjkalo niti zna­Prepricala so naju dela, ki na svež, igravanja z vizualno poezijo (kolaž). Kot mi je ljubeznivo sporocil pred-nih Avsenikovih Na Robleku in Goli­ sednik društva dr. Franci Hribovšek, ca ter Na avtocesti, z glasnim aplav­ sporocilno in slogovno mocan nacin V letu, ko nam je bilo dovoljeno ROK ZA ODDAJO se je omožila njihova klarinetistka zom sta bili sprejeti pevki Betka in Pa- upovedujejo svoja razmišljanja o bli-le malo dotikov in bližine, so mno- Naslednja številka Slamnika izide v Klara Cerar. Gospodicna jedejavna vlina s pesmimi Nekdaj v starih casih pri Godbi Domžale, na koru v cer-in Majolka, bod’ pozdravljena, Hribc- Rok za oddajo prispevkov je v cetr­ kvi, pri vokalistkah Moj spev Kultur-ki ponižajte se in Fantje po polj gredo, tek, 15. julija 2021, do 12. ure. nega društva Groblje in še kje. »Po-program pa so zakljucili trije plesni Pri vsakem prispevku mora biti ja­ vabila nas je pred grobeljsko cerkev, pari s folklornim plesom Ovbe, ovbe. sno razvidno, kdo je avtor prispev­ka, podpis fotografa in komentar k fo-da po maši in cerkveni poroki naredi-Vera Vojska tografiji. mo špalir v soboto, 29. maja. Dogod-Foto: Viljem Kaker CRNOBELI SPOMINI C lani PGD Dob so se leta 1985 kot državni prvaki Slovenije iz takratne države Jugoslavije udeležili gasilske olimpijade v Avstriji, kjer so prejeli zlato odlicje. Ob prihodu domov so jim sokrajani, vodstvo gasilske zveze in Obcine Domžale v Dobu pripravili slovesen sprejem. Foto: Vido Repanšek kultura Fantje smo se spet zbrali Sprostitve ukrepov pred pandemijo so olajšali glasove in pocutje tudi clanom Moškega pevskega zbora upokojencev Janez Cerar Domžale. moški pevski zbor upokojen­cev janez cerar domžale Naj­prej smo zaceliz vajami vdveh sku­pinah ob torkih in sredah. V za­dnjem mesecu pa imamo ob upošte­vanju ukrepov skupne vaje. V sredo, 26. maja, smo popestrili dopoldne varovancem MGC-ja v Domžalah. Nastop je bil organiziran v mesecu ljubiteljske kulture v organizaciji JSKD – izpostava Domžale. Program smo zaceli s pesmijo Fantje se zbi­rajo, ki je postala naša železna spre­mljevalka, saj smo s tem naslovom v jubilejnem letu 2020 izdali zgošcen­ko in jubilejni zbornik. Varovance doma smo razveseli še z ostalimi pe­smimi, kot so Jaz se ne bom nikdar ženil, Bog je ustvaril vince idr. Za in-strumentalno popestritev nastopa in skupno petje z varovanci doma je poskrbel naš clan Brane s harmoni­ko. Za zakljucek nastopa smo zape­li pesem Kol’kor kapljic, tol’ko let, ki je bila namenjena direktorju centra ob praznovanju Abrahama. Naslednji nastop s podobnim programom smoimelivcetrtek,17. junija, v Domu upokojencev Dom-žale, s katerim smo razveselili varo­vance tudi v tem domu. V sredo, 9. junija, se je zbor pred­stavil tudi na 1. programu Radia Slo­venija v jutranji glasbeni rubriki Pri-srcnica. S srcnim petjem pa bomo nadaljevali tudi v bodoce in se ve­selili novih nastopov. MoPZ upokojencev Janez Cerar Domžale Ko razstave in projekcije odpadajo Foto, kino in video klub Mavrica se je v zadnjem letu in pol znašel v podobnih okolišcinah kot vse druge organizacije, ki ustvarjajo skupinsko in predstavljajo živemu obcinstvu. foto, kino in video klub ma-vrica Zato so se morali znajti. Hkratna snemanja s kamerami in mobilnim studijskim montiranjem so odpadla. Ukinjena so bila delov­na in diskusijska srecanja. Projek­cij in razstav za javnost ni bilo. Ta-koj, ko se je pojavila priložnost, je radomeljski klub, skupaj sPlanin-skim društvom Domžale, v Knjižni­ci Domžale postavil razstavo Podobe Domžalske poti spominov. Nato so razstavo 31. maja prenesli v Kultur­ni dom Radomlje, kar je bila za kraj prva javna kulturna prireditev po sprostitvi zapor zaradi covidne krize. Utrinke s planinsko-rekreativne poti so pripravili trije clani Mavrice: oceJože Kragelj, hci Špela Kragelj Brac­ko in vnukinja Jasna Bracko. Štiriin­trideset velikih barvnih fotografij je postavljenih v pritlicni galeriji Dom in Kodrovi dvorani v prvem nadstro­pju. Pokrajinske fotografije obisko­valca popeljejo skozi obcine Domža­le, Moravce, Lukovica, Trzin in Men-geš v razlicnih letnih casih. Pot ne ponuja samo pohodniškega in pla­ninskega užitka v mirni naravi, am-pak tudi kulturne zanimivosti ter bo­gastvo dedišcine iz preteklosti. Vec kot sto kilometrov dolgo pot so fotografi prehodili v vec etapah. V objektiv so ujeli ljudi, živali, ra­stline, panorame, izseke pokrajin, mline, pašnike in podobno. JasnaBracko je tretješolka z Rodice, Špe­la Kragelj Bracko je krajinska arhi­tektka, Jože Kragelj je inženir elek­trotehnike. Razstava bo na ogled do 30. junija. Odprtje razstave so v Mavri­ci združili z rednim letnim obcnim zborom. Ugotovljeno je bilo, da so lanske naloge fotografi opravili v okviru možnega: letno pregledno razstavo so prestavili na splet, na­mesto razstave o preteklosti Rado­melj je predsednik Janez Kosmac pripravil fotografsko knjigo; kljub težavamsoizvedlifotografskitecaj v Arboretumu Volcji Potok in poci­tniški fotografski krožek. Vec ovir je bilo za filmsko-video sekcijo: odpa­dlo je vec nacrtovanih snemanj, od­padle so projekcije filmov po krajih in odpadli so filmski veceri in pogo-vori s filmskimi ustvarjalci, ni bilo pogostejših delovnih srecanj v vide­ostudiu v Mengšu ... Virusni zadržki pa niso bili ovira za letošnji ambiciozni nacrt, ki ga že uresnicujejo: pripravili bodo šest fo­tografskih razstav, poletno za mla­de in jesensko izobraževanje v arbo­retumu, fotografi se tedensko vide­okonferencno sestajajo in z doma-cimi nalogami usposabljajo na da­ljavo, pošiljajo fotografije na razsta­ve v Slovenijo in tujino. Vrh bo no-vembrska klubska pregledna razsta­va fotografij. Filmarji so v maju za-celi s snemanjem prireditev z vec kamerami, nacrtujejo projekcije no-vih in dokumentarnih filmov za ob­cane. Ce bo omogoceno, bosta jese­ni najmanj dva pogovora s filmskimi ustvarjalci. Janez Kosmac ima v gro­bem pripravljeno gradivo za drugo fotografsko knjigo z naslovom Polstoletja Mavrice. Šlo bo za pregled uspehov radomeljskega društva in družbenega dogajanja v prostoru med Kamniškimi planinami in Savo ter Rašico in Trojanami. Eden od vi-škov bo jesenska projekcija izbora filmov, ki jih je Mavrica posnela na celuloidni 8- ali 16-milimetrski trak. Projekcijo bo v ljubljanski dvora­ni Slovenske kinoteke pripravil slo­venski Filmski arhiv. Besedilo in foto: Igor Lipovšek okolje Hodim z vlakom Krajevne skupnosti mesta Domžal nasprotujejo postavitvi predelovalnice komunalnega blata O kamniški progi in novih vlakih je bilo v zadnjem casu v razlicnih prispevkih že veliko zapisanega. Sveti Krajevnih skupnosti Simona Jenka, Slavko Šlander in Venclja Perka so na svoji koordinaciji obravnavali informacijo glede delovanja in aktivnosti podjetja Šuštar Trans, d. o. o., o odkupih zemljišc na lokaciji v Študi. Koordinacija Krajevnih skupnosti mesta Domžal ob-ja v svetu, podobno kot je že predpisano v Nemciji, vešca župana Obcine Domžale, Ministrstvo za okolje tudi v Sloveniji treba v bližnji prihodnosti iz blata in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo, da smocistilnih naprav pridobiti fosfor, ki je strateško po­seznanjeni z investicijo za predelavo blata v Študi,membna surovina v svetu. Promoviranje izkljucno investitorja Šuštar Trans, d. o. o.kompostiranja odvecnega blata iz CN je neustrezno Podjetje Šuštar Trans, d. o. o., odkupuje vsa bližnja in povsem nestrokovno. zemljišca znamenom gradnje predelovalnice.Krajev-Najbrž vam je tudi že poznano, da blato sicer ne skupnosti mesta Domžal nasprotujejo postavitvi predstavlja sicer 30 % stroškov odvajanja in cišcenja predelovalnice komunalnega blata, ki naj bi stala na odpadnih voda. V letu 2019 so slovenska komunalna degradiranem in vodovarstvenem obmocju. Krajevne podjetja v tujino izvozila 118.550 ton vlažnega blata, skupnosti nasprotujejo kakršnikoli predelavi blata, ki vecina ga je koncala na Madžarskem, 9 % so ga sež­je kontaminirano (cink, krom) in kompostarni. To je gali, 3 % pa ga je koncalo drugje. Komunale cistilne vodovarstveno in kmetijsko obmocje, zato menimo, da naprave bi najprej morale zagotoviti anaerobno sta­ne moremo vec dovoliti nobenega zastrupljanja vode, bilizacijo blata, ki se v gnilišcih bolje zgosti, v pro-zemlje in zraka, kjer živijo naši krajani. cesu pa nastaja metan, s katerim je CN lahko energij- Krajevne skupnosti menimo, da bi lahko del bla-sko samozadostna. Sledi sušenje blata in sežig. ta,kimorabitiustreznekakovosti,zagotovomogo-Krajevne skupnosti zahtevajo pred izgradnjo pre-ce kompostirati ali iz njega izdelovati uporabne pro-delovalnice zgrajen avtocestni prikljucek v Študi in dukte, kot so npr. prekrivke, vendar je vecji del blata zgrajeno novo komunalno infrastrukturo, saj po iz vecjih cistilnih naprav obremenjen s težkimi kovi-lokalni cesti tak promet ne more potekati. Krajaninami in drugimi neustreznimi snovmi. Prav zato je Štude imajo dovolj vsega blata, ki se kopici na jugu energetska izraba odvecnega blata s sežigom v mo-Domžal – Cistilna naprava Domžale - Kamnik, Pe-no-sežigalnicah edina danes poznana najboljša teh-trol, predelovalnica blata in še kaj drugega, in to v nologija. Poleg tega bo zaradi pomanjkanja fosfor-bližini naselja, krajanom pod nosom. Za Krajevne skupnosti Simona Jenka, Slavko Šlander in Venclja Perka Domžale Predsednica koordinacije vseh treh Krajevnih skupnosti mesta Domžale Veronika Banko Center za ravnanje z odpadki Dob Vcasih v gospodinjstvu nastanejo odpadki, ki jih zaradi kolicine, velikosti ali njihove narave ne moremo odložiti v zabojnike za odpadke, ki jih imamo doma ali na ekološkem otoku. Vecino takšnih odpadkov lahko oddate v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu. Kaj lahko uporabniki v Centru za V Centru je možno predati tudi me-boršt, 2 km južno od naselja Dob.Do­ravnanje z odpadki oddate brez šane, gradbene in azbestne odpadke, stop je urejen po cesti mimo naselja doplacila? kar pa se zaracuna po ceniku, ki je ob-Dob v smeri Gorjuše. • papir in karton, javljen ob vhodu v center in na spletni Hvala, ker skupaj z nami skrbite • steklo, strani podjetja Prodnik. za cisto okolje. • plasticne odpadke, Lokacija: Center za ravnanje z od-Obcina Domžale• odpadke iz kovin, padki Dob leži v gricevju Malenski  Javno komunalno podjetje Prodnik • les • tekstil, • nevarne odpadke, • odpadno elektricno in elektron­ Ponedeljek–petek 14.00–20.00 sko opremo, • kosovne odpadke, Sobota 8.00–18.00 • gume, • uporabniki, ki imate doma rjavi Ponedeljek–petek 14.00–18.00 zabojnik, v centru brez doplacila Sobota 8.00–18.00 oddate tudi zeleni odrez. Borut Peršolja Foto: zasebni arhiv Boruta Peršolje M atjaž Brojan duhovi-to obuja zgodovino, ki pa se jo da v sodobno­sti brez težav podoži­veti. 23,6 km dolga enotirna kamni­ška proga je bila dograjena in odprta 28. januarja 1891. Ob odprtju je vlak iz bele Ljubljane do smodnišcnicne­ga Kamnika potreboval 72 minut. Od leta 1932, ko je bil uveden nov vozni red, pa 45 minut. Tako je šestinosem­ deset let casovnica približno enaka (23.maja 1993 je bil uveden vlak ob 6.43): sprva osem vlakov dnevno, zdaj pa do/ali iz Domžal 41 vlakov (iz Ljubljane 19 in iz Domžal 22). Kamniško progo nas je pred epide­mijo vsak dan uporabljalo približno 4500 vozacev. In bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da je hitrost vlaka kri­va, da Domžalci obeh spolov sploh ohranjamo lastno, samosvojo identi­teto. Si predstavljate, da bi bili v Lju­bljani v sedmih minutah? V tem pri­meru ne bi nihce, od 500 domžalskih dnevnih vozacev, na vprašanje, od kje si, odgovoril, da iz Domžal. Tem­vec iz vseprevladujoce Ljubljane … Pred pol leta, 15. decembra 2020, je iz Kamnika proti Ljubljani, v okviru re-dnega voznega reda, zapeljal novi po­tniški vlak (prvic se je po 23,6 kilome­trov dolgi in sto trideset let stari pro-gi poizkusno zapeljal 9. julija 2020). Gre za eno od 21 enonadstropnih di­zelskih potniških garnitur FLIRT švi­carskega proizvajalca Stadler, ki so jih kupile Slovenske železnice. Ob napovedi novega vlaka in opa­zovanju njegove vožnje na progi se je prebudilo otroško veselje in pricako­vanje, primerljivo s tistim ob cakanju darila pod novoletno jelko. In kot ve­dno so se ob prvih vožnjah nekate­ra pricakovanja uresnicila, ostalo pa je tudi nekaj neizpolnjene praznine. Prve uporabniške izkušnje FLIRTtanja + (ful dobro) -sodoben, cez in cez nov vlak -zunanja svetila so mocnejša, vlak pa v mraku bolj opazen -dinamicno, nesunkovito speljeva­nje in zaviranje -zadržano in barvno udobno notra­nje oblikovanje -vsi, potnikom namenjeni napisi so v slovenskem jeziku -prirocne vticnice (pod sedežem) za polnjenje razlicnih mobilnih na­prav -wifi – (no ja) -vlak deluje zelo plasticno in manj domacno; prevladuje (nostalgi-cen) letalski in ne vlakovni vtis -prvi del kompozicije ima dvoje vrat, drugi del zgolj ena, kar v epi­dimecnih razmerah onemogoca krožno, nesrecevalno vstopanje in izstopanje potnikov -razmeroma dolg, ozek povezovalni del med obema potniškima deloma z elektro in strojnimi instalacijami -prehodna vrata se ne odpirajo avto­matsko, ampak le na zahtevo/dotik -iz Domžal v Ljubljano se vedno, zaradi nespremenljive smeri sede­žev, lahko peljemo samo vzvratno -držala za roke na sedežih so (pre) ozka -ob sedežu ni prostora za odlaganje dežnika -okna se ne odpirajo, na voljo je le avtomatsko krmiljeno prezraceva­nje (spet: v koronacasih je to ne­varno, v naših podnebnih razme-rah pa tudi energetsko potratno) -avtomatska izvlecna stopnica za lažji vstop je previsoka in ni v rav­ni grajenega perona (ne v Domža­lah ne v Ljubljani) -(pre)glasen napovednik prihodov na postajo -zelo slovenska anglešcina napove­dnika prihodov na postajo -zelo glasen in prediren opozorilni zvok ob odpiranju/zapiranju vrat -zdi se, da je vlak, na odprtem pro-storu, ob približevanju in oddalje­vanju glasnejši od starega vlaka / (ne vem še) -udobnejši? (hm, nisem preprican) -prostornejši? (zgolj tam, kjer so se­deži dvignjeni in postavljeni v dva/ dva družinsko postavitev, ki smo je vajeni v kanarckih //serija 713/715 dvoclenih dizelskih potniških garni­tur proizvajalca MBB Donauwörth/ TVT Boris Kidric Maribor, izdelanih med letoma 1983 in 1986//) -hitrejši? (ni še opazno; potoval­ni cas naj bi se skrajšal do 10 od­stotkov – iz Domžal do Ljubljane z zdajšnjih 24 minut na 21 minut in pol; novi vlaki hitreje pospešujejo in dosegajo ‘kao’ višjo potovalno hitrost – do 140 kilometrov na uro) -sodoben informacijski (=potniško obvešcevalni?) sistem? Domžalska novost je tudi kole­sarnica na železniški postaji (s ser­visnim stebrickom z orodjem za hi-tro popravilo kolesa) kot del pro-jekta pospeševanja uporabe javne­ga potniškega prometa, spodbuja­nja trajnostne mobilnosti in zmanj­ševanja emisij. Kolesarnica je za po­lovico priveznih mest predimenzio­nirana, trajnostna mobilnost pa bi morala seci najmanj v Ljubljano … To pomeni, da bi cim vec domžal­skih delovnih migrantov v Ljublja-no z vlakom seboj peljalo kolo. Kako in ce sploh to z novimi vlaki funkci­onira, pa v novem prispevku. In ja, še vedno HODIM z vlakom. . starejši | politicne stranke Vida Gliha praznuje devetdeset let Gospa Vida Gliha je bila rojena 7. junija 1931 v Brežicah kot drugi otrok v družino Bitenc. Po starem obicaju je šla ‘iskat ime’ po koledarju naprej, torej k sv. Vidu, ki goduje 15. junija, in pravijo, da je ‘cešenj sit’. Oce je bil kotlar in je z brizgalno na rami obhodil vse vino-grade odPosavjado Gorjancev.Ko smo slušateljice etnologije pri Lipi v šolskem letu 2017/18 obujale spo-mine na otroštvo in jih tudi zapisa­le, se je Vida svoje mladosti spomin­ jala takole: »Sem tista, ki je bila rojena pred vojno, in ko se je zacela, sem bila sta­ra deset let. Starše sem imela zelo dobre. Oce je bil vojak v prvi svetovni vojni, bil je koroški borec in z mamo sta prišla v Brežice s trebuhom za kruhom. Moji starši sicer izvirajo iz okolice Ljubljane. Zmeraj pa je bilo treba ‘šparat, šparat in še enkrat šparat’. Nimamo denarja, ‘šparamo’ za hišo. Ampak lacna pa nisem bila. Med dvojno, ko so Americani bom­bardirali, smo morali biti po cele dneve v bunkerju; bilo je tudi ne­kajmrtvih.Umik ustašev skoziBre­žice pa je bil zelo, zelo hud. Ves te-den se je cez Brežice valila ta voj-ska, cetniki in ustaši. Osvoboditev je bila uradno 9. maja, pri nas pa 10. maja. Ko so se ustaši umikali, so na poti dobesedno vse poklali. Mi smo bili v bunkerju, kar nas je rešilo, a so me ti dogodki še dolgo zasledo­vali … Med vojno in takoj po njej je bilo zelo, zelo hudo. Takrat nam je manjkalo hrane. Ceprav je oce delal, je kupil njivo, da smo lahko pridelali hrano. Delal je kotle, ki jih je zamen­jal za hrano. Bili smo trije otroci, sta­rejši brat in še enajst let mlajša ses­tra. Šola je bila nemška, in ko prideš leta 1945 spet v šolo, ti je slovenska slovnica cisto neznana. Povojni casi so bili zelo, zelo težki; ocitali so nam, da nismo bili izseljeni. Oce je bil ob-rtnik in so v vseh casih, tudi vojnih, potrebovali njegovo znanje. Mama je bila po poklicu šivilja, a je morala prav tako delati v ocetovi delavnici, saj ni bilo dovolj ljudi za delo. Med vojno smo veliko molili, ampak moja mama ni bila tercijalka, bila je poš­tena, kršcanska ženska. Dolžna sem ji vse spoštovanje in je nikoli ne bom pozabila. Drugace pa so bili starši zelo dobri in so nas imeli zelo radi; ne morempovedati nicslabega, za vse pa je bila vojna …« Vida je nižjo gimnazijo koncala v Brežicah, potem pa se je vpisala na ekonomsko srednjo šolo v Novem mestu. Po maturi se je zaposlila v bre­žiški banki, kjer je delala skoraj deset let. Ko se je preselila v Domžale, kjer si je ustvarila tudi družino, je prav tako do upokojitve delala v banki. Malo sem racunala in ugotovila, da je naša Vida domžalska obcan­ka že šestdeset let. Zelo kmalu je ov­dovela, a si je s svojo ljubeznivo ne­vsiljivostjo pridobila veliko prijate­ljic. Sošolke pri etnologiji Društva Lipa jo zelo spoštujemo in jo imamo rade. Tako smo ji v torek, 8. junija, pripravile slavnostno praznovanje v restavraciji pri Cebelarskem domu na Brdu pri Lukovici. Bil je cudo­vit, topel dan, kot nalašc za druže­nje in vošcila na prostem pod senc­Ana Beno Vrtovec pripravljala gra­divo, ki smo ga prejemale po spletu, oziroma smo ga za tiste, ki spletne povezave ne uporabljajo, posredo-vale v pisni obliki. Za kopije je ved-no prijazno poskrbel predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar, ki je po animatorki gospe Vidi poslal tudi iskrena vošcila in dobre želje. Tudi na praznovanju smo dobile gradivo odveh eksponatih Posavskega mu-zeja Brežice, in sicer Prašicka iz ce­belnega voskakotposvetilnidarin kolo muzejske pedagoginje in mu-zealke gospe Ive Stiplovšek, ki je s prijaznimi besedami ‘Vljudno vabl­jeni, nic siljeni’ skoraj petdeset let vodila obiskovalce muzeja po raz­stavljenih zbirkah. Tudi ona je, tako kot naša Vida, docakala devetde-set let. Naše torkovo praznovanje je bilo zato posveceno tudi zakljuc­ku tega cudnega in z epidemijo zelo zaznamovanega šolskega leta, zato smo si izmenjale zahvale in darila. Gospa Majda Gnidovec je povedala: »Cutim, da še nismo vsega povedale, zato mi dovolite, da pridem tudi jaz do besede. Ker nismo samo tisto, kar jemo, in zrak, ki ga dihamo. Smo tudi zgodbe, ki smo jih slišali, pravljice, s katerimi so nas uspavali v otroštvu, knjige, ki smo jih prebrali, glasba, ki smo jo poslušali, in custva, ki so nam jih prebudileslike, kipi,pesmi… Pri etnologiji sem od vsega zacetka, od leta 2007, in ker se imamo lepo, os­tajam. Ce smo preživele zadnje leto, bomo še kaj!« Naša domiselna in ustvarjalna sošolka gospa Sanda Volk pa je za vsako od nas izdela-la drugacno puncko. Nismo vede­le, katero bomo dobile, dokler nis-mo izžrebale imen, ki so se ujema-la z imenom puncke, napisanem na listku – srcku na punckini rokici. Ob visokem jubileju naše dra­ge Vide se je ponudila slovesna pri­ložnost, da si podarimo cas, nepo­zabno druženje in toplino prijatelj­stva. Naj bo takih trenutkov v pri­hodnje cim vec. Animatorka skupine Etnologi­ja pri U3ŽO Društva Lipa Domžale Manica Perdan Ocepek nico in za bogato obloženo mizo. Za uvod smo Vidi izrocile šopek z de­vetimi vrtnicami, za vsako desetlet­je eno, in ji nazdravile s penino in zapeto zdravico Kolk’r kapljic tol’ko let. Vse sošolke smo bile srecne, da smo se po tem korona casu sploh lahko srecale – vse že cepljene. V vsem šolskem letu smo se v prvi po­lovici lanskega oktobra v razredu udeležile le dveh srecanj. Vso zimo in pomlad nam je zato mentorica dr. O prizidku ZD ogromno odprtih vprašanj Širitev Zdravstvenega doma Domžale lmm / matej oražem ltd / mag. renata kosec Kljub skorajda triurni razpravi o projektu iz­gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu Domžale in garažne hiše je ob koncu ostalo veliko vprašanj odprtih. Investicija, ocenjena na 20 milijonov evrov, katere veliko vecino bo krila Obcina Domžale, je bila prvic in verje­tno zadnjic na mizah obcinskih svetnikov. Ja­sno je, da bo cena visoka. In ce v povprecju zdravstveni domovi v Sloveniji stanejo oko­li 1700 evrov na kvadratni meter, smo v dom­žalskem primeru presegli 3000 evrov. Ob šte­vilnih vprašanjih o razlogih je bilo edino po­jasnilo, da naj bi imel naš ZD kristalno proce­lje, kar naj bi mocno podražilo gradnjo. Oci­tno kar za dobrih 80 odstotkov. Še bolj skrbi, da smo se obcinski svetniki s tem projektom podrobneje spoznali šele v zakljucni fazi - tako nismo imeli nobene mo-žnosti vpliva na projekt. Sem pa uspel s pre­dlogom, da bo imenovana komisija, ki bo po­drobneje nadzirala izvedbo, kajti ob že tako visoki predvideni ceni se bo nujno treba izo­gniti še novim podražitvam z aneksi – ki so bolj pravilo kot izjema pri takšnih projektih. Praksa v naši obcini pa je, na žalost, tudi nacr­tovanje in projektiranje v tajnosti. Tako o pre­novi plošcadi pred bivšim Vele obcinski sve- Gre za izjemno pomemben in financno drag projekt, ki ga moramo izvesti na nacin, da pri tem racionalno ravnamo z javnim denarjem, in na mestu bi bila širša in odprta debata. tniki ne vemo nic, Krpanov park je zrasel kar v glavi bivšega direktorja Zavoda za šport in re-kreacijo, naslednji pri Univerzalu pa bo ocitno na FB profilu podžupanje. To je nesprejemlji­vo delovanje, saj niti svetnik, niti obcanke in obcani nimamo možnosti, da se z nacrti spo­znamo, še toliko manj pa, da v njihovem spre­jemanju konstruktivno in plodno sodelujemo. Zato sem se pri glasovanju o podpori pro-jektu ZD vzdržal. Absolutno podpiram širitev ZD Domžale kot tudi izgradnjo garaž v centru mesta, vendar s prejetimi odgovori na vpra­šanja o (pre)visoki ceni enostavno ne mo-rem biti zadovoljen. Ali res potrebujemo dra-go stekleno milijonsko fasado, ali pa bi ta de­nar morda lahko bolje porabili na drugih po­drocjih, morda v sociali, kulturi, športu ali pa za spodbujanje okolju prijazne in sodobne go-spodarske aktivnosti v naši obcini. Obcina Domžale je skupaj z ostalimi obcinami soustanoviteljicami pred leti pristopila k pro-jektu širitve Zdravstvenega doma Domžale in gradnje podzemne garaže. Zavedamo se, da je projekt izjemnega pomena, saj Zdravstve­ni dom Domžale nujno potrebuje dodatne po­vršine za nemoteno opravljanje zdravstvene dejavnosti kot tudi za izvajanje novih progra­mov.Naši napori so usmerjeni vcimprejšnji zacetek gradnje in o tej investiciji (investicij-ski program) smo razpravljali tudi na zadnji seji Obcinskega sveta Obcine Domžale. Ker gradnja predstavlja vecji medobcinski pro-jekt, je bilo pricakovati, da se bo razvila raz­prava, pa vendar sem dobila obcutek, da smo vsi ‘strokovnjaki’, edino stroka ne. V razpra-vi je bila posebej izpostavljena vrednost in-vesticije, ki je ocenjena na 20 milijonov evrov (13 milijonov Obcina Domžale, ostalo Obcine Mengeš, Moravce, Lukovica in Trzin). S stra­ni obcinske uprave, predstavnikov ZD Dom-žale in izdelovalca investicijskega programa smo dobili konkretna pojasnila glede vredno­sti investicije, kot tudi pojasnila glede poteka gradnje, zunanjega izgleda objekta, financira­nja opreme ter programov, ki se bodo v prizid­ku izvajali. Gradnja je nacrtovana od leta 2021 do 2024 in obsega izgradnjo prizidka v treh etažah ter gradnjo garažne hiše s 174 parkirnimi mesti. Gradnja je nacrtovana od leta 2021 do 2024 in obsega izgradnjo prizidka v treh etažah ter gradnjo garažne hiše s 174 parkirnimi mesti. Stari in novi objekt bosta povezana s hodni­kom, nizko pritlicje bo v celoti namenjeno službi nujne medicinske pomoci in reševalni postaji, visoko pritlicje diagnostiki, speciali­sticnim, družinskim in referencnim ambulan-tam, 1. nadstropje pa družinskim in referenc­nim ambulantam. Vecja pozornost bo name-njena tudi pripravi gradbišca, ureditvi prome­ta v okolici kot tudi nemotenemu delu doma. Upam, da politika ne bo ovirala projekta z nepotrebnim vplivanjem v stroko, temvec bomo skupaj podprli tisto, kar res nujno po­trebujemo – dodatne prostore za nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti Zdravstvene­ga doma Domžale. Narocnika prispevkov: navedeni politicni stranki. 130 let železnice skozi domžale KAKO SMO PRAZNOVALI STOLETNICO … 15. junij 1991 za Domžale in tudi za vse druge kraje ob kamniški progi ni bil navaden dan. Matjaž Brojan Foto: zasebni arhiv Matjaža Brojana B il je to praznik vseh, ki jih je vlak kakorkoli povezoval. Seveda smo se v pocastitev stoletnega jubileja zgani­ li tudi v Domžalahin zaceli s pripra­ vami na praznovanje in organiziranje slavnostne prireditve. Prizadevni te­ danji predsednik turisticnega društva Marjan Vodnik je v prostorih knjižni­ ce organiziral pogovor o tem, kako bo potekalo praznovanje obletnice. Priprava slavnostnega sprejema Seveda so na sestanek in dogovor o tem, kako naj prireditev poteka, po­klicali predstavnike vseh treh krajev­nih skupnosti (Venclja Perka, Simo­na Jenka in Slavka Šlandra), predse­dnika domžalske godbe, vodjo ma-žoretk, narodne noše, Kulturno dru­štvo Domžale, nekaj pevskih zborov in druge, ki bi lahko pomagali. Na se­stanku, ki je bil v knjižnici Domžale 28. maja 1991 in še enem, ki so ga pri­pravili 10. junija 1991 (pet dni pred prireditvijo), so pripravili dnevni red in se dogovorili o vseh podrobnostih. ekonomske koristi. Preprican sem, da Tole je bilo pripravljano, ob prihodu so se tega zavedali tudi zaslužni lju­ muzejskega vlaka v Domžale 15. juni­ dje teh krajev, ki so vztrajali in se borili ja 1991 pa uresniceno. za to, da ta proga ostane, pa jih takrat marsikdo ni razumel. So ljudje, ki trdi- Program slavnosti ob jo, da je svet majhen, ko po zracnih po­ 100-letnici prvega prihoda teh hitijo s kontinenta na kontinent, ali vlaka skozi Domžale drvijo po avtocestah in se vozijo s hitri- Pred prihodom muzejskega vlaka: mi železnicami iz velemesta v veleme­ 1. Promenadni koncert Godbe Dom- sto, pri tem pa preradi pozabljajo na ti- žale soce in tisoce krajev, zaselkov, vasi, ka­ 2. Prihod narodnih noš mor jih pot nikoli ni vodila, kjer nikogar 3. Nastop pevskega zbora upokojen­ ne poznajo, se z nikomer ne rokujejo. cev Domžale Pa vendar tudi ti kraji so in razdalje do 4. Nastop Stobljanskega okteta njih bi bile velike in svet velik, ce bi ne Ob prihodu muzejskega vlaka: bilo urejenih poti in železnic, ki omo­ 1. Pozdravni koncert Godbe Dom-gocajo, da se tudi ti ljudje dobrih idej žale in volje lahko vkljucijo v svet in tako s 2. Nastop Stobljanskega okteta porov. Odlocitve naših prednikov, ki stali del razvite Evrope z vso kulturno svojim delom prispevajo k razvoju svo­ 3. Govor predsednika obcine Dom-so pred sto in vec leti dojeli, kaj po-in gospodarsko dedišcino, ce se ne bi jega kraja in skupnosti, v kateri živijo. žale g. Schwarzbartla meni za razcvet gospodarstva nekega že v casu Avstro-Ogrske vkljucili v ra-Preprican sem, da za njihovo uveljavi­ 4. Izrocitev simbolicnega darila naj-kraja urejena prometna infrastruktu-zvojna prizadevanja tega dela sveta, tev in odprtost v svetu tudi krajevne že­starejšemu železnicarju Ivanu ra, je nedvomno usodno in pozitivno ki mu nedvomno pripadamo: tako po leznice niso nepomembne. Odprtost je Jenku vplivala na življenje krajev, kjer se je izrocilu kot po miselnosti, pa tudi vre-lahko vcasih boleca, ko se moraš soo­ 5. Nastop pevskega zbora upokojen-ustavljal vlak. Zato ima železniška po-dnotah, ki jih cenimo. citi s sposobnejšim in prodornejšim, je cev Domžale staja razen funkcionalnega tudi glo-Za kraj, kot so Domžale, železniška pa tudi ocišcujoca in osvobajajoca, ko 6. Izrocitev darila strojevodji blji pomen in smoter. Ljudem prina-postaja zato ni bila samo mimohod, selekcionira boljše od dobrega. In veli­ 7. Odhod nastopajocih in gostov na ša spremembo, življenje, drugacen ri-tudi ne samo zacetek in konec pretoka ko tega je še, predvsem boljšega. Zato vzporedni vlak na centralno slo-tem, zaradi svoje tocnosti in organizi-blaga, ljudi in informacij, ampak del se tudi v teh casih streznitve in osvo­vesnost v Kamnik ranosti tudi drugacno izrabo casa, jih celote. In to ne samo geografske ali bajanja nekih spon preteklosti nade­ povezuje s svetom, jim omogoca trgo-ekonomske, ampak tudi tiste nevidne jam, da se bomo z vztrajnostjo, skro-Postavni Boris Kopitar v vanje, izmenjavo blaga in informacij. – cloveške, ko se ljudje srecujejo in na-mnostjo in odprtostjo ljudi naše obci­francjožefovi preobleki Zato trdim, da mi v teh krajih ne bi po-vezujejo stike, ki dalec presegajo zgolj ne hitro vkljucili in povezali z Evropo nekdanjega postajenacelnika in ne kritizirali in jadikovali nad uso- Slavnostno prizorišce na domžal- do ali celo terjali, da nas drugi vzdržu­ skem kolodvoru so zaznamovale šte­ jejo, zakaj ta cas ni konec necesa, am- vilne narodne noše, godbeniki, pev­ pak zacetek. ci vec zborov, prireditev pa je zacel Tudi železnica kot simbol pove- Boris Kopitar, domiselno preoblecen zanosti, svobode in odprtosti nima v takratno uniformo postajenacelni­ koncne postaje. Morda ta vlak pelje ka, kakršno je nosil ta nekoc, do- samo do Kamnika. Da. Vendar sem mnevno tudi tedaj, ko je kamnican preprican, da je za vecino potnikov to prvic zapeljal skozi Domžale. tudi utirjena pot starejša od sto let, ki Slavnostni govornik je bil tedanji pelje to ljudstvo v samostojno in su­ župan Ervin A. Schwarzbartl, ki je lepo vereno državo Slovenijo, zato vstopi­ povezal 100-letni jubilej, ki je potekal mo in se ne obotavljajmo.« v usodnem letu naših prizadevanj za Janez Jenko železnicar še samostojnost in predor v Evropo. v 19. stoletju »Cas je neusmiljen razsodnik na­ših odlocitev v preteklosti. Samo to, Morda je bil najzanimivejši del tega kar je pomembno, vredno in koristno slavnostnega dne pogovor, ki ga je na dolgi rok, se ohrani, pa ceprav je v Boris Kopitar opravil s takrat naj-casu nastanka naletelo na veliko od-starejšim še živecim železnicarjem Manjkala ni niti »slavna domžalska godba«. Tako jo je uradno poimenoval veliki Domžalec, župnik Franc Bernik. – nekdanjim postajenacelnikom v Domžalah, ki je bil ‘glavni’ na dom­žalski postaji še v casih cesarja Fran-ca Jožefa. V zanimivem pogovoru je Ivan ali Janez Jenko, ki ga v Dom-žalah poznajo po domacem imenu, kjer se je reklo Pr´Antonovih, govo­ril o zanimivih dogodkih, ki so se zgodili na domžalski železniški po­staji in na tirih v bližini. »Znano je, da smo imeli lokomoti­ve na parni pogon. Ustrezno moc smo na vsaki lokomotivi ustvarili iz pre­moga, ki ga je bilo treba kar naprej metati z lopato v kurišce. Seveda je bilo prav zaradi premoga povsod vse crno: pa ne samo na lokomotivi, tudi v potniških vagonih in tudi na posta­ji. Pa so se v vodstvu železnice prav peklensko domislili tega, da sem mo­ral jaz svoje delo ob prihodih in od­hodih vlakov opravljati v belih roka­vicah. Kako hudimano težko je bilo imeti bele in ciste rokavice, ce je bilo pa vse, cesarkoli si se dotaknil – crno. Ampak red je pa bil! To pa to! Vca­sih je moralo vse ‘štimati’ in to brez­pogojno. Da so red vzpostavili, so se nenehno sklicevali se na cesarja, ceš da on tako želi, hoce in zahteva!« Zbrala se je tedanja politicna ‘smetana’ Zvoki domžalske godbe, pisan živ--žav, ki so ga okrasile številne naro­dne noše, naši obcani in gostje, ki so s svojim obiskom povelicali naš pra­znik, so odmevali ne samo v Dom-žalah, saj je ob stoletnici proge Lju-bljana–Kamnik potekala taka osre­dnja kamniška prireditev tudi tam. Kamnicanka dr. Marjanca Klobcar je ob 100-letnici proge prispevala tudi posebno odlicno publikacijo, ki še danes osvetljuje mnoga dogajanja na kamniški progi in ob njej. V Domžalah so na prireditvi sodelo­vali tudi mnogi gostje, ki so takrat pomenili slovensko politicno elito. Ko se je prireditev iztekla, so sedli na vlak in si seveda ogledali tudi ti-sto, kar so pripravili Kamnicani. . (se nadaljuje) obrazi domžal PREDAN GASILCEM, UPOKOJENCEM IN NARODNIM NOŠAM Osnovno šolo je Nande Starin obiskoval v domacem Ihanu. Izucil se je pekovskega poklica, a koncal tudi šolo za strojnega kljucavnicarja na Obrtni šoli v Domžalah. Ob tem je opravil tudi izpit iz varstva pri delu in protipožarni varnosti. Ob delu je sklenil šolanje na strojni tehniški šoli v Ljubljani. Predsednik PGD Ihan je bil kar 33 lahko peljali v Berlin nekateri naši Jože Skok let. Prejel je Zlato plaketo Gasilske nagrajenci. Tako sva se z ženo Slavko Foto: osebni arhiv Nandeta Starina zveze Domžale, pa odlikovanje 1., 2. srecala v zraku, vsak v svojem letalu, in 3. stopnje. Dobil je tudi republi-na relaciji Brnik–Berlin, nekje na sre­ško Zlato priznanje in odlikovanje1., di poti. Žena je šla tja kot turistka.« 2. in 3. stopnje, pa posebno prizna­ L njeGZS za osebniprispevekk slo-Nandetu najvec pomeni eta 1963 se je zaposlil na Far- venskemu gasilstvu. »Veckrat sem zadovoljstvo ljudi mi Ihan, kjer je bil delovod­ sodeloval na gasilskih prireditvah v V domžalskem društvu upokojen­ja. Ob tem je bil pogodbeno Koprivnici na Hrvaškem in prejel dr-cev je bil pet let podpredsednik, po­zaposlen za štiri ure kot stro­ žavno ter obcinska priznanja. Tam tem pa je leta 2000 postal še pred­kovnjak za varstvo pri delu in za po- imam prijatelje, z njimi se pogosto sednik. »Tedaj je društvo imelo od žarno varnost, to delo je opravljal še slišimo. Ko sem bil v predsedstvu ob-600 do 700 clanov. Ko je bila obci- desetletje po upokojitvi. Pomemben cinske gasilske zveze, sem bil veckrat na še nerazdeljena na poznejše ob- del njegovega življenja je bilo delo­ povabljen na njihove okrogle jubile-cine (torej enotna), je Društvo upo­ vanje med gasilci. Postal je castnik je. To so pobratene gasilske zveze, kojencev Domžale štelo kar 1500 cla- tretje stopnje, strojnik ter mentor tudi obcina Domžale je pobratena z nov. Ljudem so razni pohodi in izleti mladim gasilcem. obcino Koprivnica.« veliko pomenili. Vsak mesec smo pri-»Moj prvi poklic je bil pek. Koncal pravili vsaj enega, ki se ga je udeleži­sem nižjo gimnazijo v Domžalah, ker ‘Padel’ v ihansko turisticno lo po sto clanov. Vsakic so napolnili pa nisem dobil ucnega mesta, me je društvo dva avtobusa. oce dal ucit za peka pri Blatniku ozi-»Zaradi nesoglasij v vodstvu turi-Vstajal sem zelo zgodaj, da sem roma Koncilji v Domžalah. Že kot va-sticnega društva mu je grozil pro-skuhal klobase, da so bile kajzeri­ jenec sem cez noc za dalj casa ostal ro in ugotovili, da smo punte vrnili, Na Farmi Ihan dva velika pad, zato sem prevzel vodenje. Ime-ce še tople, sem jih prenašal v termo brez mojstra. Vse delo in vodenje pe-sicer bi moral sam poravnati škodo v požara li smo 70 narodnih noš, tudi sam jo posodi. Malicali smo vedno nekako karije sem izvajal sam na zadovolj-višini dveh mesecnih plac, ampak to »Med prvim sem bil na neki službe-imam. Mnogo stvari bi lahko zamr-ob desetih, ljudje so dobili vroce klo­ stvo strank in domacih. V tem casu me je ‘stalo odojka’ …« ni poti, ob drugem novembra 1978 pa lo, tudi sodelovanje na povorkah na-base, dva kosa kruha, bilo je seveda sem se izoblikoval v delovnega, po-Zacel je tudi z vzgojo mladih ga-sem se nahajal v bližini požarišca. V rodnih noš v Kamniku in Beljaku. Tja brezplacno, pijaco, sokove pa je bilo štenega in prizadevnega cloveka, ki silcev. »Ker nisem imel dovolj men-zraku sem zacutil vonj po dimu, zato smo odšli vsako leto z avtobusom na treba placati. Poskrbel sem zato, da me spremlja vse življenje.« torskega znanja, sem zaposlil prija-sem se hitro podal na farmo. Znašel njihovo prireditev, kjer so bili dejavni je bila hladna. Na koncu malice so iz- Med služenjem vojaškega roka v telja iz PGD Dob Franceta Majheni-sem se sredi gasilskih aktivnosti. Ta-tudi koroški Slovenci. Na vsakoletno letniki vedno dobili tudi krof. Ce pa so intendantski ceti v Sarajevu je leta ca, da mi je pomagal pri vajah. Upor-koj ob prihodu sem vprašal vratar-povorko povabijo goste iz vse Evrope prinesli še kavo, sem jo tudi skuhal. 1957 delal v veliki vojaški pekariji, nost pri delu in dobra volja sta hitro ja, ce so bili izvedeni vsi predvideni in tudi Amerike. Vkljucile so se tudi Rad in z veseljem sem bil organizator vojsko je služil dve leti. »V pekariji prinesli sadove prinašanja pokalovpostopki, kakršni so v primeru poža-domžalske narodne noše in domžal-teh lepih prireditev, ki so nas povezo­ sem bil mentor, potem so me dodelili in medalj tudi v Ihan. Šola Mladi ga-ra potrebni. Pritrdil mi je! Del hleva ska godba. V sprevodu smo sodelova-vala v prijateljsko združbo.« v Pale v srednjo veliko pekarijo, kjer silec je potekala v ihanski šoli do pe-je pogorel, gasilci niso nicesar rešili. li tudi trije harmonikarji in eden s kla-Ob predsedovanju je bil tudi pred­ sem eno leto in pol uspešno in samo-tega razreda. Tudi sam sem ucil na Porušil se je strop in pobil devetde-rinetom ter igrali pred našimi naro-sednik komisije za stanovanja. »Za stojno vodil omenjeni obrat. Po novi tej šoli, ob koncu leta pa smo podeli-set svinj in devetsto pujskov. V dru-dnimi nošami. Nekaj casa smo preje-upokojence smo imeli na voljo 29 na­ zaposlitvi v INDUS-u v Ljubljani leta li mladim gasilcem znacke – prepre-gemdeluhleva jebilo v etažah900 mali nekaj denarja, da smo lahko po-jemniških stanovanj. Dobili so jih ti­ 1959 sem bil predlagan za udeležbo cujemo požare. Na tekmovanjih smo pujskov, težkih okoli 30 kilogramov. krili stroške udeležbe v Beljaku. Moja sti, ki so ostali sami in so vložili pro- na mladinski delovni akcijo za avto-bili dvakrat celo drugi v državi. Do-V prepricanju, da se strop še pol ure žena Slavka je bila koordinatorka in šnje za pridobitev take pravice do sta­ cesto Paracin–Niš, kjer sem prejel bili smo veliko medalj in priznanj, in ne bo zrušil, sem organiziral evaku-blagajnicarka, vnukinja je tajnica in novanja. Lastnik stanovanja je Nepre­ udarniško znacko.« kadar smo bili v vrhu, sem kot men-acijo pujskov. Z veliko požrtvovalno-jih rad spodbujam k tej dejavnosti.« micninski sklad pri Zvezi upokojencev tor tudi prejemal medalje.« sti in tudi malo tveganja smo vse re-Ko je bil pred davnimi leti Tito Slovenije. Vztrajal sem, da so bili na- H gasilcem pristopil leta 1970 Sodelovali so tudi na gasilskih šili, potem pa se je strop res porušil.« na obisku v Ihanu, so v turisticnem jemniki stanovanj clani našega dru- »Že kot fantic sem pomagal ocetu, ki taborih v Libelicah na Koroškem. društvu sodelovali z narodnimi no-štva in da so placevali clanarino.« je bil gasilec in pazil na konja ali no-Vsako društvo je pripeljalo pet ali Predsednik kar treh društev šami. »Spomnim se obiskov Tita in sil vodo na pogorišcu. Takrat pionir-šest otrok. »Domacini so nas poca-hkrati! Hrušcova, kjer sem bil tudi navzoc. Socutje je temelj moje vesti! ji in mladina v gasilstvu še niso bili stili z dobrotami in bili zelo prija-»Bili so zame naporni casi, ko sem Z raznimi predsedniki je bil Tito vsaj »Delal sem tudipripomoci starej­ tako organizirani kot zdaj. So pa pro-zni. Kot gasilsko zvezo so nas vabi-bil leta 1959 izvoljen za predsednika trikrat v Ihanu. Na Hitovi tržnici na šim. Trije ali štirje so že umrli, ki sem dajali srecke za tombolo na vese-li na proslave, v kraj Bach na avstrij-mladinske komisije v INDUS-u v Lju-Kolodvorski v Domžalah smo Ihanci jim pomagal v težkih razmerah. Vca­ licah in podobno. Ce si želel, da so skem Koroškem, nedalec od Libelic, bljani, kjer sem bil zaposlen, pa dol-organizirali prikaz jedi, ki so jih ku-sih se ti ljudje ne znajdejo, ko mora­ te sprejeli v gasilsko organizacijo, si kjer sem prejel posebno priznanje. Z ga leta predsednik sindikata na far-hale naše babice in prababice in jih jo v bolnišnico in podobno. Veckrat moral biti na obcnih zborih, ki pa se otroki smo hodili na izlete, ko smo pri mi v Ihanu. Od tedaj se nisem mogel pripravljali mimoidocim. Ob krajev-sem pomagal tudi pri hišnih opravi­ jih nisem udeleževal, zato so me v ga-sestopanju z gore Strojna naleteli na izogniti temu, da ne bi bil nekje pred-nem prazniku v Ihanu smo tudi po-lih. Ko smo želeli pomagati neki upo­ silsko organizacijo vpisali šele leta velik osir. Bili smo vsi opikani, razen sednik. V svojem življenju sem dal stavili podobno tržnico.« kojenki, vsi so živeli v eni hiši, so mi 1970. V zacetku clanstva je bilo zelo petih otrok, med njimi je bila tudi de-skozi velikokotpredsednik gasilske-rekli, da na dvorišcu ne smem parki­ težko delovati, oprema je bila stara setletna Katja, ki kljub opozorilom ni ga društva in turisticnega društva v Srecanje z ženo na nebu rati. Takšne so bile težave, pa vcasih in iztrošena, gasilski prostor neupo-vzela s seboj tablet za alergijo proti Ihanu ter Društva upokojencev Dom-V vzhodnem delu Berlina, ki je spa-tudi cudne družinske razmere!« raben, kader nestrokoven in celo sprt pikom, ki jo je imela!« žale s kar 59 obcnimi zbori.« dal pod Vzhodno Nemcijo, je v za-V Ihanu so potekale v oktobru tudi med seboj. Po izvolitvi za predsedni-cetku osemdesetih let Farma Ihan gasilske akademije ob mesecu po­ ka sem zacel od zacetka ustvarjati postavila farmo za rejo 100.000 pra-žarne varnosti, teh je bilo kar 22. šicev. »Tja smo vozili plemenske pra-Nande, ki je januarja dopolnil 83 let, ve nove opreme naprej.« vse na novo, od kadrovanja in naba­ šice za popolnitev farme. Vsaj 30-je letošnji prejemnik srebrne plake­ krat sem bil zraven, ko smo prašice te obcine Domžale (za leto 2021), Pobuda za obnovo gasilskega vozili z letali, trikrat po 40 vagonov leta 2005 pa je prejel bronasto pla­ doma pa smo jih prepeljali z vlaki. Na Br-keto. Prejel je bronasto plaketo De­»To je bila želja vseh organizacij v niku je še zdaj štirimotorec, s kate-susa, ker je bil v obcinskem uprav-Krajevni skupnosti Ihan in tako je na­ rimsmo voziliprašice, tamstoji kot nem odboru stranke. Združenje dru­stal leta 1972 dom družbene samoza­ muzejski eksponat. Bil je še eden nje-štev upokojencev Slovenije mu je šcite. Bil sem clan gradbenega odbo- mu podoben, ki so ga preuredili z bo-podelilo zlato plaketo. Lani je pre­ra, zadolžen za logistiko pri nabavi ksi. Enkrat je bilo letalo pretežko, saj dal funkcijo predsednika DU Dom-materiala. Nekoc me je nekdo zame­ je vzdržalo le deset ton obremenitve. žale novemu nasledniku, vendar njal pri tem delu in si sposodil 50 ve- Pujski so tehtali sto kilogramov, ne-prehod ni bil težak, saj je še vedno cjih železnih ‘punt’ v nekem podjetju kateri so pa imeli še vec, imel sem ob-v upravnem odboru in nekaterih or-v Ljubljani. Imel je potrdilo (reverz), cutek, da letalo bolj pada, kot da seganih. Vitalen kot je, pa mu izzivov da jih je vzel, ne pa, da jih je pripeljal dviguje. Še pilot je dejal, da se je ko-nikakor ne manjka, tudi lovstvo je nazaj. Ker sem bil zadolžen za naba­ maj izšlo. Vozili smo se tja dve uri in med njimi, rad pa se poveseli in za­vo, so od mene terjali, da moram po- pol, nazaj pa dve. Eno letalo je vozi-poje s harmoniko. Želimo mu še ve­vrniti škodo. Dosegel sem, da so v lo v Berlin, drugo nazaj. V enem so liko ustvarjalnosti ter veselih, zdra­skladišcu podjetja opravili inventu-ohranili nekaj sedežev, tako so se vih in uspešnih let. . šport Mladi Sunsi za las ob naslov državnih prvakov Kadetska ekipa Helios Suns je bila že na pragu naslova slovenskih prvakov v kategoriji U17, a se jim je slednji izmuznil v zadnjih petih minutah velikega finala. kk helios suns Po tretjem mestu mladinskedomžalske ekipe Helios Suns Matica MB, ki je v maju osvo­jila koncno tretje mesto na zakljuc­nem turnirju v kategoriji košarkar­jev letnika 2002 in mlajših, so se­zono uspešno zakljucili še njihovi mlajši klubski kolegi. A s tem, da so še za stopnicko nadgradili uspeh svojih starejših vrstnikov. Na zakljucnem turnirju v Ajdo­všcini so najprej 11. junija v polfi­nalu nadigrali domaco Leone Ajdo-všcino in jo predvsem na krilih eki­pne predstave – kar šest košarkar­jev Heliosa je doseglo vsaj deset tock – premagali s 96:71. Z 19 tocka-mi je bil najucinkovitejši Jan Babic, pod dvojnega dvojcka se je s 14 toc­kami in desetimi podajami podpisal Jan Zemljic. Tudi na finalnem obracunu pro-ni dosegli le še sedem tock. Košar-Jan Zemljic je bil izbran v najboljšo ti Košarkarskemu klubu Jance karji Janc na drugi stran kar 29 za peterko zakljucnega turnirja, bil je dva dneva pozneje se je zdelo, da koncno zmago s 66:56. A Domžalca-tudinajboljši podajalec tekmev Aj­domžalski kadeti korakajo zmagi ni so poraz prenesli z dvignjeno gla-dovšcini. naproti, saj so po treh cetrtinah vo-vo. »Za nas zagotovo najboljša eki-Mladinci in kadeti Heliosa so dili za 12 tock (49:37). A nato kot bi pa sezone, tudi z najvec košarkarske-tako še enkrat vec dokazali, da spa-se ustrašili uspeha. Tekmec je topil ga potenciala, zaradi ene slabe cetr-dajo v sam slovenski vrh in da je prednost in ob vstopu v zadnjih pettine v finalni tekmi proti Jancam pa domžalsko košarkarsko okolje ide­minut srecanja tudi povedel. Žoga uradno druga ekipa letošnjega dr-alno za razvoj njihovih športnih am-po metih mladih domžalskih ko-žavnega prvenstva U17, zasedba He-bicij in za nekatere tudi karier. šarkarjev enostavno ni želela sko-lios Suns A,« so v domžalskem klu-Domen Jarc zi obroc in tako so v zadnji cetrti-bu zapisali na svoji Facebook strani. Foto: Facebook/Helios Suns TAK Domžale osvojil pokalno lovoriko Po vec kot polletnem tekmovalnem premoru so se koncno zacela tudi ekipna Nove zmage, medalje in rekordi v rokah domžalskih atletov Atletska tekmovalna sezona je v polnem zamahu, tekme si sledijo tedensko, in na veselje tekmovalcev iz Atletskega kluba Domžale je tako tudi z uspehi. ak domžale Zacelo se je odlic­no, saj je mladinec Jan Emberšic na mednarodnem mitingu v Slovenski Bistrici osvojil drugo mesto v metu kladiva z novim osebnim in tudi ab-solutnim klubskim rekordom 61,19 metra. Na tej tekmi se je z novim osebnim rekordom lahko pohvalil tudi clan Nejc Povše, ki je 300 me-trov pretekel v casu 36,62 sekunde – 3. rezultat v zgodovini kluba na tej razdalji. Z rekordnima znamkama se lah­ko pohvali tudi neunicljivi veteran Jože Pirnat, ki je na svojih zadnjih tekmah postal lastnik najboljših ke U12 osvojil drugo mesto. Druga je bila tudi Ela Bele – v skoku v viši-no je z dosežkom 1,29 metra je za tri centimetre izboljšala svoj osebni in tudi klubski rekord v kategoriji pi-onirk U12. Z odlicnimi dosežki pa so znova razvajali nekateri domžalski mla­dinci in mladinke. Na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mla­dinke, ki je v Novem mestu potekalo 12. in 13. junija, je državni prvak po­stal Aljaž Kuhar v metu diska z oseb­nim rekordom 48,91 metra, zlata pa je bila tudi Tia Emberšic v metu kla-diva. Svojo prvo medaljo na držav- tekmovanja v olimpijskem dviganju uteži. slovenskih znamk v suvanju kro­gle v kategoriji nad 50 let. Na mitin­gu v Mariboru, ki je bil na sporedu 9. junija, je 7,26 kg težko kroglo su-nil rekordnih 13,02 metra, pred tem pa je imel v lasti še dosežek v suva­nju 6 kg težke krogle – 14,28 metra. Veckratni balkanski veteranski pr-vak tako še naprej dokazuje, da leta zanj niso ovira. Na drugi strani ‘staroste lestvi­ce’ so se izkazali tudi številni mlajši domžalski atleti. Po stopinjah svoje uspešne sestre Maje je zacela hodi-ti tudi Zoja Per, ki je 6. junija na Pr-venstvu Slovenije (PS) v gorskih te­kih v kategoriji gor-dol za las zgreši-la medaljo v svoji starostni katego­riji U14. Na Teku na Ratitovec je po dobrih sedmih minutah teka za vse­ga eno sekundo pristala na nehvale­žnem cetrtem mestu, tudi drugo me-sto je bilo v napetem zakljucku od­daljeno le pet sekund. Na manj kot dve sekundi se je klubskemu rekor­du v kategoriji pionirjev U12 pribli­žal Jan Janez Prašnikar, ki je v teku na 600 metrov s casom 1:52,80 na Ekipnem PS za pionirje in pionir­nih prvenstvih je s tretjim mestom v metu kladiva osvojil Nik MedenŠtrubelj. Med domžalskimi tekaci­cami je z osebnim rekordom v tekuna 100 metrov izstopala Nika Šter – njen cas 12,79 sekunde je bil dovolj za enajsto mesto, na klubski lestvi­ci TOP 10 rezultatov vseh casov pa je zdaj že na visokem 4. mestu. V teku na 400 metrov je Nika osvoji-la peto mesto. Istocasno je v dolenj-ski prestolnici potekalo tudi Prven­stvo Slovenije za clane in clanice, na katerem je pricakovano zlato meda­ljo osvojil mladinec Jan Emberšic v metu kladiva. Bronasta je bila v su­vanju krogle Alenka Pirnat. Osebni rekord 51,37 sekunde v teku na 400 metrov pa je do sedmega mesta pri­peljal Nejca Povšeta. Na najbolj pomembni domaci tekmi, junijskem PS za clane in cla-nice, pa so domžalski atleti osvoji­li tri medalje, vse bronastega leska. Tretji je bil Jan Emberšic v metu kla-diva ter Jože Pirnat in Petra Pavlic v suvanju krogle. Domen Jarc Foto: Slovenska atletika težkoatletski klub domžale V letu 2020 je pokalna tekma odpa­dla, tako da je za pokalnega zmago­valca kar dve leti veljal TAK Domža­le, ki je v letu 2019 slavil v pokalu po nekajletni prevladi KDU Olimpije. Tokrat je ekipno pokalno prvenstvo Slovenije pripravil X-Gym iz Kranja. V TAK Domžale so celotno zimo in pomlad trdo trenirali kljub ote­ženim razmeram, saj se je sila težko pripravljati za tekmovanje nezna­nega datuma. Zaradi pomanjkanja tekem so tokrat v kranjsko prestol­nico prišli s kar dvema ekipama. V prvi ekipi so nastopili Anže Kosmac,Tim Mušic in Grega Šnajder, slednja kot novinca v prvi ekipi, ki pa sta povsem upravicila zaupanje trener­ja. Drugo ekipo pa so sestavljali RokOrešek, Jaka Žagar in Blaž Peterka. Anže Kosmac, najboljši slovenski dvigovalec uteži v letu 2020, je su­vereno opravil delo. S 125 kg v po­tegu in 153 kg v sunku je prispeval levji delež k zmagi, skupno pa je za­služil tudi srebrno odlicje med po­samezniki. Posebej sta se izkazala in krepko popravila osebne rekor­de dva Ihanca, Tim Mušic in Gre­gor Šnajder. Prvi je v potegu zmo-gel 115 kg, v sunku pa lepo okroglih 150, kar je pomenilo popravek oseb­nih rekordov za 10 kg v obeh disci­plinah. Tim je s tem osvojil brona­sto medaljo med študenti. Tudi Gre­gor Šnajder ni skoparil z mocjo, 105 kg v potegu in 143 kg v sunku pome­ni viden popravek osebnih rekordov in privzdigovanje obrvi dvigovalske srenje. Zacudeni pogledi so spraše­vali, ‘kjejemljejoteIhance?’.Nave­deno pomeni, da so prav vsi iz prve ekipe dvignili vec kot 140 kg v sun-ku, kar se zelo verjetno v skoraj 60 letih obstoja kluba še ni primerilo. Tudi v drugi ekipi TAK Domža­le so zanesljive dvige prikazali Rok Orešek, ki je s 75 kg v potegu in 92 kg v sunku osvojil prvo mesto med mla­dinci. Jaka Žagar je s 100 kg v potegu in 125 kg v sunku potrdil dobro pri­pravljenost, enako tudi Blaž Peter-ka s 97 kg v potegu in 120 kg v sunku. PredsednikklubaIvanPetercaje po tekmovanju povedal: »Veseli me, da se koncno vracamo na dvigovalske odre. Cestitam fantom za zmago in številne osebne rekorde. Tudi gostitelj si zasluži pohvale za dobro organiza­cijo. Težko je bilo trenirati brez vede­nja, kdaj tempirati formo. V tem oziru je bilo sicer za vse enako, pa zato vse­eno nikomur ni bilo nic lažje. Dva te­dna aprilskega zaprtja nas tokrat ni pretirano zmotilo, saj smo imeli izku­šnje že iz lanskega leta, zato smo do­mace garaže na hitro spremenili v ute­žarne. Ni povsem enako, je pa precej bolje kot nic. Veselimo se prihodnjih tekem, morda kmalu tudi že v tujini.« Valentin Orešek šport Savate klub Domžale na državnem savate prvenstvu 2021 V nedeljo, 30. maja 2021, se je Savate klub Domžale (SKD) udeležil tretjega državnega savate prvenstva skupaj s konkurenco ostalih klubov v borbah lahkega kontakta Assault za državnega prvaka v razlicnih kategorijah v okviru Slovenske Savate zveze. savate klub domžale Ker tudi Hvala organizatorju prvenstva, to leto ni bilo nobenih drugih tek-Slovenski Savate zvezi, za odlicno movanj, smo vsi že nestrpno cakali organizirane borbe in dobro pocu­na priložnost, kjer smo lahko doka-tje tekmovalcev. Zahvala tudi Obcini zali, kaj smo se naucili v tem nena-Domžale za nenehno spodbudo naše vadnem letu, polnem novih izzivov. atraktivne borbene športne aktivnosti. Izpiti za judo znakce in pasove V sredo, 16. junija 2021, so na OŠ Rodica potekali izpiti za judo znakce in pasove. Judoke, ki so skozi naporno šolsko leto v casu pandemije sledili vadbi tako v živo kot prek spleta, so prikazali dobro znanje in si ob zakljucku sezone prislužili nove znakce (našitke za kimono), in nove, višje pasove. Izpiti so potekali v dveh pro-gramih: Judo vrtec, ki je namenjen 4 in 5 let starim otrokom in temelji na izboljšanju osnovnih motoricnih gibanj in spretnosti, izboljšanju hi-trosti ter koordinacije prek igre in vadbe na zabavnih poligonih. Zacetniki,kijenamenjen osnov­nošolski mladini in temelji na ra­zvoju psihološke stabinosti, krepi­tvi telesa in ucenju tehnik premago­vanja strahu pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na trenin­gu, pred tekmovanji, strahom v šoli in v življenju nasploh. Vpisi na judo za šolsko leto 2021/2022 bodo potekali v septem­bru oziroma oktobru. Vec informa­cij na: www.judogoovec.si Špela Lampe Foto: Judo Golovec Organizirali kar dve namiznoteniški državni prvenstvi V organizaciji našega kluba (NTS Mengeš) smo v maju organizirali dve državni prvenstvi; za mlajše kadete/kadetinje ter clane/clanice do 21 let. nts mengeš Tokrat prvic v novi Tara Kobetic, ki se je na koncu lah-ti v Tokiu. Med 210 igralci in igralka­športni dvorani v Mengšu. Za iz-ko veselila stopnick, saj je delila tre-mi iz 47 držav je bil tudi naš Luka Tr-vedbo obeh tekmovanj smo preje-tje mesto. Tudi v igri dvojic smo bili tnik. Žal se vse ni izšlo po nacrtih in li same pohvale, tako naše, že usta-na stopnickah. Pri clanicah je dru-Luka je tokrat ostal brez paraolim­ljeno vodstvo tekmovanj (Jože, Tone, go mesto (s soigralko Aleksandro pijske vstopnice, saj so se na olim­Žiga, Janez in še en Janez) kot tudi Vovk) osvojila Katarina Stražar, pri piado v Tokio lahko uvrstili samo naši namiznoteniški sodnice in so-clanih sta naša Rok Trtnik in Aljaž zmagovalci v posameznih katego­dnice. Tudi športni uspehi naših Frelih osvojila tretje mesto. rijah. Bo pa Luka ob zagnanem tre­igralcev in igralk niso izostali. Pri V Lucah je potekalo državno pr-ningu imel še kar nekaj priložnosti mlajših kadetih je državni prvak venstvo za kadete/kadetinje. Tudiza udeležbo na kateri od prihajajo-postal Luka Jokic, kar dvakratni, saj tu smo po zaslugi Neže Žun Pogacar cih olimpijskih iger.sta s soigralcem Martinom Gerkši-stali na stopnickah, saj je Neža s so-Še ligaška novica. Naša druga cem (tudi NTS Mengeš) postala pr-tekmovalko Tino Križnic (iz NTK B2) ekipa, ki je letos tekmovala v 2. slo­vaka tudi v igri dvojic. Tudi na dr-osvojila drugo mesto. V posamicni venski namiznoteniški ligi, je na žavnem prvenstvu U-21 smo se vese-konkurenci je Neža na koncu osvoji-koncu osvojila drugo mesto, kar je lili uspehov; Katarina Stražar je po-la peto mesto pri kadetinjah, pri ka-omogocalo možnost, da si v kvali­stala državna prvakinja pri clanicah, detih pa Luka Jokic deveto mesto. fikacijah izbori ponovni povratek v Rok Trtnik pri clanih. Pri clanicah V Laškem je potekal še zadnji elitno, 1. namiznoteniško ligo. Odlo­je z zmago v cetrtfinalu proti drugi kvalifikacijski turnir za udeležbo na cili pa so se, da kvalifikacij ne bodo nosilki Aleksandri Vovk navdušila paraolimpijskih igrah, ki bodo pole-igrali in bodo tekmovanje rajši na­ daljevali v drugi ligi ter pred ponov­nim naskokom v prvo ligo še nabi­rali izkušnje. Za ekipo so nastopa­li Nejc Erjavec (19 zmag, 5 porazov), Mitja Zavec (12 zmag, 7 porazov), Rok Grad (3 zmage, 3 porazi), Aljaž Goltnik (5 zmag, 8 porazov); vodja ekipe je bil trener David Orešnik. Zdaj poteka prestopni rok za igralce in igralke, ki željo za nasle­dnjo sezono zamenjati klubske sre-dine. Lahko vam zaupamo, da se obeta kar nekaj zanimivih presto-pov v naš klub, obeta pa se tudi po­mladitev ekipe in ojacanje pri tre­nerskem delu. Za zakljucek pa še povabilo: ve­seli bomo, ce se nam od septem-bra dalje pridružite v Namiznoteni­ški sekciji Mengeš (NTS Mengeš) ter spoznate vse care igranja namizne­ga tenisa – bodisi kot igralec/igral­ka ali pa kot bodoci namiznoteni­ški sodnik/sodnica. Treningi pote­kajo v naši dvorani v Mengšu (Slo­venska c. 39, poleg slašcicarne Fle-re). Dodatne informacije glede tre­ningov so na voljo pri trenerju Da­vidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednaro­dnem namiznoteniškem sodniku Ja­nezu (031 612 835). Besedilo in foto: Janez Tekmovalci so se sprva ogreli in po napotkih s strani našega trener­ja in mednarodnega savate sodnika Bojana Rusjana so sledile borbe. Bor­ci SKD so pogumno in srcno preve­rili svoje znanje s clani drugih sava­te klubov. Iz našega kluba so tekmo­vali Mojca Umek, Zoja Mrak, Štefan Vukovic in Bojan Rusjan. Vsi so uspe­šno pokazali svojo športno pripravlje­nost in znanje o francoskem boksu -savate in dosegli zavidljive rezultate. Dvoboji ali sparingi so potekali po na-celu lahkega kontakta Assault in bili pošteno tockovani s strani treh sodni­kov iz razlicnih klubov. Pod budnim ocesom je imel tekmovalce glavni so-dnik, ki je skrbel za red in disciplino. Francoski boks ali savate je name-njen vsem generacijam ne glede na spol ali starost, kondicijo ali predzna­nje, zato ste vabljeni prav vsi na tre­ninge, ki se bodo ponovno zaceli sep­tembra 2021 vsak torek, sredo in ce-trtek od 18.30 do 20.30 v mali telova­dnici OŠ Venclja Perka Domžale, kjer dobite vse potrebno za kvaliteten tre­ning. Vse informacije o naši dejavno­sti dobite na našem Facebookin In­stagram profilu ter spletni strani na­šega društva, poklicete pa lahko tudi predsednika kluba Bojana Rusjana na telefonsko številko 041 545 109. Lep športni savate pozdrav – Salut! Besedilo in foto: Savate klub Domžale Delovni junij V drugi polovici maja 2021 je Kickboxing zveza Slovenije organizirala e-kickboxing tekmovanja po vsej Sloveniji za naslov državnih prvakov v e-kickboxingu. klub borilnih vešcin domžale Med udeleženci iz vec deset sloven-skih klubov z blizu 800 tekmovalci in tekmovalkami vseh kategorij se je hrabro borilo tudi 55 registrira­nih clanov in clanic Kluba borilnih vešcin Domžale. Domžalski klub je imel v preteklosti v tovrstnih tek­movanjih veliko uspehov. Tako sta tudi v letošnjih borbah sodelovali državni prvakinji Gaja Šalamun in Gaja Hribar ter po zakljucku štetja tock sodnikov bomo lahko ugotovi­li, kako uspešni sta bili. Junij je bil tudi v znamenju pola­ganja izpitnih pasov, saj so se cla­ni in clanice Kluba borilnih vešcin Domžale trudili in borili, da bi si pri­dobili katerega od oranžnih, rume­nih ali modrih pasov. Aktivni so bili tudi boksarji, saj je Boksarska zveza Slovenije na Ptuju pripravila držav-no prvenstvo v disciplini point fight, medtem ko bo državno prvenstvo v disciplini kick light in ring discipli­nah v Trebnjem v zacetku julija. Predsednik Kluba borilnih ve-šcin Domžale in hkrati trener Mar-jan Bolhar se še kako zaveda pome­na stalnega strokovnega izobraževa­nja. Opravil je že prvo stopnjo uspo­sabljanja za boks trenerja, ima licen-co kickboxinga, za njim je dolgole­tno delo trenerja v športu, pohvali pa se lahko tudi s crnim mojstrskim pasom. Vse to je bila osnova, da se je odlocil za 2. stopnjo trenerja, zato opravlja devetdnevni seminar stro­kovnega delavca v športu najvišje – 2. stopnje za boks in kickboxing tre­nerja – edini iz Domžal. Vec o rezultatih boste lahko pre­brali v naslednji številki Slamnika. Poleti bodo potekale poletne šole v Planici. Vse informacije: Info.kbv­domzale@gmail.com. Vera Vojska Foto: KBV Domžale objave objave | pisma bralcev odšel je Viktor Hribar Na domžalskem pokopališcu smo se 9. junija poslovili od šahovskega prijatelja in mojstrskega kandidata Viktorja Hribarja, ki je preminil po kratki in hudi bolezni, v marcu je dopolnil 71. let. Z družino je prebival na Viru, osnovno šolo je obiskoval na Brdu pri Lukovici, jeseni bo minilo 55 let od valete. Kot se spominja sošolec Viktor Jemec, je bil Viktor markantna oseba z domiselnimi komentarji, ki so izhajali iz njegovega vsakodnevnega raziskovanja in iska­nja novih besed ter povezav v knjigah in casopisih, ki jih je vse življenje shranjeval v velikansko zbirko. Sošolcem so se zdeli njegovi komentarji navadno duhoviti, veckrat tudi nerazumljivi, ker jih je prekašal v svojem izvirnem izrazoslovju in primerjavah. Z bogatim znanjem imen nogometašev jugoslovanskih klubov jih je na urah zemljepisa pri profesorju Jagnetu, prvemu šahovskemu mentorju, zabaval z domišljijski-mi reportažami tekem med klubi, saj mu je bogat bese­dni zaklad tekel veliko bolje in bolj zabavno kot pri ve-cini poklicnih reporterjev. Z bratom Janezom, tudi moj­strskim kandidatom, sta zgodaj zacela igrati šah. Viktorje bil najboljši v razredu, z njim na prvi deski je bila OŠ Brdo trikrat prvak obcine Domžale. S šahom je uspešno nadaljeval v poklicni šoli in v službi v Papirnici Kolicevo, kjer se je srecal z mocnimi šahisti, ki so ga navduševali. Udeleževal se je državnih ekipnih delavskih prvenstev, papirniških iger, šahovskih delavskih olimpijad v Pulju in upokojenskih tekmovanj, še posebej prvenstev upoko­jencev Gorenjske. Rad je igral na turnirjih, ki jih je prire­jalo Šahovsko društvo Domžale, tudi v spomin na Vida Vavpetica, s katerim sta bila sodelavca v Papirnici. Eki-pa je leta 1981 postala sindikalni republiški prvak, z bra-tom Janezom sta igrala na 3. in 4. deski. Rad se je udele­ževal prijateljskih dvobojev med obcinama Domžale in Kamnik v spomin na profesorja Ivana Ziko ter na prezgo­daj umrlega Milana Osolina iz Radomelj. Ob ustanovitvi Šahovskega društva Crni graben leta 1998 je Viktor postal njihov clan ter pripomogel, da so se uvrsti­li v I. Osrednjo ljubljansko ligo, hkrati pa je šahovsko tako napredoval, da je postal mocan mojstrski kandidat. Njegov živahni znacaj in ogromno življenjske energije se je kazal tudi v šahovskih partijah, v katerih je znal veckrat kar po­mesti s svojimi nasprotniki, vedel se je športno. Po 12 letihse je prikljucil ekipi Šahovske sekcije Bor Dob. Sodeloval je na številnih ekipnih šahovskih tekmovanjih v Osrednji slovenski ligi in v Super ljubljanski ligi (leta 2018). Viktor je bil zelo nacitan in razgledan. Ni bilo teme pogo-vora, kjer ni znal povedati svojih izvirnih in hudomušnih misli, nastopal je tudi na televizijskih kvizih. Zelo rad je obiskoval domžalsko knjižnico in pregledoval tudi šaho­vske knjige in revije. Bil je družaben in zelo zgovoren, nje­govi nekdanji sodelavci, šahovski prijatelji in sošolci bodo pogrešali prijetno druženje z njim. ŠD Crni graben, Šahovska sekcija Bor Dob, ŠD Domžale SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 14. 7. 2021 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-cenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in po­pravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli po­sameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opre­mljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizic­ne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoce preve­riti avtenticnost avtorja. Vse manj je cvetocih travnikov Okolje se nezadržno spreminja na slabše. Najbolj zaradi slabo na-crtovane urbanizacije primestnih predelov, ki je zasegla stotine hektarjev obdelovalnih in gozdnih površin. Posledice so izrazite v nepredvidljivih vremenskih razmerah, še bolj pa tam, kjer jih po­gosto ne opazimo. Pestrost in številcnost rastlinskih in živalskih vrst se drasticno zmanjšuje, nekatere izginjajo pred našimi ocmi, pa se tega ne zavedamo. Vse manj je žuželk: cebel, metuljev, kre­snick, pikapolonic, kobilic in drugih skritih prebivalcev vrtov in travnikov. Vedno redkeje vidimo dvoživke, plazilce, ježe in krte. Ptice, ki se prehranjujejo izkljucno s travnimi semeni in žuželka-mi in so življenjsko odvisne od travnikov, so skoraj izginile. Vzroki za zaskrbljujoce razmere so v naših nespametnih ravnanjih. Kmetijstvo: prezgodnja košnja in posledicno travinje brez cve­tocih rastlin, monokulturno poljedelstvo in neživilska raba polj s pridelavo travne ruše na dobskih njivah, nekoc poseja­nih z ajdo, oljno ogršcico in drugimi medonosnimi poljšcinami. Javne površine: parki in zelenice, na katerih prepogosta ko­šnja zatre vse možnosti cvetenja v travah, zasaditve revno cve­tocih dreves in grmovnic, ki jim pogosto s premocnim obrezo­vanjem onemogocamo cvetenje. Zasebne gradbene parcele: obsedenost z brezoblicno zeleno trato je prevzela vecino lastnikov eno- in vecstanovanjskih stavb. Zaskrbljujoce je, da pri nekaterih novejših stavbah na gradbeni parceli ni enega kvadratnega metra zelenice, ceprav obcinski odlok zahteva najmanj petnajst odstotkov zelenih po­vršin. Izvajanje dolocb odloka žal nihce na obcini ne nadzoruje. Cas bi bil za streznitev in prevrednotenje našega pogleda na oko­lje. Zavedati se moramo pomena cvetocih travnikov in dreves. Jože Nemec Kavarna park Res imamo sreco, da živimo v manjšem kraju, ki ga betonska džungla še ni zadušila, saj se tako rekoc na vsakem koraku v mestu srecamo tudi z naravo. Na vseh straneh mesta pa se raz­prostirajo polja in gozdovi, imamo tudi reko s svojimi porasli-mi brežinami in sprehajalno potjo. Ce bi se primerjali z življe­njem v velemestih, bi lahko rekli, da mi živimo v parku. V mestu imamo tudi nekaj zelenih površin, bolj ali manj veli­kih, ki smo jih poimenovali park. Izstopajo štirje, od katerih smo dva podedovali, dva pa sta nastala v novejšem obdobju. Danes imenovani Slamnikarski park, ki je poleg obcinske stav-be, smo ‘podedovali’ po veletrgovcu Volku. Drugi podedovani park pa je park ob bivši tovarni Universale, ki je nastala po pro-padu slamnikarske tovarne Jakoba Oberwalderja. Novejši, Ce-šminov park, ki je postavljen v prostor med OŠ Domžale in Lju­bljansko cesto, smo umetelno tretjinsko zabetonirali – široka vstopna aleja, plato za kotalkanje-rolanje, gromozanska ne­funkcionalna streha … Skratka pritikline, ki nimajo nic s tem, kar je park v pravem pomenu besede. Nimam nic proti, da je tam nastal zanimiv zabavišcno-prireditveni prostor, samo ne imenujmo ga park. Lahko bi ga imenovali Luna park. Najno­vejšipajeparkMartinaKrpana,kijenastalnacuden, samo­voljen nacin, kar smo lahko prebrali v prejšnjih pismih bralcev. Slišim in berem, da se bo Oberwalderjev park urejal in to pred­vsem arhitekturno, saj je mišljena postavitev sredi tega malega parka s cudovitimi stoletnimi drevesi – KAVARNA? Nedopustno. Zakaj pa sploh imamo parke in cemu služijo. Ce v gozdu lahko prejmemo blagodejno gozdno kopel, kot lahko razberete iz za­dnje kolumne g. Komata, pa naj bi nam park dal vsaj ‘lekarniški’ odmerek te kopeli. Ne, mi bomo (jaz sem odlocno proti) v park umestili »… arhitekturno dovršen objekt, kjer bomo uživali ob kavi, brali, meditirali in opazovali najmlajše na otroškem igri-šcu….«! V park smo najbrž prišli z namenom, da si malo oddah­nemo, odpocijemo, pomirimo in to v cim bolj naravnem okolju. Ali pri tem res potrebujemo kavo? Ali ni kava poživilo? Želim, da se park hortikulturno uredi in predvsem redno, vestno in strokovnovzdržuje(vzdrževanje našihparihparkovnamne gre ravno prav dobro od rok), da bo v parku poleg potk tudi trava in na njej NE tabla Ne hodi po travi!, ampak tabla z napisom Hodi BOS po travi. Poleg kavarniškega objekta so predvidena tudi otro­ška igrala. Ali ni eno najlepših igral drevo in grm – plezanje po drevesu,naprimernovejolahkonamestimotudigugalnico,se skrivamo za (v) grmi … Ne mi bomo po vsej verjetnosti namesto dreves(a) primerne rasti in višine umestili v že tako majhen park tudi kakšno igralo drevo, spleteno iz debele plasticne vrvi! Mislim, da v ta park (pravzaprav v vse) kot oprema spadajo samo klopi (žal zaradi naše nekultiviranosti tudi koši za sme-ti) in nobena druga novodobna urbana navlaka. Ce pa predla­gatelji te pobude res ne morete v parku brez kave, si jo lahko prinesete s seboj ali pa skocite ponjo v bližnji bife pri sosedu, ki je dvajset metrov stran od parka, sredstva namenjena za to investicijo pa uporabite najprej za temeljito ureditev in redno vzdrževanje Slamnikarskega parka, predvsem pa za prestavi­tev že dobro desetletje nedelujoce fontane, ki bi obnovljena prostorsko funkcionirala edinole v Cešminovem (Luna) parku. RomanKos OBCINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NACRTU ZA ŠIRITEV KMETIJE CERNIVEC V ZGORNJIH JARŠAH IN OKOLJSKEGA POROCILA ZA OBCINSKI PODROBNI PROSTORSKI NACRT ZA ŠIRITEV KMETIJE CERNIVEC V ZGORNJIH JARŠAH Obcina Domžale obvešca zainteresirano javnost, da bo javna razgrnitev Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacr­tu za širitev Kmetije Cernivec v Zgornjih Jaršah in Okoljskega porocila za Obcinski podrobni prostorski nacrt za širitev Kme­tije Cernivec v Zgornjih Jaršah potekala od 5. julija do vkljucno 4. avgusta2021vprostorihOddelkazaurejanjeprostoraOb­cine Domžale, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne sku­pnosti Jarše Rodica, Groblje 1, Domžale. Javna obravnava bo 14. julija 2021 ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti Jarše Rodica. Vpogled v gradivo je omogocen na mestih javne raz­grnitve in na spletni strani Obcine Domžale, www.domzale.si. Obcina Domžale, Oddelek za urejanje prostora Brezplacen odvoz vseh ko-Nudim storitve vrtnarskih vinskih predmetov, pralnih in raznih drugih priložno­strojev, odsluženih koles, stnih del. plinskih jeklenk in akumu-t: 041 210 359 latorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo 14. 7. 2021 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si objave OBCINA DOMŽALE Izvlecek iz sklepa o dolocitvi volišc in obmocij volišc, št. 042-11/2021-2 z dne 3. 6. 2021 VOLIŠCA V OBCINI DOMŽALE za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah – ZV-1G, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 11. julija 2021. 4. volilna enota 10. volilni okraj VOLIŠCE 4.10.01 – OSNOVNA ŠOLA DOB I. Šolska ul. 7, Dob Dob: Aškerceva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Cešeniška uli-ca, Copova ulica, Erjavceva ulica, Gubceva ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19b, 20, 21, 21a, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavcarjeva ulica 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta 1, 1a, 1b, 1c, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16a in 45, Vegova ulicain Županciceva ulica št. 1, 3, 3a, 5 in 9. Vir: Virska cesta 21. Gorjuša in Turnše. VOLIŠCE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob Dob:Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidriceva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavcarjeva ulica 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Trg svetega Martina 1 in 2, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 24, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Županciceva ulica vsa, razen 1, 3, 3a, 5 in 9. Cešenik in Želodnik. VOLIŠCE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠCE 4.10.04 – OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Brezje pri Dobu Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Raca, Racni vrh, Studenec pri Krti­ni, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠCE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ul. 46, Homec Homec: Bolkova ulica in Gosticeva cesta od 1 do 20, 20a, Vaška pot 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 31a, 32, 32a, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a, I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen 1, 2 in 3. Nožice: Gosticeva cesta od 22 do 100, Grašiceva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠCE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska ul. 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Cešminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Poko­pališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Prelog:Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Precna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. Brdo, Dobovlje, Goricica pri Ihanu, Selo pri Ihanu. VOLIŠCE 4.10.07 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8, Bišce Bišce in Mala Loka. VOLIŠCE 4.10.08 – SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova ce­sta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69, 71, 71a, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 30, 30a, 32, 32a, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠCE 4.10.09 – RD BISTRICA DOMŽALE, Krakovska 18a, Domžale Domžale: Aškerceva ulica, Brejceva ulica, Karantanska cesta vsa, ra-zen 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mackovci, Savska cesta 1, 3, 5, 7, 11, 11a, 13, 13a, 13b, 15, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 26a, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 48a, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠCE 4.10.10 - GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Dom-žale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenovaulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Štu­dljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠCE 4.10.11 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova c. 43, Radomlje Radomlje: Bukovceva cesta 9, Cesta Radomeljske cete vsa, razen 1 in 3, Gregorciceva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hri­bom, Precna ulica, Prešernova cesta 21, 23, 25, 25a, 25b, 27a, 29, 31, 33,33a, 34, 35, 36, 36a, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Trata. VOLIŠCE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova c. 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na Loki, Ob Mlinšcici, Potocna ulica, Prešernova cesta 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovceva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske cete 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta 1, 1a, 1b, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 43a, 43b, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a,47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54 in 54a, Šlandrova ulica 1, 3, 5, 5a, 7 in 8, Triglavska ulica in Pod Hribom 50. Škrjancevo. VOLIŠCE 4.10.13 – GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec. Rova:Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrasticje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovšcici, Rovskacesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žice. VOLIŠCE 4.10.14 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranoviceva c. 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Borova ulica, Bukovceva ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 23b, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48, 48a in 54, Koliška ulica,Litijska ulica, Rožna ulica, Soncna ulica, Šaranoviceva cesta, Tkalska ulica, Virska cesta 1 in Zoisova ulica. Podrecje. VOLIŠCE 4.10.15 - VRTEC PALCEK VIR, Dvoržakova ul. 15, Vir Vir: Bevkova ulica, Bukovceva ulica 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53, in 70, Cufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavceva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubceva ulica, Hubadova ulica, Ipavceva ulica, Jurciceva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušiceva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, VOLIŠCE 4.10.16 – VRTEC CICIDOM VIR, Šubiceva 12, Vir Kolicevo. Vir: Papirniška cesta, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubiceva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulicain Žnidaršiceva ulica. VOLIŠCE 4. 10.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE. Ljubljanska c. 58, Domžale Predcasno glasovanje. Vsa volišca na obmocju okraja so dostopna invalidom. Republika SlovenijaOkrajna volilna komisijaPredsednica 10. volilnega okrajaOkrajne volilne komisije 4. volilne enote Helena Mejac, univ. dipl. prav. Številka: 042-11/2021-2 Datum: 3. 6. 2021 4. volilna enota 11. volilni okraj VOLIŠCE 4.11.01 – VRTEC BISTRA, Ul. Nikola Tesla 16, Domžale Domžale: Kamniška cesta 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica NikolaTesla, Vodopivceva ulica in Županciceva ulica 4 in 6. VOLIŠCE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 3c, 5, 8, 8a, 8b, 9,9b, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Županciceva ulica 1, 1a, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠCE 4.11.03 – VRTEC CEŠMIN, Murnova ul. 14, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gosticeva ulica, Gre­gorciceva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta 105, 107, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Murnova ulica, Plec­nikova ulica, Potocnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta 2, 4, 6, 19, 20, 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠCE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA ROJE, Kettejeva ul. 15, Domžale Domžale: Adamiceva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Cešminova ulica, Fajfarjeva ulica 15, Jarceva ulica 1, 2, 2a, 7, 12, 12a, 12b, 13, 13a, 18 in 23, Kettejeva ulica 11c, 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta 150 in 151, Rodiškaulica, Staretova ulica, Šolska ulica 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdi-nova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠCE 4.11.05 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, GIMNAZIJA, Cesta talcev 12, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošiceva ulica. Zaboršt: Ihanska cesta, Kopališka cesta 11, Krumperška ulica,Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOLIŠCE 4.11.06 – PEKARNA JURCEK, Depala vas 93a, Domžale Depala vas. VOLIŠCE 4.11.07 – PGD STOB-DEPALA VAS. Ljubljanska c. 55, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od 1 do 47 ter 49, 49a, 49b, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridav­ko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Stobovšak, Tabor 6, 6a, 8, 12, 19, Taborska cesta 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOLIŠCE 4.11.08 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska c. 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen 1, 2, 2a, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67, 67a in 67b, Masarykova ulica vsa, razen 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Precna ulica, Prešernova ce­sta, Roška ulica, Tabor 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Tabor-ska cesta 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica UrhaStenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta. VOLIŠCE 4.11.09 – TIC DOMŽALE, Ljubljanska c. 70, Domžale Domžale: Kamniška cesta 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9, 9a in 10, Kolodvor-ska cesta, Ljubljanska cesta 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 74a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a, 90b in 92 in Masljeva ulica. VOLIŠCE 4.11.10 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180 Dragomelj in Pšata. VOLIŠCE 4.11.11 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska ul. 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarceva uli-ca, Kamniška cesta 15, 17, 19, 19b, 19c in 21, Kettejeva ulica 1, 2, 4, 7, 7a, 8, 9, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovceva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdica, Cevljarska ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8, Groharjeva ulica, Jakopiceva ulica, Jarška cesta, Jelov­škova ulica, Kamniška cesta 2, Pregljeva ulica, Prežihova ulica,Resljeva ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica. VOLIŠCE 4.11.12 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška c. 37, Srednje Jarše Srednje Jarše: Alpska ulica 6 in 11, Cevljarska ulica od št. 7 da­lje, Gasilska pot, Golcajska ulica, Jarška cesta od 30 dalje, Ka­mniška cesta 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 11a, 12, 13, 15, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožiceva ulica, Rucigajeva ulica, Rudniška ulica, Ulica Hermana Potocnika, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorciceva ulica, Industrij-ska cesta, Kamniška cesta 17, 17a, 18, 20, 22, 24, 24a, 24b, 24c, 24d, 26 in 28, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica 1, 2, 2a, 3, 3a, 3b, 5, 7 in Rusjanova ulica. VOLIŠCE 4.11.13 - OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechovacesta 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pe­lechova cesta, Puchova ulica 8, 10 in 12, Roje, Staretova ulica, Tovarniška ulica, V boršt, Vaška pot od 1 do 27, ter 27a, 27c, 27f, 27g, 28a, 28b, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 53a, 54, 55 in 56, VI. ulica, VII. ulica od 1 do 14, razen 13, VIII. ulica 1, 2, 3, 20, 21, 22, 23, 24, 27, 29, 30, 30a, 31, 32, 32a, 33, 35. Slovenska cesta od 1 do38, 38b, 38c, 38d, 38 e, 38f, 39, 41, 41a, 47, 49, 51, 53, 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg 18 in Zavrti od 1 do 32 in 34. VOLIŠCE 4. 11.901 - DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska c. 58, Domžale Predcasno glasovanje. VOLIŠCE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Volišce za volivce, ki nimajo stalnega prebivališca na obmocju okraja. Republika SlovenijaOkrajna volilna komisijaPredsednica 11. volilnega okrajaOkrajne volilne komisije 4. volilne enote Anita Janjoš, univ. dipl. prav. Številka: 042-12/2021-2 Datum: 3. 6. 2021 40 | slamnik številka 6 | junij 2021 | letnik lxi aktualno | nagradna križanka kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan SPALNO NASELJE POSTAJA BUTICNO MESTO Ko mladi odhajajo v tujino, v ‘svet’, zakaj ostati v teh naših malih Domžalah? Zakaj se lokalizirati, ko se ves svet globalizira? S em rojena Jaršanka in z iz-lo vse vec samostojnih potovanj v tu-zna raznolikost in drugacnost. Vsi, ki starejših, da najdemo logisticno reši-Kulturni dom Franca Bernika z Me-jemo enega leta v tujini jino, kmalu pa tudi to ni bilo dovolj. so kadarkoli živeli v tujini, veliko laž-tev za domžalsko mladino in njihovo stnim kinom Domžale se je tako moc­sem vse življenje preživela V casu študija sem tako komaj caka-je vidijo vse prednosti naše države. Ko zabavo. Verjetno bi bila rešitev profi-no okrepil, da so premierne predsta-v domžalski obcini. Nikoli la, da odidem na izmenjavo. Predvi-sem odhajala, jih nisem videla toliko, tno nerentabilna, toda za en del po-ve v Domžalah pogostokrat ob istem ne reci nikoli in zarecenega kruha se denih pol leta se je spremenilo v eno kot jih danes. pulacije pa bi naredili veliko. In s tem casu kot v Ljubljani. Pri nas gostuje­najvec poje, vendar si težko predsta-leto življenja v Parizu. Nacrtovala Iskanje dogajanja sovpada z mla-sporocili mladim, da poslušamo nji-jo svetovni umetniki. V zadnjih letih vljam, da bi se preselila kam drugam. sem, da se ne vrnem. Vsaj ne za ve-dostniškimi leti. Ce poslušam starej-hove želje. so nastale kavarne, kjer z veseljem Domžale so kraj, kjer ustvarjam. So dno. Toda diplomski študij se je pre-še, so plesali v Špornu. Ce poslušam presediš vec ur v dobri družbi in si ob kraj, kjer rada bivam. Zavedam se vesil v magistrskega in življenje je na-starejše, so žurirali v Lajfu. Danes pri- Želela bi si Slovenijo, ki sobotah ali pa tudi med tednom pri­njegovih slabosti, vidim pomanjklji-neslo, da sem zaposlitev našla v Dom-ložnosti za bogato vecerno življenje v bi vsakemu mlademu dijaku vošciš brunch. Slamnikarski muzej vosti, vendar pa vidim tudi vizije pri-žalah. Pet let pozneje pišem kolumno Domžalah ni. Kavarna Cešmin in Tibu Domžale cedalje pogosteje obiskujejo ali študentu omogocala, da hodnosti. Domžale so moje mesto.o življenju v Domžalah. Teme so raz-v poletnih mesecih ponujata koncer-turisti, ki jih fascinira naša zgodovi­ se vsaj za pol leta odpravi v Ni pa vedno bilo tako. Že ob kon-licne, rdeca nit pa vedno enaka – ži-te, prav tako Blunout. Toda to so bolj na in ki išcejo Anine slamnike – uni- tujino. Da vidi svet, spremeni cu osnovne šole sem hrepenela po vljenje v Domžalah je cudovito. Še to-lokacije za starejše, ne pa za mladino. katen trajnostni produkt, ki povezu-Ljubljani. Tja sem se vsak dan vozi-liko lepše pa je, ker verjamem, da se Vsekakor bi v Domžalah lahko bil ka-perspektivo, spozna je zgodovino, tradicijo in prihodnost, la z vlakom na ucne ure baleta in kot bo kakovost življenja pri nas še dvi-kšen lokal, kjer bi šel na pijaco tudi raznolikost in drugacnost. modo ter kakovostno proizvodnjo. mlademu dekletu se mi je zdela pre-gnila in še bolj se bo okrepila izkušnja po enajsti uri zvecer. Po drugi stra-Vsi, ki so kadarkoli živeli v Produkt, ki predstavlja, kaj Domžale stolnica precudovita. Zacutila sem mestnega bivanja. Nikoli ne bomo ve-ni pa verjamem, da se lahko opremo so bile in kaj vse lahko postanejo. tujini, veliko lažje vidijo vse mestni utrip, navduševale so me liko mesto, toda ravno v tej unikatno-tudi na prestolnico in izkoristimo nje-Seznam pozitivnih sprememb se prednosti naše države. lepe mešcanske stavbe, luksuzne sti je pravi car. no bližino. Domžalska mladina lahko tukaj ne koncuje in o vseh mestnih trgovine in kavarne, kjer je bila po-Kaj sem iskala v drugih mestih in izkoristi vse prednosti vecernega in užitkih bom še pisala. Kljucno pa je, strežba na nivoju. Ko je prišel cas za zakaj sem danes lahko zadovoljna s nocnega življenja v prestolnici. Vca-da spremembe vidimo in prepozna­odlocitev, v katero srednjo šolo odi-tukajšnjim življenjem? sih sem v Parizu porabila vec casa in mo. Da jih cenimo. Morda jih bomo dem, nisem niti razmišljala – za raz-Iskala sem sebe. prevozila vec kilometrov, da sem pri-Iskanje mestnega vzdušja. Dom-opazili kar tako, morda pa moramo liko od sorojencev, ki sta se odpravi-Iskala sem dogajanje. šla do kraja zabave kot pa iz Domžal žale so se spremenile v zadnjih letih. obiskati kakšno drugo mesto, da spo-la v Kamnik, sem sama takoj zavila Iskala sem mestno vzdušje. do Ljubljane. Vsekakor pa nam manj-Sobotno dogajanje na tržnem prosto-znamo, kaj vse imamo v svojem me-proti glavnemu mestu. Ceprav se je Mladi išcejo svoj glas, išcejo me-ka logistike – ce imamo cez dan širo-ru daje pristni mestni obcutek. Ce se stu. Morda v manjši obliki, manj šte­ravno takrat odprl gimnazijski pro-sto na svetu. Verjamem, da mora vsak ko paleto javnih prevozov na izbiro, v soboto sprehodite po ljubljanski tr-vilcno, toda ravno v tem je car unika-gram v Domžalah. Vendar jaz sem mlad razpreti krila in oditi. Želela bi ponoci razen taksijev ni cisto nic na žnici, ugotovite, da je ponudba v pri-tne buticnosti. želela ven. Želela sem v mesto. Stran si Slovenijo, ki bi vsakemu mlademu voljo. Situacije rešujejo prijazni starši, merjavi z domžalsko predvsem šte-Navsezadnje pa se moramo vpra­od doma – videti in spoznati svet. dijaku ali študentu omogocala, da se na žalost pa je vse prevec pijanih voz-vilcnejša, ne pa tudi nasploh boga-šati: kaj mestnega pa nam še manj- Toda scasoma je tudi Ljubljana vsaj za pol leta odpravi v tujino. Da nikov. Mladost je norost, ni izgovor, je tejša. V Domžalah pogrešam morda ka? Kakšna je naša vizija mesta Dom-postala premajhna. Najprej je sledi-vidi svet, spremeni perspektivo, spo-pa dejstvo. Zato bi bilo lahko na nas le prodajalce sveže rezanega cvetja. žale? . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 5 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 5-2021: Janez Slapar iz Lukovice (Knjiga Ma- Vanda Kancilja iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2021/2022) Francka Trobec iz Mengša (2 vsto- Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: POLETJE BO FILMSKO nagradna križanka 6 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva, Kulturni dom Franca Bernika Domžale tjaža Brojana Slamnata sled Dom-žal, 300 let slamnikarstva) pnici za ogled filma v KD Franca Bernika za sezono 2021/2022) 2. in 3. dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2021/2022 nagradna križanka 6 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Pravilno geslo križanke lahko poš ljete do ponedeljka, 19. 7. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.