List 29. Dostavki k našemu popisu goved v Dunajski razstavi. V „Gosp. Listu" je gosp. prof. Po vse, ki je sam ogledal razstavo goved, ov&c, koz in svinj , naznanil svoje mnenje o razstavljeni živini. Ker bo našim živinorejcem zanimivo slišati, kako naš izvedeni rojak sodi o njej, podamo jim nekoliko odlomkov iz njegovega popisa. „Pri vhodu — pravi — bilo je v prvi vrsti razstavljeno Holandsko govejo pleme. Barva črna z belimi velikimi progami ali lisami bila je pri vseh živalih onega plemena odločno enaka. Života so precej velikega, glava je ozka in dolga, rogovi naspred zavihani. Njih vimena že kažejo, da so mlečna. Bil sem navzoč pri mlezvi nekterih krav, od kterih se je dobilo po 15 do 20 bokalov mleka na dan; ena je cel6 dala 26 bokalov! To sem sam videl in čeravno je mleko vodeno, malo mastno, vendar je to velikanska množina. Sploh pa so bile krave tega plemena vse dobre mlekarice, kajti od take krave se navadno na leto dobiva kakih 2500 do 3000 bokalov mleka. Gotovo je to pleme pripravno za mlekarije pri mestih, kjer gre za obilno množino mleka. Za vožnjo kakor tudi za vpitanje pa ni to pleme. Al kako hočemo to zahtevati od njega, ki nam daje* toliko mleka? „Dvema gospodarjema nihče ne more služiti". — Vsi živinorejci, učenjaki in praktični, so priznali, da je Ho-landsko pleme prvo celega sveta za mleko, to je, ono daje največ mleka. Potem sem zapazil pleme Angleško, kratkoro-gato, ki je doma v Shorthornu. — Bral sem že dokaj o lastnosti tega plemena, ki slovi kot najboljše za vpitanje, in to po pravici, kajti koj na prvi pogled se mora človek o tem prepričati. Ta zel6 krotka goveda so bolj nizkih nog; prša, hrbet, križ, vse je zelo široko. Hrbet je tako širok, da ležiš na njem kakor na postelji. Krog repa je poln; cele kepe masti se ondi opazujejo. Ta živina je tedaj le za vde bele nje namenjena; umni Angleški živinorejci jo le za to izrejajo. Angleži ljubijo mastno meso in povživajo mnogo mosa; njim je tedaj to pleme pravo. Priznati se mora, da Shorthornsko pleme *) je prvo celega sveta za odebelenje (pitanje). Videl sem razstavljena druga plemena: Švicarsko, Holandsko, ktero se je križem plemenito z bikom Shorthornskega rodu. Koj v prvem rodu se je poznala primešana kri in dotične živali dale so se izpitati, da sem se čuditi moral. Vsaj so bile celo Ho-landske krave, ki so jako slabe za vpitanje in o kterih se more reči, da se ne dajo odebeliti, prav lepo pitane, čeravno je bila v rodu še le polovica te Angleške izvrstne krvi. Moje mnenje o tem govejem plemenu je to, naj bi se ga posluževali od časa do časa za križem-pleme-njenje, tako, da bi v naša goveda prišlo včasih nekoliko te za vpitanje tako izvrstne krvi. Dovolj bi bilo, da bi vsak tretji rod enkrat dobil te krvi; upam, da bi že dosegli svoj namen. Da bi pa izključljivo vpeljali ali neprenehoma plemenili in križem parili s tem plemenom, tega ne bi mogel priporočati, kajti to pleme je iz kij učljivo le za meso (za vpitanje); za vprego in mleko je pa komaj srednje vrednosti. Mi pa potrebujemo goveja plemena, ktera so bolj ali manj ugodna za mleko, vprego in meso — rečem: bolj ali manj, kajti zelo težavno je, da bi eno pleme popolnoma zadostevati moglo vsem trem zahtevam. ------ 228 ------