NARODNOOSVOBODILNI BOJ V SLOVENSKI ISTRI LETA 1943 KRATEK PREGLED' TONE FERENC Pod pokrajinskih imenom Slovenska Istra, ki se je uveljavilo v času narodnoosvobodil- nega boja, razumemo tisti del nekdanje po- krajine Istre, ki je naseljen s Slovenci. To območje je bilo pod Italijo in tudi pod nem- ško okupacijo v istrski ali puljski provinci. V poslednjih letih fašističnega režima je bilo na tem območju 7 občin, ki so po podatkih ljudskega štetja leta 1936 imele skupno 53.265 prebivalcev, od tega po podatkih fa- šističnega tajnega ugotavljanja »tujerodcev« 22.384 »navzočih slovensko govorečih prebi- valcev«. Pri tajnem štetju »tujerodcev«'so fa- šistične oblasti ugotovile znatno število Slo- vencev še v občinah Oprtal j, Buzet in Moto- vun, skupno 5426 Slovencev, v nekaterih so- sednjih pa le majhno število. Skupno so v puljski provinci takrat ugotovile 5786 sloven- sko govorečih družin z 28.884 člani. V treh obmorskih občinah (Koper, Izola in Piran) so ugotovile od 13,3 do 24 odstotkov sloven- sko govorečih prebivalcev, v štirih notranjih občinah (Hrpelje-Kozina, Dekani, Šmarje, Marezige) pa kar od 93,3 do 98,2 odstotka. V narodnoosvobodilnem boju je bila Slovenska Istra dvakrat organizirana kot samostojno okrožje, nekaj časa je bila tudi v okrožju Brkini—Slovenska Istra, še najdlje pa v šti- rih okrajih (socerbskem, loparskem, istrskem in obalnem) okrožja Južna Primorska, vse- skozi pa v pokrajini Slovensko Primorje (ne- kaj časa tudi: Primorska ali Primorska Slo- venija). Sedaj je večina Slovenske Istre v treh obalnih občinah (Koper, Izola in Piran), manjši del pa v občinah Sežana, Dolina in Milje, od katerih sta poslednji v republiki Italiji. Slovenska Istra je bila izrazito kmetijsko- proizvodni predel. Vendar je bila večina ob- delovalne zemlje v rokah tujerodnih velepo- sestnikov, Slovenci pa so bili le najemniki zemlje, koloni, in niso bili lastniki obdelo- valnih sredstev (živine in orodja). Slovenska Istra je bila med dvema vojna- ma med najbolj nemirnimi predeli Julijske krajine. O tem priča podatek, da je bilo v 130 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 raznih spopadih proti fašizmu ubitih 14, kon- finiranih 54 in na skupno 538 let ječe obso- jenih 292 oseb; na stotine ljudi pa je bilo iz političnih razlogov obsojenih na krajše za- porne kazni.- Za Slovensko Istro velja, da je bila kljub svoji revolucionarni tradiciji poldrugo leto večinoma odmaknjena od glavnih žarišč na- rodnoosvobodilnega boja na Primorskem. V letu 1941 je delovanje prvih najvidnejših or- ganizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja Oskarja in Leva Kovačiča seglo iz Trsta tudi v Slovensko Istro, predvsem na miljsko in škofijsko območje, ter tudi v Hrvaško Istro (v Pazin, Buzet, Marcano pri Vodnjanu, Pulj). Prvi odbor OF so ustanovili decembra 1941 ali januarja 1942. Delo Kovačičevih na- slednikov Darka Marušiča in Albina Cotarja v letu 1942 je zajelo še nekatere druge istr- ske predele, predvsem šmarsko območje. Av- gusta 1942 so ustanovili mestni odbor OF v Kopru, v katerem so bili tudi Italijani (Pietro Gandusio in drugi). Vendar je za obe leti značilno, da ni nastala nikakršna organiza- cijska mreža Osvobodilne fronte. Prihajanje omenjenih in nekaterih drugih političnih de- lavcev v Istro je bilo le občasno, pomanjka- nje domačega revolucionarnega kadra pa ta- ko veliko, da je minilo precej časa do začetka vzpostavljanja organizacijske mreže OF. Ce ne bi skupina slovenskih partizanov iz Brkin- ske čete junija ali julija 1942 napravila dva- najstdnevnega pohoda v Slovensko Istro (pre- mikala se je tudi po Hrvaški Istri, kamor je iz iste čete odšla druga skupina), ne bi v ta predel skoraj dve leti stopila noga slovenske- ga partizana. Ko so oktobra 1942 v Soškem partizanskem odredu ustanovili Kraški bata- ljon, niso v njem niti ustanovili niti predvi- deli nobene istrske partizanske čete. Ker so tudi v Hrvaški Istri leta 1942 postojanke na- rodnoosvobodilnega gibanja šele vzpostavlja- li, je imela Brkinska četa kot najjužnejša pri- morska partizanska četa zveze s hrvaškimi partizani v Gorskem Kotarju, z istrskimi pa šele v letu 1943. Podobno kot za nekatere druge predele Slovenskega Primorja je bil tudi za Sloven- sko Istro pomemben mejnik prva pokrajin- ska konferenca KPS v začetku decembra 1942. Poleg temeljnih političnih nalog: dviga narodnoosvobodilnega gibanja do vseljudske vstaje, odprave ozkosti in zaprtosti ter raz- širitve partijskih vrst, ustanavljanja Narod- ne zaščite itd., je konferenca usmerila stalne politične delavce (nekaj so jih takrat vzeli tudi iz partizanske vojske) skoraj v vse pre- dele Slovenskega Primorja.^ V Slovensko Ist- ro, ki so jo tedaj prvič določili za samostoj- ^ no okrožje, je odšel Vidko Hlaj. Značilno za takratne razmere v tem okrožju je že to, da je moral Hlaj prebiti skoraj ves mesec (od druge polovice decembra 1942 do druge po- lovice januarja 1943 v Brkinski četi in je na- to šele po njenih zvezah ponovno odšel v svoje okrožje.'' Zvezo s PK KPS za Primor- sko je vzdrževal prek te čete in tudi prek Trsta, v katerem sta takrat delala sekretar in član PK KPS Branko Babic in Darko Maru- šič. V svojem delu se je naslanjal predvsem na nekatere predvojne komuniste in protifa- šiste (iz Rižane, Gabrovice, Pobegov itd) iz starejših letnikov ter na skupino slovenskih in italijanskih delavcev v Miljskih hribih, med katerimi je bila med najpomembnejšimi Alma Vivoda. Neugodno pa je bilo to, da na- sprotno kot aktivisti v drugih okrožjih ni imel na svojem območju nobene partizanske enote. Njegova in Babičeva prizadevanja, da bi mu dali vsaj oboroženo patruljo, niso us- pela. Vinko Hlaj je prizadevno gradil postojan- ko za postojanko narodnoosvobodilnega giba- nja. Po mnenju nekaterih političnih delavcev (npr. Darka Marušiča) je bil za istrsko ljud- stvo, ki je bilo precej komunistično usmerje- no, takrat zelo značilen strah pred organiza- cijo zaradi provokacij v preteklosti. Ljudstvo je bilo tudi precej nezaupljivo do političnih delavcev, dokler jih ni spoznalo. Poleg strahu pred provokatorji je bilo še nezaupanje, ki ga je nekoč povzročil neki komunistični agita- tor. Ta je denar, ki so ga pobirali kot prispe- vek za »stranko<<, zapravljal po gostilnah.* Vendar so se razmere hitro zbolj sevale, saj je bilo v drugi polovici februarja 1943 v 6 celicah že 12 članov in 15 kandidatov KPS; bila sta tudi že dva rajonska komiteja KPS.* Partija se je takrat razvijala celo hitreje kot Osvobodilna fronta. Ta je do takrat »prodrla« le v okrog 15—20 vasi, vendar še ni bila or- ganizacijsko oblikovana. Šibka organizacija OF se je poznala tudi po majhnih zneskih na- rodnega davka (marca le 2666 lir in aprila le 1512 lir ali desetkrat manj kot v drugih okrožjih)." Sredi marca je bilo 7 celic z 22 člani in 14 kandidati; bili so trije rajonski komiteji; OF je imela komaj 12 terenskih in 4 rajonske odbore.^ Šele 11. aprila so v Ber- toših pri Rižani ob navzočnosti sekretarja PK KPS Branka Babica ustanovili okrožni komi- te KPS, ki so ga sestavljali sekretar Vidko Hlaj-2ižič in člani Ivan Cah-Iskra, Franc Ivančič-Luka Gabrovčan ter Vincenc Kocjan- čič-Marko. Število organizacij KPS je ostalo enako kot sredi marca, terenskih odborov je bilo še vedno le 15 in še vedno le 4 rajonski odbori, pač pa so ustanovili prva dva odbora. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 131 Proglas I. bataljona 2. hr- vaške istrske brigade po osvoboditvi Kopra 27. 9. 1943 SPŽZ ter »vod« NZ (le po dva oborožena za- ščitnika).'-' Okrožni odbor OF so ustanovili še- le v začetku maja 1943, sekretar je bil Vidko Hlaj in v odboru sta bili tudi dve ženski. Ti- sti čas je nastal tudi prvi aktiv ZKM (5 čla- nov SKOJ).^" Kurirske posle so takrat oprav- ljale Zofka Kraševec-Vesna iz Gabrovice ter Alma Miklavčič-Darinka in Jolanda Rodela- Cvetka iz Čepkov." Konec zime in spomladi 1943 se je širilo tudi narodnoosvobodilno gibanje med itali- janskimi delavci v obalnih mestih Slovenske Istre. Najvidneje se je izražalo v protifaši- stičnih napisih (marca in maja v Kopru în Izoli, aprila v Sečovljah), trošenju letakov itd. Poleg Pietra Gandusia in Pietra Bussana iz Kopra je treba kot vidnejša komunista omeniti Giorgia Frausina in Almo Vivodo iz Milj. Prvega so italijanske oblasti zaprle 12. aprila skupaj s 26 somišljeniki (med njimi je bil tudi Stello Fontanot) zaradi protifašistič- ne demonstracije na pogrebu delavca-proti- fašista.'- Po trošenju protifašističnih letakov, ki so baje prispeli tudi iz Milana, v Kopru v noči na 4. junij je policija takoj zaprla osem lju- di, ki pa niso bili storilci. Zelo kmalu pa je izsledila člane komunistične organizacije in njihove somišljenike ter jih skoraj vse polo- vila. Ugotovila je, da je komunistična celica v Kopru obstajala najmanj od srede leta 1942, da je bila močna in povezana s komunistič- nimi organizacijami v Izoli, »ki ima malo članov, vendar so zvesti in zanesljivi«, Pobe- gih in Miljah. Eden glavnih organizatorjev v Kopru, Pietro Bussani, je uspel pobegniti v partizane, Alma Vivoda, ki je že od marca 1942 živela v ilegali, pa je padla 28. junija 1943 v Borštu pri Trstu. Podobno kot v Trstu in Miljah je tudi protifašistično gibanje v obalnih mestih Slovenske Istre spomladi 1943 utrpelo hude izgube.'' Med temeljnimi pomanjkljivostmi, ki so spremljale delo obeh okrožnih forumov, je bilo pomanjkanje literature. Hlaj je sicer pre- jemal nekaj časnikov in letakov po zvezah iz Trsta in Brkinov (celo iz osrednje Slovenije), vendar je to bilo premalo za razsežen teren. Razen enega pisma s sedeža PK KPS oziroma PO OF in Babičevih ter Marušičevih ust- nih napotkov več kot pet mesecev ni dobU nikakršnih posebnih navodil za delo. Glede literature so se razmere začele izboljševati sredi maja 1943, ko je po prihodu tehnikov iz osrednje Slovenije v bunkerju na pobočju Tinjana pri Gabrovici začela delovati parti- zanska ciklostilna tehnika »Naš dom« (vodja Milan Guček in nato Lado Trobevšek-Jodi). V drugi polovici maja je izdelala pet tiskov v skupni nakladi 660 izvodov, kar je razme- roma malo, vendar precej več kot pa je okro- žje dobivalo tiska dotlej. V začetku junija so morali tehniko premestiti v Bertoše pri Ri- žani, kjer je delovala tudi še po italijanski kapitulaciji, vendar pod novim imenom.'* Kljub razmeroma (poudarjam: razmeroma) naglemu razvoju narodnoosvobodilnega giba- nja v Slovenski Istri spomladi 1943 je tam novačenje v partizane nasprotno kot v dru- gih primorskih okrožjih zajelo le nekaj posa- meznikov, do julija 1943 le okrog 15 oseb.'* Temeljni vzrok za to je odsotnost partizan- ske vojske in tudi šibkost Osvobodilne fronte (okrog 130 vasi in zaselkov, a le okrog 15 te- 132 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 renskih odborov OF). Zato tam niso bile niti italijanske oblasti tako zelo nasilne pri mo- bilizaciji v italijansko vojsko kot v drugih primorskih predelih, kjer je bila tisti čas rekrutacija v partizane že množična. Nasilno mobilizacijo v italijansko vojsko so 8. marca izvedli le v 10 občinah puljske pokrajine, med njimi so bue tri tudi v Slovenski Istri (Deka- ni, Hrpelje-Kozina, Marezige). Pozneje so ci- vilne oblasti'^ ugotavljale, da so s tem vzne- mirile razmeroma mirno prebivalstvo. Kaže tudi, da je zaradi pomanjkljivih zvez ostala neizrabljena priložnost, ko je marca pribeža- la iz Ldvoma skupina 12 vojakov, večinoma Slovencev, s poročnikom in iskala zvezo s partizani. Iskala jo je v Trstu in na Reki (po nekih podatkih celo na Učki), vendar je ni dobila in se je razšla ter je le eden prišel med hrvaške istrske partizane.'' Pač pa je ti- sti čas odšlo iz premogovnika v Rasi razme- roma precej Slovencev v partizane, vendar brez zveze z narodnoosvobodilno organizaci- jo v Slovenski Istri. Verjetno takrat še ni bilo nobene zveze med vodstvoma narodnoosvo- bodilnega gibanja za Hrvaško in Slovensko Istro. V. Hlaj je šele 10. aprila poročal, da bo v kratkem s pomočjo sekretarja OK KPS Ilirska Bistrica (Brkini) dobil zvezo »s hrva- škim terenom, ki meji na mojega.«'^ Iz neka- terih virov lahko razberemo, da je imelo vod- stvo narodnoosvobodilnega gibanja v Hrvaški Istri zvezo z OK KPS Ilirska Bistrica (Brki- ni), kar je tudi razumljivo zaradi stikov med brkinskimi, kastavskimi in istrskimi partiza- ni v drugi polovici 1942. Ti stiki so decembra 1942 po italijanski ofenzivi na Planik (7. 12. 1942) pripeljali tudi 6 partizanov prve hrva- ške Istrske partizanske čete v slovensko Br- kinsko četo.'" Ko je ta 13. marca 1943 utrpela hud poraz v Kozjanah, so bili med padlimi tudi partizani iz prve Istrske čete, tudi njen politkomisar Avgust Vivoda-Arsen. Potlej je bilo še nekaj obiskov istrskih partizanov v Brkinih in prišlo je še tudi nekaj novincev iz Hrvaške Istre v Brkinsko četo. O sodelovanju med slovenskim in italijan- skim osvobodilnim gibanjem v Slovenski Ist- ri je v tistem času le malo podatkov. V glav- nem je bilo to sodelovanje neposredno v skupnih akcijah (npr. v Kopru 4. 6. 1943). Iz nekega podatka pa zvemo, da so se že takrat pojavljale tudi težave zaradi nerazumevanja slovenskega narodnega vprašanj a.^* Ustanovitev okraja Južna Primorska z okrožji Pivka, Ilirska Bistrica, Materija (no- vo okrožje). Kras in Slovenska Istra, ki mu je bil sekretar Rudi Mahnič-Brkinc (člana Franc Segulin-Boro in Avgust Špacapan- Stmad), 2. junija 1943, ni za Slovensko Istro imela nobenih bistvenih posledic. Spremenili so le nekoliko ime okrožja: Slovenska Istra- Trst okolica. Splošne razmere in delo OK KPS in OO OF so povzročili hitrejše širjenje OF tudi v tem predelu. Junija so imeli že sedem rajonskih in 69 terenskih odborov 0F.2' Rajonski odbori OF so bili v tehle ra- jonih: 1. rižanskem (od aprila, sekretar Anton Bernetič-Jakob in za njim Ivan 2igante-Pe- ter), 2. čežarskem (od aprila, sekretar Dani- jel Bertok-Cerčil), 3. škofijskem (od aprila, sekretar Bruno Klarič-Štefan in za njim Mar- jan Furlanič-Izidor), 4. šmarskem (od maja, sekretar Franc Glavina-Miklavž in za rjim Avgust Štemberger), 5. dolinskem (od aprila, sekretar Andrej Vitrih-Peter in za njim Jože Sturman-Slavko), 6. gabrovškem (od maja, sekretar Roman Ivančič-Vojko), 7. loparskem (od junija, sekretar Avgust Starc-Vido).^^ Obalni predel Slovenske Istre od Kopra do Dragonje je bil zunaj teh rajonov in organi- zacijskega dosega OO OF Slovenska Istra. Spadal je pod mestni komite KPI Trst. Padec fašizma v Italiji je precej razgibal istrsko prebivalstvo. Še pred njim je bila 11. julija stavka delavcev v izolski tovarni rib- jih konzerv, čez 14 dni pa so odstranjevali znake fašističnega režima in si nakopali pre- ganjanje italijanskih oblasti.Povečalo se je tudi število sabotažnih akcij med delav- stvom.^* Italijanski funkcionarji v občinah, kjer je bila razširjena OF (npr. v Hrpeljah- Kozini, Podgradu, Dekanih) so se pritoževali, da prejemajo zahteve okrajnega odbora OF za Južno Primorsko, naj italijanski priseljen- ci zapuste svoje položaje itd.^' Drugače kot v Hrvaški Istri, kjer je poleti 1943 odšlo v par- tizane po italijanskih podatkih več kot sto ljudi, med njimi precej labinskih rudarjev (tudi Slovencev), v Slovenski Istri zaradi od- sotnosti partizanske vojske ne samo v tem predelu, temveč v vsej Južni Primorski, ni prišlo do partizanskega novačenja. Kot pri drobitvi večjih okrožij na manjša ob ustanovitvi okrajev je vodstvo narodnoos- vobodilnega gibanja za Slovensko Primorje ob ukinitvi okrajev prešlo v drugo skrajnost. Iz petih okrožij v Južni Primorski je 4. sep- tembra 1943 ustanovilo le tri, med njimi tudi okrožje Brkini-Slovenska Istra. Vanj je zdru- žilo kar tri dotedanja okrožja: Ilirsko Bistri- co, Materijo in Slovensko Istro. Ker so Hlaja prejšnji dan odpoklicali v VOS, je sekretar OK KPS in OO OF postal Franc Segulin-Bo- ro Kladivar (člani OK KPS: Tone Dougan- Branko Smrekar, Jože Zidar-Jadran Hribar, Tone Jurišič-Pavel Jerebica, Jožef Strnad- Pipan, Ivan Cah-Iskra, člani OO OF poleg imenovanih tudi Viktor Berce-Božo in Vid KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 133 Oprešnik-Nace; od vseh je bil le Cah dote- danji politični delavec v Istri) To okrožno vodstvo je kapitulacija Italije kot zelo pomemben mejnik NOB v Sloven- skem Primorju in Istri vendarle nekoliko iz- nenadila. Njegovi člani niso bili skupaj (se- kretar je odšel v bivše okrožje Slovenska Ist- ra-Trst okolica) in so šele po enem dnevu zvedeli za ta dogodek. Tedaj je okrožni od- bor OF vendarle izdal proglas, v katerem je prikazal najpomembnejše naloge: boj proti nemškim in italijanskim fašistom, razorože- vanje italijanske vojske, prirejanje demon- stracij z zahtevo po izpustu jetnikov in inter- nirancev, vstop v Narodno zaščito, napadi na ječe in osvoboditev jetnikov, zasedba kara- binjerskih postaj ter občinskih in poštnih uradov, priprava na splošen narodni upor." Ker so ljudje prihajali k odborom OF po kon- kretnejša navodila, je OO OF 11. septembra izdal »odredbo št. 1«. Vsebuje kot najpo- membnejšo določbo prevzem oblasti, organi- ziranje Narodne zaščite, rušenje pomembnih prometnih žil itd. Naredba pa še nima določ- be o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodil- no vojsko.Okrožni odbor OF namreč še ni mogel vedeti, da sta jo tisti dan razglasila 10 OF in Narodnoosvobodilni svet za Pri- morsko Slovenijo. Vseljudska vstaja kot ena najpomembnej- ših značilnosti narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju in Istri, je zajela tudi Slovensko Istro. Izražali so jo vsi tisti pojavi kot v drugih predelih teh pokrajin: množične demonstracije ali manifestacije, razoroževa- nje italijanskih oboroženih sil, prevzem ob- lasti in organizacija uprave, splošna mobili- zacija v Narodnoosvobodilno vojsko itd. Osvoboditev političnih jet- nikov iz koprskih zaporov 27. 9. 1943 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 Množične demonstracije za izpust politič- nih jetnikov so zajele tudi Koper in Izolo. V Kopru so bile 10. septembra popoldne kot manjši odmev velikih in uspešnih demonstra- cij v Trstu, ki so pripeljale do izpusta poli- tičnih jetnikov. Čeprav je bil tudi v Kopru med italijansko vojsko in karabinjerji že raz- kroj, so oblasti uspele zadržati veliko večino jetnikov v zaporih. Drugi dan je prispela vest, da je ljudstvo razorožilo karabinjersko po- stajo Črni kal in da ne bi prišlo do ponovnih demonstracij, so izpustili iz zaporov okrog 20 jetnikov iz Istre. Ker je tisti dan zjutraj na poti v Pulj prispel v Koper avtomobil nem- ških vojakov, je zvečer okoli 500 jetnikov po- skušalo priti iz zaporov, kar so pazniki one- mogočili s streljanjem v zrak in metanjem ročnih bomb. Drugi dan je nemški okupator začel odvažati jetnike z ladjo v Trst.^^ V Izoli so predstavniki nekaterih do tedaj ilegalnih političnih strank ustanovili odbor za javno blaginjo, ki je prevzel oblast v mestu. Manifestacije so bile že 9. septembra. Lačna množica je drugi dan vdrla v tovarno kon- zerv; streljanje karabinjerjev je povzročilo smrtno žrtev. Kaže, da je bila v Izoli ubita ženska prva smrtna žrtev protifašističnega ¦ boja v Slovenski Istri po letu 1941. To je namreč bilo edino okrožje na Primorskem, v katerem do italijanske kapitulacije ni padel nobeden pripadnik narodnoosvobodilnega gi- banja ali nasprotnik. Pod pritiskom komuni- stov so morali karabinjerji in financarji- od- dati orožje. 15. septembra je prišla v Izolo partizanska četa.'" V Piranu je vse ostalo po starem. Posamez- ni protifašisti so sicer pozivali ljudstvo k vstaji, vendar ni bilo odziva.^' Vprašanje je, koliko je na to vplivala navzočnost nemške pomorsko-letalske posadke v bližnjem Por- torožu. Množična zborovanja OF so bila predvsem v notranjosti Slovenske Istre. Bila so v vseh rajonih, npr. v Pomjanu, Rižani, Gračišču, Marezigah itd.^^ Politični delavci in ljudstvo so pritisnili na karabinjerske in financarske postaje ter razorožil njihovo moštvo. Tako so razorožili karabinjerske postaje v Črnem Ka- lu, Šmarjah, Marezigah, Dekanih, Podgorju ter financarsko postajo v Strunjanu.'' Raz- oroževali so tudi manjše oddelke italijanske vojske, ki so se umikali iz Istre v Italijo. V okrožju Brkini-Slovenska Istra je Narodna zaščita na cesti med Markovščino in Obro- vom ustavila veliko italijansko motorizirano kolono — hitro divizijo »Eugenio di Savoia«, ki se je iz Hrvaške nameravala umakniti v Italijo. Pogajanja, ki sta jih vodila Viktor Dobrila, nekdanji borec 1. proletarske briga- de, in Franc Segulin-Boro, so pripeljala do načrta za skupni napad na Trst, vendar do njega ni prišlo in so divizijo razorožili."' V Slovenski Istri so takrat razorožili tudi ne- kaj manjših enot. Organi narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenski in Hrvaški Istri so tesno sodelovali in si pomagali. Vzpostavili so redne zveze in odvažali vojaški material tudi v Hrvaško Istro. Še v prvi polovici septembra so se od- ločili, da ustanovijo skupni »Hrvatsko-slo- venski odred za Istro«. V njegov štab so ime- novali ljudi iz obeh delov Istre (za koman- danta Viktorja Dobrilo, za njegovega namest- nika Ivana Motiko, za politkomisarja Silva Mileniča-Lovra, člana OK KPH za Hrvatsko Primorje, za namestnika politkomisarja Franca Segulina-Bora in za operativna ofi- cirja Josipa Matica-Andrica ter Franja Juri- ševiča).^" To je bila prva skupna slovensko- hrvaška partizanska enota v Slovenski Istri in obenem prva partizanska enota v tem pre- delu sploh. Po odlokih 10 OF in narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo o splošni mo- bilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko z dne 11. septembra 1943 je tudi OO OF Brkini — Stovenska Istra začel izvajati splošno mobi- lizacijo. 16. septembra je OK KPS Brkini- Slovenska Istra poročal, da je bua mobili- zacija splošna, vendar do takrat še niso mo- gli »prodreti« v vse predele okrožja. To je bilo mogoče šele po razorožitvi nekaterih ka- rabinjerskih postaj (Šmarje in Marezige 15. in 16. 9. 1943).^' Poleg že omenjenega odreda so nastale tudi čete in bataljoni, npr. čežaran- ski bataljon, iz tržaških in miljskih protifa- šistov pa pri Miljah tržaški bataljon. 2e do srede septembra je bilo samo v okrožju Br- kini-Slovenska Istra zbranih prostovoljcev in mobilizirancev za tri bataljone (v vsej Istri in Brkinih pa za okoli 10 bataljonov) in pri- manjkovalo je predvsem nižjega poveljniške- ga kadra za čete in bataljone. Člana OK KPS Ivana Caha-Iskro" Je 20. septembra poklical v Buzet Anton Cerovac. Povedal mu je za nalogo, ki so j o dobili, da se povežejo z istrskimi Hrvati in Slovenci. Za- to so v Movražu ustanovili 4. bataljon 1. istr- ske brigade, v katerega naj se vključijo tudi Slovenci."^ V ta bataljon so se res vključeva- li tudi istrski Slovenci in je jugozahodni del Slovenske Istre postal tudi njegovo operacij- sko območje. Na željo okrožnega komiteja KPS Brkini-Slovenska Istra so iz 2. istrske brigade poslali svoj 1. bataljon v akcijo za osvoboditev jetnikov iz koprskih zaporov. Od tam jih je namreč nemški okupator s čolni odvažal v tržaške zapore. Dne 26. septembra KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1973 135 ; Jože Zldar-Jadran je bataljon prišel v Marezige in Lopar, kjer se je seznanil z razmerami. Še isti dan je del bataljona odšel na položaje pred Koper, drugi dan zjutraj pa še drugi del. 27. septem- bra je ves bataljon vdrl v mesto, osvobodil več kot 200 političnih jetnikov, odnesel iz skladišč precej raznega blaga za potrebe par- tizanske vojske in odpeljal nekaj zagrizenih fašistov v Buzet. Bataljon je izdal proglas prebivalcem Kopra v hrvaškem in italijan- skem jeziku.^' Kaže, da je 1. bataljon 2. istrske brigade ostal v Kopru ali pri njem do 29. septembra. Poveljstvo 71. nemške pehotne divizije, ki je bilo odgovorno za vzdrževanje reda in mira v vsej Južni Sloveniji in Istri, je še tisti dan zvedelo za ta dogodek. V svojem »večernem poročilu« je navedlo: »Koper so zaisedli ban- diti. Njihova moč ni znana.« Ker so tiste in drugi dan imele enote 211. grenadirskega polka te divizije iz Trsta boje pri Žavljah, niso mogle kreniti v boj za zavzetje Kopra. Vendar so še tisti dan mislile na to. Pri nem- škem pomorskem komandantu za Severni Ja- dran (Istra), kapitanu Schmidtu se je nam- reč oglasil stotnik Henkel in prosil za motor- ni čoln št. 483, s katerim bi prepeljali v Ko- per okoli 400 vojakov. Vendar je ta čoln 28. septembra odpeljal hrano in strelivo obkolje- nim 200 nemškim vojakom v Portorožu (tam so bui še pred italijansko kapitulacijo), na- kar so ga morali poslati v Benetke. Zato so 29. septembra lahko dali na voljo za prevoz čet v Koper le dva splava in obalni parnik. Ta je res odpeljal četo vojakov proti Kopru. »Kot pravijo prispela poročila, ]e izkrcanje poteklo gladko, prodiranje pa je naletelo na nepričakovano močan odpor, tako da so se te enote morale spraviti v položaj ježa. V za- četku le za prevoz predvidena splava sta osta- la pred obalo kot topniško zavarovanje in za primer potrebnega vkrcanja vojakov,« so po- ročali 29. septembra na mornariškem povelj- stvu za Severni Jadran (Istro) v Trstu. O boju v Kopru in pri njem pripoveduje izjava komandirja druge čete bataljona 2. istrske brigade Antona Poropata: »Bataljon se je umaknil iz mesta in zavzel položaje v ne- posredni bližini. 28. (pravilno: 29. — op. T. F.) septembra zgodaj zjutraj se je pokazalo pred koprskim pristaniščem pet nemških boj- nih čolnov, polnih vojske. Mi smo streljali na- nje s topom iz borovega gozdiča nad poko- pališčem v Škocjanu. Tako smo Nemcem pre- prečili, da bi izkrcali v pristanišču večje šte- vUo vojske. Vseeno jim je uspelo izkrcaiti okrog sto vojakov. Naše enote so bile dobro oborožene. Na izhodu iz mesta so se žilavo borile in povzročile sovražniku velike izgube, kar ga je prisililo k umiku v mesto. Nemci so zavzeli položaje po hišah in na sitrehah. Padlo jih je okrog 30 in imeli so več ranje- nih.« Dne 29. septembra zvečer je poveljstvo 71. divizije poročalo: »Dopoldne so deU 211. grenadirskega polka z morske strani na 2 splavih napravili izkrcevadno akcijo v Kop- ru, ki so ga bile zasedle tolpe. Kljub temu, da so splava že obstreljevali na morju, so vojaki po izkrcanju v pouličnih bojih zavze- li Koper in ga zasedli. 20—30 tolovajev Je bilo ubitih, okoli 300 pa jih je zbežalo.« Ob- veščevalni oddelek II. SS-tankovskega kor- pusa pa je v svojem »jutranjem poročuu« 30. septembra govoril o 25 padlih in 8 ujetih partizanih. Tudi o tem, kaj se je zgodilo drugi dan, tj. 30. septembra, imamo na voljo nekaj podat- kov. Že omenjeni Poropat pripoveduje: »30. septembra so Nemci okrepili svoje sile v sme- ri Koper—Ankaran. Njihova artilerija je iz Trsta v presledkih obstreljevala naše enote. Hrvaški bataljon je bil razporejen vse do Bertokov. Borci so se dva dni in dve noči upirali Nemcem, ki so z večkratnimi naskoki skušali prodreti iz Ankarana. V tistih sep- tembrskih dneh se je našemu bataljonu pri- družila skupina italijanskih alpincev in so se borili skupaj z našimi borci. Partizani so imeli na Markovem hribu postavljen top, s katerim so streljali na sovražnika. Toda za- radi neizkušenosti je bü učinek skromen.« 136 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 Poveljstvo 71. divizije pa je o tem 30. sep- tembra poročalo tole: »Sovražnikova baterija na točki 112 (4 km vzhodnojugo vzhodno od Kopra) z 2 topovoma cd danes zjutraj ob- streljuje Koper. Ni še jasno, ali gre za topa kal. 7,5 cm ali 10,5 cm. Uničil ju je ogenj iz naše težke baterije. Sedaj obstreljujejo novo scfvražnikovo baterijo, ki je 500 m severno od prejšnje.« To je vse, kar za sedaj natančnej- šega vemo o bojih v Kopru in pri njem 29. in 30. septembra 1943.« Med večjimi spopadi mladih, še neizkuše- nih partizanskih sil v Slovenski Istri je tudi boj, ki ga omenja letak okrožnega komiteja KPS Brkini-Slovenska Istra o mobüizaciji. Poroča: »Dne 25. septembra 1943 so partizani iz Slovenske Istre imeli uspešen boj na Bivljah, zaplenili so dva kamiona in dva avtomobila in mnogo orožja. Sovražnik je pustil na bo- jišču enega mrtvega, enega ranjenega ter 11 ujetih.«"" Po začetnem popolnoma samostojnem ust- varjanju partizanskih enot v Istri so v drugi polovici septembra 1943 vojaško organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja vključili v šir- še razmere. Tako kot so za Hrvaško Istro ustanovili poseben operativni štab, tako je del Primorske južno od železnice Postojna do Trsta skupaj s Slovensko Istro postal opera- tivno območje 14. divizije ter pozneje 7. kor- pusa NOV in POJ. V ta predel, še posebno proti Trstu, je sredi septembra 1943 usmeril svojo pozornost tudi glavni štab NOV in PO Slovenije. Tja je napotil motorizirano Šer- cerjevo brigado, ki pa se je po spopadu s sovražnikom v Ilirski Bistrici vrnila na Ma- šun. Do Slovenske Istre se je pripeljal tudi komandant glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman-Stane. Pravijo, da je bil 25. septembra celo v Pazinu. Vse enote, ki so ta- krat nastajale v Južni Primorski in Sloven- ski Istri, so sicer podredili štabu 14. divizije, ki jim je poslal tudi prepotrebni kader, ven- dar je imel njen štab z njim le rahle zveze. V okrožju Brkini—Slovenska Istra so v drugi polovici septembra poleg Snežniške ali Br- kinske brigade na Mašunu ustanovili tudi slovensko Istrsko brigado pri Dekanih (ko- mandant Ivan Kovačič-Efenka, politkomisar Dragomir Benčič-Brkin, njegov namestnik Bojan Škrk). Pri Dolini pa so tržaški in milj- ski protif ašisti ustanovili italijansko Tržaško brigado, (komandant Giovani Zol, politkomi- sar Natale Kolarič).'*^ Vseljudsko vstajo je vodstvo narodnoosvo- bodilnega gibanja razglasilo za plebiscit pri- morskega in istrskega ljudstva za novo, fede- rativno in na narodni enakopravnosti zgra- jeno Jugoslavijo ter sta vrhovni plenum OF in izvršni odbor ZAVNOH še septembra 1943 razglasila priključitev Slovenskega Primorja in Istre k Sloveniji in Hrvatski in s tem k Jugoslaviji. S to vseljudsko vstajo, še pose- bej z ustanovitvijo večjih partizanskih enot in razširitvijo Osvobodilne fronte, ki je pred- stavljala tudi ljudsko oblast na vsem območ- ju, razen v nekaterih mestih, je narodno- osvobodilni boj v Slovenski Istri začasno do- segel takšno širino in moč, kot jo je imel v drugih območjih. Nagla rast narodnoosvobodilne vojske, or- ganizacija javne uprave, pomanjkanje vodil- nega kadra, katerega del je odšel v vojsko, itd., so drugo organizacijsko delo okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF neko- liko potisnili v ozadje. Tako namreč lahko sklepamo po tem, da je okrožni odbor OF šele 27. septembra obvestil rajonske odbore o ustanovitvi narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo in novih nalogah: sploš- ni mobilizaciji v NOV, spravljanju italijan- skega orožja, streliva, opreme in hrane, spravljanju poljskih pridelkov, pripravljanju volitev za zbor odposlancev slovenskega na- roda, prirejanju množičnih zborov OF itd.''* Kaže, da je bil prihod člana PK KPS in na- rodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slo- venijo Branka Babiča-Vlada v to okrožje prva priložnost, da sta se OK KPS in OO OF temeljiteje seznanila z razmerami v vsej po- krajini in najpomembnejšimi nalogami. »Pre- jeli smo direktivo o izvedbi volitev. Toda vo- jaške naloge nam niso dopuščale, da bi iste izvedli. Prispele so naknadno tudi neke di- rektive o nekih spremembah in za odpošilja- tev v Državni zbor, toda nismo prejeli pis- menih pač pa ustmeno. Bil je prisoten tov. Vlado, član PK KPS za Primorsko, ki nam je tolmačil. Na podlagi teh direktiv smo po- slali 28 odposlancev na osvobojeno ozemlje. Ker nismo mogli izvesti volitev, smo te od- poslance imenovali. Poslani so bili iz vseh rajonov okrožja,« je pozneje poročal sekre- tar Segulin."' Med omenjenimi odposlanci jih je bilo nekaj tudi iz Slovenske Istre (Stanko Ulčnik iz Šmarij, Nazari j Bordon iz Cezar- jev, Josip Miklavčič iz Plavij, Otilijo Kav- rečič iz Rižane, Avgust Stare iz Loparja in Vincenc Babic iz Vanganela).^^ PK KPS za Primorsko je pohvalil, da so »tako hitro izvršili« navodila o odposlan- cih."" Verjetno so na seji okrožnega vodstva na- rodnoosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro okrog 27. septembra tudi preuredili okrožni komite KPS in okrožni od- bor OF. Padel je namreč Jurišič in iz kopr- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 137: skih zaporov so rešili Albina Codino — Voja Slaviča, nekdanjega sekretarja OK KPS Materija, v vojski pa je bil Dougan (polit- komisar Brkinske ali Snežniške brigade). V OK KPS so ostali sekretar Segulin in člani Zidar, Dougan, Cah, Strnad, Cucek in Kir- nova, torej ponovno le en član iz Slovenske Istre, sprejeli pa so Codino. Bolj so preuredili okrožni odbor OF, katerega sekretar je na- mesto Segulina postal Zidar, člani pa Milan Guček-Javor, Cah, Vid Oprešnik-Nace, Vin- cenc Kocjančič-Marko, Kirnova, Berce (du- hovnik) in Jakob Marinšek-Mirko (duhov- nik), torej vendarle trije iz Slovenske Istre (Cah, Kocjančič in Marinšek).*' Svobodno partizansko ozemlje v Istri je bilo del velikega svobodnega ozemlja v jugo- zahodni Sloveniji in zahodni Hrvatski. Nem- škemu okupatorju je onemogočalo dostop na obalo, kjer je nekaj časa pričakoval izkrcanje britanske in ameriške vojske, ogrožalo zelo pomembne prometne zveze med večjimi mesti (Trst, Pulj, Reka itd.), v katera so kmalu po italijanski kapitulaciji z velikimi težavami prodrli njegovi oddelki in predstavljali osam- ljene postojanke, onemogočalo mu je tudi vzpostavitev njegove učinkovite uprave, tj. organiziranje operacijske cone »Jadransko primorje«. Hitler jo je namreč ukazal ustano- viti že 10. septembra 1943 in je vanjo vklju- čil kot eno šestih provinc tudi Istro.''^ Vrhov- no poveljstvo nemške vojske je sredi septem- bra 1943 vse svobodno ozemlje v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvatski poimenovalo po Istri in trdilo, da je Josip Broz-Tito vanjo prenesel težišče svojega bojevanja.*" Hitler je takrat neprestano odrejal nove in vedno več- je enote za bojevanje proti partizanom na omenjenem ozemlju, dokler ni končno 19. septembra ukazal pripeljati sile tudi iz Se- verne Italije ter napraviti veliko ofenzivo. Zanjo je sam pregledal operacijski načrt in ga tudi nekoliko spremenil. Ponovno je uka- zal, naj »slovensko komunistično uporniško gibanje v Istri« uničijo z neusmiljeno trdoto in izkoreninijo upornike.'" Potem ko je II. SS-tankovski korpus pod poveljstvom esesovskega generala Paula Hausserja od 25. do 30. septembra izvedel prvi del svoje ofenzive v osrednjem delu Primor- ske,5i jo je v drugem delu usmeril proti Istri in Reki. Temeljni namen te ofenzive je bU uničiti partizansko vojsko, zasesti obalo, pro- metne zveze, gospodarske objekte itd. Po- veljstvo omenjenega korpusa na Opčinah pri Trstu je izvedbo ofenzive v Istri zaupalo po- veljstvu 44. grenadirske divizije »Hoch-und Deutschmeister« (poveljnik generallajtnant dr. Franz Beyer) v Lipici, medtem ko je imelo poveljstvo 71. pehotne divizije (po- veljnik generalmajor Wilhelm Raapke) na- logo, da vodi ofenzivo severno od Reke. Prva faza ofenzive v Istri naj bi zajela Slovensko Istro in del Hrvaške Istre do reke Mirne, dru- ga faza jugovzhodni in tretja jugozahodni del Istre. Od 2. do 4. oktobra sta 1. SS-tankovsko grenadirski polk divizije »Leibstandarte Adolf Hitler« (iz Milj) in 21. tankovski polk 24. tankovske divizije (iz Kozine) s sodelova- njem nekaterih delov 71. divizije in 44. gre- nadirske divizije vzporedno prodirala s črte Milje—Kozina v notranjost Istre. Prvi je prodiral po obali, ki so jo z morske strani za- pirali manjši oddelki nemške mornarice, in do večera prispel do Portoroža. Drugi je pro- diral proti Buzetu in ga zasedel že prvi dan ofenzive in so njegove predhodnice kmalu do- segle Mirno in tam sklenile južni del obro- Ča.a2 Najprej je ofenziva zadela na 1. bataljon garibaldinske Tržaške brigade na Miljskih hribih. V hudem boju je padlo 24, ranjenih je bilo 9 in ujetih 16 borcev.=' Slovenska Istrska brigada se je iz Podgorja premaknila na Slav- nik, da bi prekoračila cesto Trst—Reka in prebila sovražno zaporo. Ponoči je prišla na Slavnik in se spustila do Skadanščine. Ker ni mogla čez cesto, se je prek Slavnika na- potila nazaj v Podgorje. Večino borcev je za- Franc Segulin-Boro fotografiran na sedežu OK KPS ; Brkini — Slovenska Istra v Celju septembra 1943 ' 1381 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 j eia demoralizacija in je odšla domov. Osta- nek je štab brigade razdelil v zasede proti Trstu, cesti Trst—Reka in Munam. Štab bri- gade pa je bil okoli Vodic, da bi posredoval v eni ali drugi smeri, vendar se je moral ne- kaj dni celo skrivati pred nemškimi motori- ziranimi patruljami, ki so čistile Istro. 2. hr- vaško istrsko brigado je ofenziva zajela v se- vernem delu Istre, na položajih Bazovica— Kozina. Že prvi dan je imela hude izgube, padel je tudi politkomisar brigade. Njeni de- li so se umaknili na položaje Buzet—Račja vas—^Trstenik, kjer jih je sovražnik dokonč- no razbil. Stab 14. divizije in glavni .štab NOV in POS, ki so jima bile podrejene šti- ri brigade v Brkinih in Slovenski Istri, nista mogla storiti ničesar. Nameravala sta jih umakniti čez cesto Pivka—Reka, vendar je bilo že prepozno. Usodno za obe hrvaški istr- ski brigadi in oba odreda pa je bilo to, da jim je ofenziva 71. divizije severno od Reke one- mogočila preboj v Gorski Kotar.-'* Nemška vojska je v ofenzivi v Istri dosled- no izpolnjevala Hitlerjevo povelje o »izkore- ninjenju upornikov«. Delno ali popolnoma je požgala mnogo (okrog 55) vasi v Slovenski Istri in postrelila nekaj desetin prebivalcev, največ v Trebešah (26) in Pridvoru (22). So- dijo, da je takrat bilo ubitih ali je padlo več kot 200 borcev in prebivalcev." Po tej hudi sovražni ofenzivi je Slovenska Istra ostala nekaj časa brez večjih partizan- skih enot. Ostanki slovenske Istrske in garibaldinske Tržaške brigade — štaba s spremstvom — so se nekaj časa dr- žali okoli Vodic in Mun.^« Glavni štab NOV in POS, ki je ugotovil, da Južna Primorska ni ustrezna za daljše bivanje in uspešno ope- rativno delovanje partizanskih brigad in di- vizij, je za Brkine in Slovensko Istro 5. ok- tobra 1943 ukazal ustanoviti Istrski odred, podrejen štabu 14. divizije (po 27. decembru 1943 neposredno glavnemu štabu NOV in POS). Odred je zbral vse razkropljene sku- pine borcev v Brkinih in Slovenski Istri (en bataljon so mu dodelili iz Brkinske brigade, ki so jo nato kmalu ukinili) in se krepili z domačini. Drugi bataljon, čigar operacijsko območje je bila Slovenska Istra, so ustano- vili pri Skadanščini med 15. in 20. novem- brom 1943, ali mesec dni po ustanovitvi prve- ga bataljona v Brkinih. Konec novembra 1943 so v bližini Dola pri Hrastovljah iz treh pre- ostalih skupin borcev bivše Istrske in Trža- ške brigade ustanovili še tretji bataljon in ga poimenovali po padlem komandantu Tr- žaške brigade Giovanniju Zolu (padel 7. 11. 1943 pri Malih Munah). Stab tega bataljona je imel tesne zveze s tržaško organizacija KPI. Odred je izvajal mobilizacijo, delal manjše akcije, večje pa šele v letu 1944. Bil je nekaj časa edina slovenska partizanska enota v Slovenski Istri.'' Po veliki sovražnikovi ofenzivi v Istri je bi- la pred okrožnim vodstvom narodnoosvobo- dilnega gibanja za Brkine—Slovensko Istro naloga odpraviti neugodne posledice te ofen- zive. Te so se izražale predvsem v veliki demo- ralizaciji prebivalstva zaradi nezaslišanega sovražnikovega nasilja. Potem ko je povedal, da je ofenziva napravila mnogo škode zaradi razbitja partizanskih enot in izgube težkega orožja, je OK KPS dodal: »Morala ljudstva je zelo padla in vse se izogiba borbi, vsak bi hotel ostati doma, vsak je bolan itd. (...) Med ofenzivo, ki se je začela prav v Istri, so se novomobiliziranci po večini razbežali na domove, tako da moramo sedaj vršiti mobili- zacijo znova. Vse se izogiblje pozivom in vsak hoče ostati doma. Kakor že omenjeno, pri- hajajo z vsemogočimi izgovori na dan, samo da lahko ostanejo doma. (...) Te dni sem se osebno mudil v Sloveski Istri, doživel sem nemško ofenzivo, ki je napravila veliko de- moralizacijo. Ljudstvo je vse zbegano bežalo od vasi do vasi, a Nemci so za njimi požigali in ropali.«'^ Pri odpravljanju neugodnih po- sledic sovražnikove ofenzive je bilo pomemb- no predvsem dvoje: 1) krepitev Osvobodilne fronte in 2) ponovna mobilizacija v narodno- osvobodilno vojsko. Verjetno bo držal podatek, da se je zaradi sovražnikove ofenzive v Brkinih in Slovenski Istri okrožno vodstvo narodnosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro moglo zBrati na svojem sedežu v Celjah v Brkinih šele okrog 13. oktobra. Sklenilo je, da pošlje v Slovensko Istro, ki jo je najbolj prizadela sovražnikova ofenziva, skupino članov okrož- nega vodstva, in to Milana Gučka, Stanka Pervanjeta, Cucka, Marijo Segulin-Miro in Ivanko Nedog-Vlado. Skupina je odšla na pot v noči na 17. oktober in že čez štiri dni je okrožni odbor OF pisal Gučku, da je v Slo- venski Istri »vse tako zakonspirirano, vse ta- ko ozkogrudno povezano, da če človek bolj natančno pogleda situacijo, se cela naša orga- nizacija (sestoji) iz par tovarišev« in da »še vedno obstojajo samo nekaki rajonski komi- teji, ki pa so po večini sestavljeni iz enega ali pa^- tovariš-jv<. Svetoval mu je, da »se čimprej sestavijo rajonski odbori OF. ki bo- do v njih zastopani vsi dobri elementi, ki so se izkazali kot dobri aktivisti OF, ali ako niso meli prilike se izkazati, pa vsaj sedaj sprejemajo našo organizacijo. (...) Ako naj- deš dobre aktiviste OF, jih pritegni v teren- ske in rajonske odbore.« Svetoval mu je tudi, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 139 Sekretar OK KPS za Slov. Isfro Stanko Pervanje- Gruden naj k sedanjim članom rajonskih komitejev KPS priključi še nekaj dobrih aktivistov OF in bodo tako nastali rajonski odbori OF, ki bodo imeli najmanj po osem ljudi.Gučkova skupina se je po prihodu v Rižano razdelila na dva dela: Guček in Cucek sta odšla v no- tranjost Slovenske Istre in delala okrog Ce- zarjev, Pomjana, Šmarij, Loparja itd. Okrož- ni odbor OF jima je kmalu poslal v pomoč Božo Bašin- Tatjano in Savo Sosič. Pervanje- va skupina (on, Segulinova in Nedogova) je delala severno od Rižane.*' Okrožno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Brkine in Slovensko Istro je po- novno sprožilo akcijo za splošno mobilizacijo 18. oktobra. Takrat je OO OF izdal okrožnico »vsem članom okrožnega odbora OF«, v kateri jim je pojasnil naloge pri mobilizaciji. Po- krajinski komite KPS je čez deset dni tak način dela kritiziral: »Zdi se nam povsem nerazumljivo — skoraj bedasto — iz- dajati okrožnice na forum, v katerem ste sami«, in jih opozoril na redno, te- densko sestajanje.«^ Dne 21. oktobra pa je OO OF poslal posebno ciklostilirano okrož- nico o mobilizaciji vsem terenskim in rajon- skim odborom OF v okrožju. Priložil jim je tudi prazne »mobilizacijske pozive«.*^ Toda mobilizacijo je bilo težko; tisti čas so se vra- čali domov tudi nekateri borci iz drugih enot, na katere je udarila sovražnikova ofenziva na Dolenjskem in Notranjskem. Predvsem v Slovenski Istri se je začel pojavljati t. i. »istr- ski lokalpatriotizem« ali t. i. »dezerterstvo«, tj. odhajanje mobilizirancev iz vojaških enot v osrednji Sloveniji domov v Slovensko Istro. »Pospešuje to (oportunistično — op. T. F.) razpoloženje posebno povračanje posamezni- kov, ki se vračajo iz naših brigad ter pripo- vedujejo, kako slabo tretirajo naše vojaške komande Primorce. (...) Pritožujejo se pa sa- mo na nižje vojaške komande, kot npr. četne in bataljonske, medtem ko brigadne koman- de zelo hvalijo. Vsak dan se novi vračajo in naša mobiliza- cija je zelo težka, tolmačimo ljudstvu na mi- tingih, ki jih imamo vsak dan po vaseh, da je to samo zagovor teh ljudi, ker se bojijo kazni za dezerterstvo, toda težko se jih pri- pravlja do tega spoznanja.««* V svojem pismu z dne 28. oktobra 1943 je PK KPS za Primorsko napovedal prihod svo- jega začasnega sekretarja Antona Veluščka- Matevža v okrožje Brkini—Slovenska Istra, da bi »z njegovo pomočjo formirali nov O. K. za Istro.««-* Pokrajinsko vodstvo je torej skle- nilo, da razdelijo okrožje v dve okrožji in imenujejo okrožno vodstvo za Slovensko Is- tro. Upoštevalo je torej pripombo OK KPS Brkini—Slovenska Istra z .dne 7. oktobra, da so težave pri delu tudi zaradi preobsežnosti okrožja in da bi morala Slovenska Istra biti okrožje zase.«« Kot bomo videli, so to ures- ničili šele čez dva meseca postopoma. Velušček v Brkine ni prišel, pač pa je prišel konec oktobra ali začetek novembra v Južno Primorsko iz osrednje Slovenije novi inštruktor CK KPS za to območje Leopold Krese-Boštjan (Groga, Jost). »Tovariš Bošt- jan (Groga), inštruktor CK KPS je prispel in se nahaja v našem okrožju. Njemu smo po- slali vsa poročila in sporazumno preosnovali in dopolnili naš OK KPS, OO OF, OK ZKM, OO ZSM, OO SPŽZ. Na novo smo postavili okrožno gospodarsko komisijo, agitprop, podo- krožni komite PKS za Slovensko Istro« (pod- črtal T. F.), je poročal OK KPS Brkini—Slo- venska Istra 10. novembra 1943.«' Ob Kresetovi navzočnosti so imeli 5. in 6. novembra 1943 pomembno sejo OK KPS Brkini—Slovenska Istra, na kateri so teme- ljito preuredili vse organe narodnosvobodil- nega gibanja v okrožju ter ustanovili nove. V okrožni komite KPS so sprejeli Franca Primca-Dušana in Božo Bašin-Tatjano. Sled- nja je kot sekretarka okrožnega odbora ZSM zamenjala Cucka, ki je potlej delal le med 140 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 197B mladino v Slovenski Istri. Med devetimi čla- ni OK KPS je bil iz Slovenske Istre še vedno le en član (Cah). Okrožni odbor OF pa so potlej poleg dotedanjega sekretarja Zidarja in članov Gučka, Oprešnika, Kocjančiča, Ber- cela in Marinška sestavljali še novi člani Stanko Pervanje-Gruden, dr. Fran Juriše- vič-Brundo in Alojz Lesar-Vekoslav (duhov- nik). Člana sta prenehala biti Kirnova in Cah ki sta ostala le člana OK KPS. Med de- vetimi člani odbora (vštevši sekretarja) so bili kar trije duhovniki; iz Slovenske Istre so bili trije člani (Kocjančič, Juriševič in Marin- šek). Izpopolnili so tudi okrožni odbor SPŽZ, ki ga je še naprej vodila Kirnova, v njem pa je bilo še 7 članic. Sekretarka okrožnega ko- miteja ZKM (ali SKOJ) je postala Bašinova, v komiteju so bili še trije člani, od katerih so trije (Cucek, Segulinova in Sošičeva) že de- lali v Slovenski Istri. V okrožnem odboru ZSM, ki ga je kot sekretarka začela voditi Bašinova, so bili vsi člani OK ZKM in še tri članice, od katerih sta dve (Nedogova in Al- ma Miklavčič-Darinka) že delali v Slovenski Istri. Ustanovili so tudi sedemčlansko gospo- darsko komisijo, ki jo je vodil dr. Fran Juri- ševič (v njej je bil tudi duhovnik Marinšek), tričlansko komisijo za agitacijo in propagan- do, ki jo je vodil Godina (člana sta bila Guček in Pervanje). Za nadaljnje delo v Slovenski Istri je bi- lo najpomembnejše to, da so vsaj deloma uresničili Segulinov predlog z dne 7. oktobra 1943 (verjetno je bila to želja tudi večine čla- nov takratnih okrožnih forumov) o obnovi okrožja Slovenska Istra. Ker ni bilo Veluščka z ustreznimi navodili PK KPS, so ustanovili le podokrožni komite KPS in podokrožni od- bor OF. Za sekretarja OK KPS so imenovali Pervanjeta in za člane Caha, Bašinovo in Gučka. Zanimivo je, da so vanj imenovali Bašinovo in ne Cucka, ki je bil mladinski ak- tivist v Slovenski Istri, in da niso imenovali Kocjančiča, ki je bil nekoč član prvega okrož- nega komiteja KPS za Slovensko Istro."* Iz zapisoika seje sicer ni razvidno, da bi že ta- krat ustanovili tudi podokrožni odbor OF. Vendar pa je ohranjen dokument, ki ga je iz- dal »podokrožni odbor OF za Slovensko Istro«, kar potrjuje njegov obstoj."' Kmalu po tej seji je res prispel v okrožje Velušček, ki je verjetno naročil, naj Sloven- sko Istro organizirajo kot samostojno okrož- je. Je pa obenem odpeljal sekretarja OK KPS Segulina s seboj v Trst, kjer je postal sekre- tar OK KPS Trst in kjer so ga jeseni 1944 uje- li in nato ubili v rižarni. Nasledil ga je Zi- dar, ki je bil še sekretar OO OF. Podkrožni komite KPS za Slovensko Istro je obstajal več kot mesec dni in delal na terenu. Iz njegovega poročila sredi decem- bra 1943 zvemo, da je omenjena skupina ak- tivistov OF, ki je sredi oktobra odšla v Slo- vensko Istro, tam našla »okrog 15, v celice nepovezanih partijcev« in da je že okrog 25 članov KPS. Zelo kritično, morda celo pre- kritično"" je presojal razmere v tamkajšnji partijski organizaciji: »Prejšnji tukajšnji aktivisti niso ločevali OF od KP, da, celo niti površnih simpatizer- jev od pravih članov.'' Vsakega simpatizerja OF in KP, ki je bil pripravljen plačevati ne- kako mesečno »udnino« v višini 10 lir, so smatrali za člana KP, ter odvajali zbrano članarino kot partijsko. Radi tega se je po- kazalo za nujno, da se izvede popolna reorga- nizacija part, org., kar se je moglo pričeti še- le poslednje dni, po predhodnem pripravljal- nem delu z organizacijo novih odborov in z vzpostavitvijo po nemški ofenzivi razbite OF organizacije.«'^ Podokrožni komite KPS je tožil, da pri- manjkuje domačih partijskih aktivistov in je le en član KPS sposoben za partijsko orga- nizacijsko delo.'* Poročal je tudi, da so pod- okrožje razdelili na osem rajonov (1. rižanski, 2. koprski, 3. milj ski, 4. šmarski, 5. dolinski, 6. gabroviški, 7. loparski in 8. pregarski), ki so vsi imeli rajonske odbore OF in skoraj vsi (razen šmarskega in gabroviškega) tudi že tričlanske gospodarske komisije. V teh osmih rajonih so bili tudi 3—5-članski rajonski ko- miteji KPS (vsak komite je predstavljal tudi partijsko celico), razen v šmarskem in pre- garskem rajonu, kjer še ni bilo komitejev (in verjetno niti celic). Poudaril pa je, da razvr- stitev rajonov »še ni dokončna, ker je orga- nizacija terena še v polnem teku«.'* Iz drugih virov zvemo, da v Slovenski Istri do takrat »tudi socialno poreklo mnogih ,samozvanih partijcev' ni bilo v skladu z na- čeli in določili, iz katerih plasti ali slojev je potrebno novačiti partijske kadre. Za člane partije so se šteli namreč tudi razni premož- ni posestniki pa tudi marsikateri trgovec ali uslužbenec in sodelavec minule fašistične uprave.«'" Iz poznejših poročil tudi zvemo, da se je velik del članstva KPS po nemški ofen- zivi pasiviziral.'" »Takoj po ofenzivi se je pre- cejšnji del teh »partijcev« odtegnil vsakemu delu, postal popolnoma pasiven, deloma pre- šel celo v bolj ali manj odkrite nasprotnike (šmarski rajon in dr.). Pozneje, ko se je polo- žaj izboljšal (tu so čisto lokalno gledali na položaj), so zopet začeli nositi »članarino« in hoteli delati. (...) Kot drugod, je bila tu nem- ška ofenziva v prvih dneh oktobra lanskega kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 141 leta velika preizkušnja, kjer se je naš kader izčistil. Od nekaj stotin raznih elementov, ki so ob razpadu fašizma hoteli biti vsi ko- munisti, je ostalo nekaj klenih ljudi, ki so šli takoj zopet na delo, oziroma niso dela za- pustili niti v najhujših dneh. Ti so prava res- nična osnova tukajšnje Partije«, je pozneje poročal okrožni komite KPS za Slovensko Istro.'' Podokrožni komite KPS je preveril vse članstvo in menil, »da je v vsem pod- okrožju za nadaljnje članstvo zrelih kvečje- mu 5 članov in 6 kandidatov KPS.«'^ Ko je poročilo podokrožnega odbora OF z dne 14. decembra dobil tudi pokrajinski ko- mite KPS za Primorsko Slovenijo, je imel najprej samo dve kritični pripombi. Dokler ni v rajonu več celic KPS, ne more biti ra- jonskega komiteja, temveč mora biti celica zvezana naravnost z okrožnim komitejem KPS.'" Ker je podokrožni oziroma že ok- rožni komite KPS upošteval to načelo, je bi- lo število rajonskih komitejev nato nekaj ča- sa še manjše.^" Druga pripomba je bila po- membnejša. PK KPS je menil, da so merila podokrožnega komiteja KPS za članstvo pre- ozka, celo sektaška. Ce so ljudje aktivno de- lali v OF in tudi plačevali članarino KPS, bi jih bilo treba sprejeti v Partijo ali jih v njej obdržati.*' Da je imel pokrajinski komite vsaj v neki meri prav, se vidi po tem, da so imeli v Slovenski Istri do srede februarja 1944 že okrog 90 članov in 55 kandidatov KPS,**^ To nikakor nepomembno razpravo o član- stvu je vodil že novi okrožni komite KPS za Slovensko Istro. Ustanovili oziroma obnovili so ga 19. decembra 1943 v Bertoših (na istem kraju kot prvega 11. 4. 1943) ob Kresetovi in Zidarjevi navzočnosti.*' Sekretar je postal Pervanje in člani Guček, Cucek in Ernest Vatovec-Amedej, dotedanji rajonski obve- ščevalec.** Komisijo za agitacijo in propa- gando je vodil sam sekretar, člana pa sta bi- la Ivan Matko-Imko in neki Andrej. V okrož- ni tehniki »Snežnik« so takrat delali vodja Justin Miklavc-Očka, Ivanka Škapin-Mamca in Otilija Dobrinja-Tončka.*^ Kaže, da so OO OF ustanovili oziroma obnovili drugi dan, tj. 20. decembra. Njegov tajnik je postal Guček, namestnik Pervanje, blagajnik in gospodar- ski referent Vatovec in referent za sanitelo in šolstvo Matko. Zanimivo je, da v okrožni odbor OF niso vključili sekretarjev okrož- nih odborov ZSM in SPŽZ. Okrožni odbor ZSM je vodil sekretar Cucek, članice pa so bile Segulinova, Nedogova, Sošičeva in Mi- klavčičeva. Okrožni odbor SPŽZ še niso imenovali; poverjenica za SPŽZ je postala Milka Kristan (z Rakulka na Pivki). Okrožno gospodarsko komisijo je vodil Cah in v njej sta bila še nekdanja člana prvega okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro Kocjančič in Ivančič.** Pri obnovi okrožja so pustili tiste rajone (8), ki sta jih ustanovila podokrožni komite KPS in podokrožni odbor OF. Ugotovili pa so, da je skoraj v vseh rajonih »izvedena že popolna organizacija terenskih odborov OF«. O SPŽZ so ugotovili, da »pred dvema mese- cema sploh ni obstajala. Sedaj se ustanav- ljajo terenski in rajonski odbori, ki kažejo že sedaj precejšnjo aktivnost pri delu, posebno v pomoči pogorelcem in prizadetim po nem- ški ofenzivi, kakor tudi našim vojaškim edi- nicam.« O ZSM pa so poročali, da se je orga- niziranje mladine »pričelo pred dvema me- secema,« in da je postavljenih že šest rajon- skih odborov s podrejenimi terenskimi od- bori. Poročali so tudi, da se organizira Var- nostnoobveščevalna služba. Postavili so si štiri glavne naloge: 1. mobilizacijo v NOV, 2. ureditev gospodarstva, 3. ureditev šolstva in 4. izpolnitev organizacije.*' Okrožno vod- stvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slo- vensko Istro se je teden dni po ustanovitvi nastanilo v novem bunkerju na Badihi nad Plavjami. Osrednja kurirska postaja za okrož- je je bila v Gabrovici in jo je vodila Zo- fija Krašovec-Vesna.8* Pokrajinski sistem ku- rirskih postaj tisti čas še ni segel v Sloven- sko Istro. Vldko Hlaj-Zižie 142 ! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 Milan Guček-Javor fotografiran v bunkerju okrožnega centra na Badihi jeseni 1943 Inštruktor CK KPS za Južno Primorsko Leopold Krese-Jost je po skoraj dvomeseč- nem spoznavanju razmer in delu na terenu ugotavljal naravnost vpijoče pomanjkanje političnega kadra. »Ravno sedaj organizira- mo OK Istra, je to zelo zaostal teren v vsa- kem pogledu. Zato bomo morali dati (tja) ne- kaj zelo dobrih kadrov«, je poročal 17. de- cembra 1943.*" Podobno je poročal po obnovi okrožja: »V Istri smo organizirali samostojno okrožje. Tamkajšnji teren je še zelo v začet- ku, tako kar se tiče Partije kot OF in bi bilo potrebno novih dobrih aktivistov, zlasti za žensko delo, ki jih pa zaenkrat nimamo.«'" Glede »zaostalosti« Slovenske Istre je Krese navedel tri vzroke: 1. to območje ni bilo sa- mostojno okrožje, temveč priključeno Brki- nom; zaradi velike oddaljenosti vodstvo ni dovolj skrbelo za to območje; 2. pri obnovi okrožja niso imeli na voljo dovolj kadra, ki bi znal izrabiti vse možnosti; 3. »To okrožje ima premajhno oporo v vseh nas; potrebno bi bilo, da bi tovariši, ki jih od časa do časa pošljete vi na Južno Primorsko v svrho kon- trole in pomoči, obiskali tudi Istro, ki je tega najbolj potrebna. To se pa dosedaj še ni zgo- dilo.«"' V okrožju Slovenska Istra so bile po nemški ofenzivi posadke nemške vojske še red- ke, le v obalnih mestih. Fašistična »milica za teritorialno obrambo« (Milizia difesa territo- riale) se je šele organizirala. Karabinjerji so bili le v obalnih mestih, v notranjosti pa le v Dekanih in Šmarjah (!). V okrožju je bilo pred italijansko kapitulacijo devet italijan- skih občin (Koper, Izola, Piran, Šmarje, Ma- rezige, Dekani, Hrpelje—Kozina, Dolina in Milje). V vseljudski vstaji je bilo popolnoma svobodno vse ozemlje, razen občin Piran in Koper ter Milja in odstranjena italijanska uprava. Po svoji ofenzivi v začetku oktobra je nemški okupator uvedel svojo upravo v vseh obalnih mestih in v večjih krajih v notranjosti. Občine Koper, Izola, Piran in Milje so imele župane italijanske narodnosti; občina Dekani je dobila prejšnjega župana italijanske narodnosti, ki pa se je držal bolj v Trstu; v občini Dolina pa je nemški oku- pator postavil slovenskega župana. V drugih občinah so ostala ali pa so obnovili le nekakš- na tajništva, ki niso imela nobenih političnih Politkomisar slovenske Istrske brigade Drago Benčič-Brkin (četrti od leve) s partizani pri Podgorju Jeseni 1943 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 143 i Ciani okrožnega odbora OF za slovensko Istro v Stepanih 1. I. 1944 od leve; Stanko Pervanje-Gruden, Marija Segulin-Mira, Justin Miklavc-06ka, Milka Kristan In Ivan Matko- Imko funkcij, temveč so bili administrativni orga- ni za razdeljevanje živilskih nakaznic in vojnih podpor. Podokrožno in nato okrožno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja je dol- go časa trpelo to okupatorjevo upravo na te- renu. Še takrat, ko je vodstvo narodnoosvo- bodilnega gibanja za Slovensko Primor- je proti koncu leta 1943 razglasilo boj- kot vsega okupatorjevega (uprave, pre- skrbe, šolstva itd.), je okrožno vodstvo zago- varjalo svoje stališče z gospodarskimi razlo- gi: »Poleg aprovizacije (samo moke okoli 150 q mesečno — op. T. F.) prejema prebi- valstvo še precejšnje vojne podpore, ki gre- do v stotisoče. S tem denarjem si nabavljajo najpotrebnejše življenjske potrebščine. (...) Z nadaljnjim obstojem (vprašanje je seveda, koliko časa bodo še same po sebi obstajale) teh občinskih uprav, od sovražnika le črpa- mo, ne dajemo pa ničesar, kar je itak v na- šem interesu. Aprovizacija ni niti v enem slučaju bila za sovražnika kanal za njegovo propagando, ki je tudi v drugih oblikah ni na našem terenu, kar pa je menda dosedaj edinstven primer v naši pokrajini.«"- Eden od poglavitnih vzrokov za takšno stališče je bila tudi še neutečenost pri delu gospodarskih komisij. Ob tem, ko je trpelo okupatorjeva občinska tajništva, je podokrožno oziroma okrožno vodstvo odločno nastopalo proti po- skusom, da bi Slovenci prevzemali funkcije okupatorjevih županov; to je onemogočilo v Dekanih in Dolini." Pokrajinski odbor OF za Primorsko Slovenijo seveda načelno ni mogel soglašati s takšnim stališčem okrožnega vod- stva, čeprav je razumel zelo težke razmere v Slovenski Istri. »Razumemo vaše težko stali-. šče. Istra je bila do sedaj močno zanemarje- na. Morate pa na vsakem koraku pobijati oportunizem ljudstva. Vsako priliko morate uporabiti, da dvignete njegovo borbenost. (. ..) Zavedati se morate, da naša narodna oblast ne more trpeti, da bi na ozemlju, ki ga kon- troliramo mi, poslovale nemške agenture, kakšne so vaše občinske uprave, dasi so brez županov in dasi se pečajo le z razdeljeva- njem aprovizacije.«^** Občinske uprave so pregnali šele spomladi 1944.'° Glede mobilizacije v narodnoosvobodilno vojsko je imelo podokrožno oziroma okrožno vodstvo v Slovenski Istri odločnejše stališče. Vendar je zaradi neugodnih političnih raz- mer na terenu (»strahu in oportunizma pre- bivalstva«), pomanjkanja partizanskih enot (Istrski odred je bil v glavnem še ves v Br- kinih) in zvez s 7. korpusom do konca leta 1943 niti ni moglo začeti. To je lahko storilo šele v prvih mesecih 1944." Podobno je bilo glede organiziranja par- tizanskih šol. Podokrožno oziroma okrožno vodstvo je v Slovenski Istri, kjer sta bila za- radi raznarodovaine politike italijanskega fa- šizma znanje slovenskega jezika in pismenost med najšibkejšimi v tedanjih okrožjih (mor- da je zaostajala le še Beneška Slovenija), našlo le tri slovenske učitelje. Ivan Matko, ki je bil kot član okrožnega odbora OF poleg dru- gega tudi referent za šolstvo, je 19. I. 1944 poročal, da v okrožju ni okupatorjevih šol, ker so zatrli nekaj poskusov ustanovitve. Verjetno je to veljalo za notranjost Sloven- ske Istre. Poročal pa je tudi, da glede parti- zanskih šol »ni storjenega še skoraj nič«." Partizanske osnovne šole (več kot 30) so od- prli šele v prvih mesecih leta 1944.'^ 144! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1978 Iz navedenega lahko ugotovimo, da je Slo- venska Istra dalj kot katerokoli drugo okrož- je na Primorskem premagovala neugodne posledice hude sovražnikove ofenzive. Poleg nje je bilo za naglejši razvoj narodnoosvobo- dilnega boja neugodno tudi to, da skoraj štiri mesece ni bila organizirana kot samostojno okrožje in je bila bolj privesek mnogo bolj organiziranim in razvitim Brkinom. Kot ve- mo, je sredi leta 1944 narodnoosvobodilni boj v okrožju Slovenska Istra dosegel svoj drugi vrh. Nato pa so se razmere ponovno slabšale zaradi okupatorjeve navzočnosti ne samo v Slovenski Istri, temveč na vsem Južnem Pri- morskem. OPOIvIBE 1. Ta pregled je nastal ob pripravi precej krajšega poročila za 9. pazinski memorial. Zanj sem uporabil partizanske ter širše zbrane itali- janske in nemške vire. Od literature sem upo- rabil predvsem koristno knjigo Slovenska Istra v boju za svobodio in sem v tem pregledu kritično obravnaval neliatere podatke liz nje. Fotografije so mi ljubeznivo posredovali Muzej ljudske revo- lucije Slovenije, Piokrajinski muzej Koper, Po- krajijinski arhiv Koper in Milan Guček, za kar se jim toplo 'ziahvaljujem. —¦ 2. Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper 1976, str. 288 (dalje: Slovenska Istra v boju). —' 3. Tone Ferenc: Kratek pregled raz- voja KPS in OF v Slovenskem Prlmorju od de- cembra 1942 do septembra 1943. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1/1960, št. 1, str. 108—116 (dalje: Ferenc, Kratek pregled razvoja). — 4. V knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo je Hlaj na strani 314 na kratko opisal svojo pot v Slovensko Istro. Povedal je, da je 23. decemb- ra 1942 zvečer prišel k Jožefu Kuzmiču, kovaču v Padni. Zvečer so ga obvestili, da so v vas pri- šli karabinjerji in fašisti, zato se je takoj umak- nil v Cetore in nato v Korte. V svojem poročilu z dne 13. 3. 1943 je zapisal: »Ko sem prišel sem doli, sem imel smolo. Po sestanku z odbornikom OF dan pozneje, so dotičnega aretirali, kjer sem spal. Hotel sem k drugim tovarišem, toda vsak se me je bal sprejeti. Moral sem v četo.« Ita- lijanski vir poroča nekoliko drugače. Dne 7. januarja 1943 je prišel na karabinjersko posta- jo Kastel pri Piranu čevljar Anton Petrušič (Antonio Petrucci) iz Nove vasi 28 in izjavil, da je 20. decembra zvečer prišel od iiozefa Kuzmiča iz Padne k njemu neki moški, ki je povedal, da je iz 1. partizanskega bataljona iz Vipavske doline (Hlaj je bil do tedaj politkomisar tega bataljona) in da bo v Istri delal proti fašizmu. Povedal je tudi, da bo drugi dan zvečer pri Kuzmiču in nato pri Andreju Pucerju v Brecih pri Šmarjah. Drugo jutro je ta neznanec odšel. Petrušič je še izjavil, da ga je Kuzmič v začet- ku oktobra 1942 povabil na neki sestanek, ven- dar se vabilu ni odzval. Takoj po tej Petruši- čevi izjavi so mehanika Kuzmiča, starega komu- nista, in Pucerja karabinjerji zaprli. Prvega so internirali v Avelinu. (Arhiv RSNZ, karab. Ko- per, zapisnik zaslišanja A. Petrušiča 7. 1. 1943; poročilo karab. postaje Piran 8. 1. 1943, poročilo karab. čete Koper 19. 1. 1943). — 5. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročUo OK KPS Slovenska Istra 15. 5. 1943. Glej tudi poročilo D. Marušiča 16. in 22. 2. 1943. — 6. Arhiv IZDG, f. 532/III, poročilo D. Marušiča 16. in 22. 2. 1943. — 7. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo V. Hlaja 10. 4. 1943 in poročilo OK KPS Slov. Istra 15. 5. 1943; Ferenc: Kratek pregled razvoja, str. 165—166. — 8. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročili V. Hlaja 12. in 22. 3. 1943; Fe- renc: Kratek pregled razvoja, str. 165 do 166. — 9. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročuo OK KPS za Slov. Istro 16. 4. 1943; Ferenc: Kratek pregled razvoja, str. 165—166; poročili B. Babica 11. in 15. 4. 1943; Slovenska Istra v boju, str. 319. B. Babic je 11. 4. 1943 poročal pokrajinskemu ko- miteju KPS za Primorsko: »Poleg tega sem bil tudi v Istri z Vidkotom. Delo je tam še pre- cej zaostalo, so pravzaprav šele prvi začetlti. Sicer je pa Vidko udaril prve temelje še precej dobro, posebno kar se tiče partorganizacije. Raz- položenje za nas — OF — je absolutno, lahko se reče, da je Istra po političnem razpoloženju prebivalstva popolnoma rdeča. Seveda sem Vid- kota opozoril, naj ne sektaši. Organizirali smo okrožni partijski in OF odbor. Dosedaj je okrog 60 odstotkov vasi organiziranih v OF. Masovnega razpoloženja za v parti- zane še ni. Poedinci se javljajo tu pa tam. V Istri še ni » Copri fuoco« (policijske ure — op. T. F.) in vsî letniki od 1907 navzdol so še doma.« (Arhiv IZDG, f. 532/11) O ustano- vitvi OK KPS za Slovensko Istro glej tudi čla- nek Janeza Kramarja: KP Slovenije — organi- zator osvobodilnega boja v Slovenski Istri. Obala, 1973, št. 18 (marec 1973), str. 3—5. — 10. Slovenska Istra v boju, str. 319. — 11. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS za Slov. Istro 15. 5. 1943. — 12. Arhiv RSNZ, karab. Trst, po- ročilo karab. čete Trst—okolica 26. 5. 1943. Na ta dogodek se nanaša tale odlomek iz poročila OK KPS za Slov. Istro: »Iz bližnje vasi je pred par dnevi »umrl« v ječi eden naših ljudi. (To je bil Gino Marassi — op. T. F.). Ko so ga pokopali doma, se je tega pogreba udeležila večja mno- žica domačinov, ki so okrasili njegov grob z ven- ci iz rdečih rož. Drugi dan so fašisti aretirali 26 oseb, ki jih pa še do danes niso izpustili.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS za Slov. Istro 16. 4. 1943). — 13. Do odkritja komunistične or- ganizacije v Kopru po trosilni akciji v nočeh na 3. in 5. junij 1943 je prišlo takole. Najprej je po- licija prijela mladoletnega dijaka Franka Car- doneja, ki je nato razkril dijaka Bruna Lončar- ja in ta ribiča Renata Luglia; aretirali so ju 8. junija in podvrgli »prisilnemu zaslišanju«. Cez tri dni so v Kopru prijeli tudi Viktorja Lončar- ja, delavca v ladjedelnici »S. Marco?, ki je op- ravljal kurirske posle med organizacijama v Trstu in Kopru. V Trstu je policija izsledila Nives d'Avanzo in v stanovanju Silvane Tome našla podobne letake, kot so jih bili raztresli po Kopru, vendar Tometove same ni našla. V kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1 978 145 { Kopru so prijeli okrog 40 članov komunistične organizacije in njenih somišljenikov, tako da so jih celo 27 prijavili posebnemu sodišču za obrambo države (kot pobeglega so navedli le Pietra Bussanija), nekatere so kaznovali z opo- minom, nekaj so jih izpustili itd. (ACS, Min. d. Int., Dir. Gen. PS, AGR 1931—1949, a. 1943, b. 48 B, poročilo kairab. čete Koper 4. in 23 . 6. 1943, brzojavka kvesture Pulj 5. 6. 1943, poročui pre- fekture Pulj 8. 6. 1943 s priloženimi letaki in 5. 8. 1943, poročilo prefekture Trst 13. 6. 1943; arhiv RSNZ, karab. Koper, zapisnik zaslišanja Viktorja Lončarja 11. 6. in 9. 7. 1943; prefektura Pulj, dopis kvesture Pulj 10. 7. 1943). — 14. Mi- lan Guček: Počakaj do prihodnje pomladi. Ko- per 1959, str. 62—78 (dalje: Guček, n. d.); Slo- venska Istra v boju, str. 320—326; arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo tehnike OK KPS za Slov. Istro 31. 5. 1943. — 15. Imena teh istrskih partizanov so v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 320. Darko Marušič je 22. februarja 1943 pi- sal: »Rekrutacija je zelo majhna, 1 je odšel, 2 se pa pripravljata. (Med temi sta bila Vinko Primožič in Andrej Žerjul iz Gabrovice — op. T. F.) Mislim, da se bo izboljšalo tudi v tem pogledu, ko bodo fašisti tudi v Istri pričeli po- birati, kakor v drugih okrožjih. Do sedaj je še vse mirno.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo D. Marušiča 16. in 22,. 2. 1943.) Dne 12. marca je poročal V. Hlaj: »Jutri gredo 3 novi tov. v partizane; 2 člana KPS, ki sta bila vpoklicana v ital. vojsko, kmeta, in 1, ki je prišel na dopust iz it. voj. iz Calabrie.« (Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo V. Hlaja 12. 3. 1943.) Dne 10. aprila je OK KPS za Slov. Istro poročal: »Pred par dnevi je šlo 7 novincev v partizane (3 so bili že preje šli, ker pa niso dobili zveze, so se bili vrnili; 2 sta iz Trsta.« (Arhiv IZDG, f. 532/V.) — 16. Arhiv VZI, it. fondi, škatla 909, št. 22/4, pove- lje poveljstva 23. arm. zbora 3. 3. 1943, št. 25/4, poročUo puljske prefekture 10. 3. 1943, št. 29/4 in 32/4, pismi puljske prefekture 23. in 30: 3. 1943. — 17. O tem je 22. 3. 1943 poročal V. Hlaj (arhiv IZDG, f. 532/V), dne 10. 5. 1943 pa tudi Silvo Milenič-Lovro (Istarski mozaik, VI/1968, št. 1—3, str. 121). — 18. Arhiv IZDG, i. 532/V, po- ročilo OK KPS za Slov. Istro 10. 4. 1943. — 19. To so bili Avgust Vivoda-Arsen, Dušan Jardas, Pepi Šustar-Miha, Karel Lekšan-Jemej, Ivan Furl an in Ivan Frol-Voj novic. (Prva istarska par- tizanska četa. Rijeka 1972, str. 138, 140 in 150. Dne 18. 2. 1943 je poročal tudi sekretar OK KPS Ilirska Bistrica (Brkini) Rudi Mahnič: »Iz Istre so prišli 4 novi partizani. Imamo stalno vezo s Pulo in Reko in pa manjše patrole, ki prinašajo literaturo za istrske politične delavce.« (Arhiv IZDG, f. 532/V) — 20. Arhiv IZDG, f. 532/V, pi- smo D. Marušiča V. Hlaju 5. 3. 1943 o Lucianu Santalesi-Mariu 5. 3. 1943. — 21. OF v Slov. Istri (začetki). Slovenski Jadran, Koper 23. 4. 1954. Slovenska Istra v boju za svobodo str. 326—327 ne navaja niti pravilnega datuma niti pra- vilne sestave okrajnega komiteja KPS za Juž- no Primorsko. — 22. Slovenska Istra v boju, str. 327—330. — 23. Slovenska Istra v boju, str. 338 in 340. — 24. <3K KPS Istra—Trst okolica je 22. 7. 1943 poročal: »Delavstvo, ki je organizirano v OF in člani KPS, ki delajo po tovarnah v Miljah, Žavljah in Trstu, vrše dnevno sabotaže v tej ali oni ob- liki.« (Arhiv IZDG, f. 532/V.) — 25. ACS, Min. d. Int., Dir. Gen. PS, AGR 1920, 1923—1945, a. 1943, t 113 b, poročilo karab. tenence Buzet 24. 8. 1943. Grozilna pisma je podpisal Rudi Mahnlč-Brkinc. Dne 4. 8. 1943 je R. Mahnič pisal, da mu je Hlaj poročal, da so v njegovem okrožju pobili več fašistov. V italijanskih virih ni teh podatkov. Ohranjena pa je pismena odstopna izjava de- kanskega župana. — 26. ZA CKZKS, št. 4344, sporočilo članom OK KPS Brkini—'Slov. Istra 7. 9. 1943; arhiv IZDG, f. 533, sporočilo OK KPS Brkhii—Slov. Istra 7. 9. 1943; f. 542/IV, okrožni- ca OOOF Brkini—Slov. Istra 11. 9. 1943. — 27. ZA CKZKS, pjoročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943; arhiv IZDG, f. 636/1 V, proglas OOOF Brkini—Slov. Istra 9. 9. 1943. Proglas je sestavil sekretar Segulin na Poglavniku nad Gabrovico in sta ga z I. Cahom odnesla v cik- lostilno tehniko »Naš dom«, ki ga je razmnožila v noči na 10. 9. Zjutraj sta ga okrožni kurirki Alma Miklavčič-Darinka in Jolanda Rodela- Cvetka raznesli po rajonih. (Slovenska Istra v boju, str. 345). — 28. Arhiv IZDG, f. 636/IV, od- redba št. 1 OOOF Brkini—Slov. Istra 11. 9. 1943. To je ena redkih posebnosti, da je organ OF, ki je bil takrat tudi že organ ljudske oblasti, iz- dal »odredbo« in ne odloka itd. — 29. O do- godkih v Kopru med 9. in 22. septembrom 1943 nas seznanja poročilo policijskega komisarja Antonia Felicianija iz Kopra: »V Trstu so se nemške čete 9. tega meseca pola- stile mesta in pristanišča • ter s topniškimi streli potopile nekaj ladij, ki so nameravale pobegniti. Isto jutro je množica napadla ječe v Coronen in pri Jezuitih, medtem ko so se jet- niki uprli. Pazniki so popuslîli nasilju in se niso niti pobrigali za to, da bi prosili za pomoč po- licijo ali nemške čete ter je tako več kot 1300 jetnikov doseglo svobodo. Da se je povečal ne^ red v mestu, so se tja stekale čete, ki so jih za- pustili častniki; ti so se samo pobrigali za to, da bi se rešili in se izognili ujetništvu. Posle- dice teh dogodkov v Trstu smo brez zamude občutili tudi v Kopru. Zares, po enem dnevu vznemirjenja zaradi novic, ki so prihajale iz Trsta z odmevi topovskega streljanja, in zaradi nenadnega popolnega pomanjkanja kakršnih koli stikov s Trstom in Puljem, so popoldne drugega dne, tj. 10. t. m., tukajšnji vojaki na ukaz, naj se rešijo, zbežali in prepustili vojaš- nice, skladišča in zaloge živeža ter orožja ple- njenju prebivalstva. Popolnoma zbegani kara- binjerji so posredovali slabo ali pa sploh ne; bui so negotovi, ali bi ostali aU sledili zgledu vojakov. Okrog 18. ure so vsi svojci političnih jetnikov iz Kopra, ki jih je spremljala velika množica in so jih nahujskali zainteresirani elementi, začeli razgrajati po cestah in zahtevati osvoboditev jetnikov ter groziti, da bodo napadli ječo, kot se je zgodilo v Trstu. Pomanjkanje karabinjer- jev ter njihova neodločnost, nemožnost, da bi dobili neko pomoč, in dejstvo, da je prenehalo. 146' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 i978 obstajati tudi vojašlio sodišče v Trstu zaradi be- ] ga vseh častnikov, so nam narekovali izpustitev] jetnikov tudi zato, da bi onemogočili, da bi se ti ! spuntali, jobvladali paznike ter se osvobodili, i Ukrep je zadovoljil množico in policijska ura je \ prinesla nekoliko reda, tako da je noč potekla i mirno. Medtem se je ustanovil občinski svet, j ki so ga sestavljali predstavniki najrazličnejših i političnih teženj in odtenkov v mestu. Na prvi seji, ki je bila 10. t. m. zvečer, je gospod Ghino Favento, lastnik istoimenske lekarne, odprto iz- javil, da nikakor ne mara več sodelovati z me- noj, ker sem bU najbolj osovražena in zaniče- vana oseba v kraju, ker sem obrekoval Koper, ko sem ga prikazoval kot komunistični brlog in j preziral italijanska čustva z znanim odlokom o j oddaji orožja in radijskih sprejemnikov. Podprl ga je Marchese Gravisi, ki je kljub obžalovanju Faventove vihravosti obtoževal mene, da sem potiskal v ozadje in omalovaževal velike ljudi i Kopra. Nihče med navzočimi mu ni nič ugovar- ! jal. Obema gospodoma sem odgovoril pošteno. ; Drugi dan, 11. t. m., je prispela novica, da se je i prebivalstvo Cmega kala oborožilo in pregnalo ; karabinjerje ter zasedlo njihovo vojašnico. To j je ponovno vznemirilo prebivalstvo, ki se je ba-i lo, da bi se partizani ali okoliško slovensko pre- ; bivalstvo pripravilo na pohod proti Kopru, da bi i osvobodilo slovanske jetnike. Nemško poveljstvo se je zanimalo, da bi imelo tudi posadko, vendar je samo v zgodnjih urah 12. t. m. pripeljal ka- I mion Nemcev, ki pa se je kmalu odpeljal. Zjut- ; raj 12. t. m. smo za pomirjenje prebivalstva iz- ; pustili na svobodo slovanske jetnike iz Istre ; (okoli dvajset), ostale pa obdžali v ječi. Isti ve- î čer so se jetniki, več kot 500, poskušali upreti in i uspeli vreči s tečajev nekaj vrat. Odločno po-j sredovanje paznikov, ki so nekajkrat s puškami ustrelili v zrak in vrgli nekaj ročnih bomis, je kmalu prineslo mir med jetnike, ki so bUi pred- vsem prestrašeni ob misli, da bodo končali v ro- kah nemških čet. Dne 12. t. m. so karabinjerji iz Marezig in Smarij pri Kopru, ko so zvedeli, j kaj se je zgodilo na Cmem kalu, zapustili svoji \ vojašnici in se umaknili v Koper. Dogodki prejš- j nje noči, glas, da so sedaj partizani že nekaj kilometrov pred Koprom, so povzročili preplah med prebivalstvom, preplah, ki se je razširil tudi med karabinjerje, financarje in paznike. Nekateri karabinjerji so se začeli preobiačlR v civilno obleko in zapuščati vojašnico ter je sa- mo stotnik Chiappafreddo z mnogimi napori us- pel ponovno osrčiti ostale karabinjerje ter jih zadržati v vojašnici. Nasprotno pa so se finan- carji zgledovali po svojem marešalu in pobegnili ter prepustili vojašnico plenjenju. Vendar smo j tudi tukaj posredovali pravočasno, preden bi iz- ropali ogromne vrednosti v skladiščih financar- jev. Tudi pri paznikih so se kazala znamenja ; razkroja, grozili so, da bodo zapustili ječo, kjer je bilo zaprtih več kot 400 jetnikov. Medtem je polkovnik Almerigogna ustanovil civilno stražo z okrog petdesetimi prostovoljci, med katerimi je bil tudi kakšen komunist, ki smo ga prejšnji dan izpustili iz ječe. Proti večeru so se duhovi ' nekoliko pomirili in smo preuredili varnostno î službo s pomočjo pripadnikov civilne straže, fi- nancarjev in karabinjerjev. Isti čas so sklenili, da bodo drugi dan prevratne elemente, ki so še v ječi in na voljo vojaškim sodiščem, policij- skemu inšpektoratu in raznim kvesturam, odpe- ljali v Trst v nadaljnje ukrepanje. Tisti dan je tudi Bruno Boico, ki se je bü.' iz previdnosti umaknil v Trst ter se vrnil v gonji za vodilnim položajem, spletkaril s tajništvom stranke v onem mestu ter dosegel, da bo nemški oddelek zvečer prispel v Koper in drugi dan prevzel vse jetnike. Medtem je ponoči prispela novica o du- čejevi osvoboditvT, novica, ki bi lahko spreme- nila položaj in spodbudila komuniste, da bi se združili s partizani z namenom, da zagospoduje- jo nad razmerami, prej kot bi se utrdila nemška vojaška zasedba. Prve ure 13. t. m. so nemški vojaki začeli prevažati jetnike, med katerimi je bilo tudi nekaj Koprčanov ali Istranov, Ici so bili obtoženi navadnih zločinov in so prestajali majhno kazen. Glasovi o grozovitostih, ki so jih drugod zagrešili Nemci nad jetniki, negotovost usode tistih jetnikov, ki so jih odpeljali, so po- vzročili živahno vrenje med prebivalstvom, ki so ga nahujskali zainteresirani hujskači. Četudi so nekateri »koprski gospodje« dobro vedeli, da je prihod Nemcev Boicovo delo, ne samo, da mu niso rekli ničesar, temveč so takoj začeli huj- skati ljudi proti meni in ravnatelju zaporov ter naju obtoževati, da sva jetnike izročila Nem- cem in da sva mesto izpostavila maščevanju partizanov. Na srečo smo uspeli doseči to, da je velik del navadnih jetnikov in nekaj Slovanov ostalo v krajevnih zaporih in smo jih del že iz- pustili. Zadeve so se tako pomirUe in z nepresta- nim prepričevanjem in pomirjevanjem mi je tudi uspelo pomiriti duhove ter povrniti kraju mir. Sedaj ladjedelnica Depangher in tovarna kon- zerv delata s polno zmogljivostjo kljub težavam, ki so se pojavile zaradi izplačevanja plač. Lad- jedelnica »Istra« dela z omejeno zmogljivostjo, medtem ko je tovarna Schnabl, ki že od nekdaj išče izgovore za zaprtje, odpustila osebje in ustavila delo, baje zaradi pomanjkanja surovin. Na splošno so se dogodki preteklih dni odvijali brez velikih neprilik, ki bi pa lahko bile izred- no hude zaradi razburjenja dvihov in preplaha, ki je večino napravil nerazsodno. Nasprotno pa so razmere zaslsrbljujoče v okolici. Pred nekaj dnevi so partizani in prebivalci zagospodovali nad območjem Marezig in pričakujemo, da bodo svojo oblast slej ko prej razširili tudi na Šmar- je. V Dekanih so omenjeni med drugim odstra- nili župana in karabinjerje. V Marezigah so ka- rabinjerje, ki so se vrnili, razorožili in jih pre- oblekli v civilno obleko ter nastanili po kmeč- kih hišah v kraju. Kaže pa, da so jim prepove- dali vrnitev v Koper. Primeri plenjenja so bili skoraj povsod, posebno v Izoli, kjer je množica vdrla v tovarno »Arrigoni«, jo opustošila in od- nesla iz nje več kot 600 kvintalov olja. Kara- binjerji. so nato streljali v množico in ubili žensko, drugo pa ranili. Te dni smo vzpostavili stik s prefekturo Trst in z nemškim poveljst- vom, da bi območje Gornje Istre priključili pro- vinci Trst. Cisto slučajen ukrep je upravičen^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 147 ! zaradi popolnega pomanjkanja zvez s Puljem in potrebe, da bi dobili iz Trsta okrepitve, na- vodila, podporo in morebitno pomoč. Ta urad je zažgal šifre, okrožnico 1932 in vso naj zaupne j šo kartoteko. (...)« (ACS, Min. d. Interno, Dir. Gen. PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 33, f- XIV, po- ročilo vodje komisariata javne varnosti Koper Antonia Felicianija 22. 9. 1943. To poročilo je Feliciani poslal prefekturi Pulj, ta pa 2. 10. 1943 prepis vodji italijanske policije v Rimu in sem ga našel v njegovem fondu. Pozneje sem našel tudi izvirno kopijo Felicianijevega poročila, in to v arhivu RSNZ, 3032-ZA, inv. 4, PS Koper.) Iz- pustil sem konec poročila, v katerem je Felicia- ni tožil, da živi v nevzdržnih političnih razme- rah, in prosil za premestitev v Trst. Izpuščam tudi njegovo prilogo — zapisnik o uničenju dokumentov 11. 9. 1943. Med njimi so bili tudi »dopisi o upornikih in oboroženih tolpah v letih 1941—1943«. — 30. Slovenska Istra v boju, str. 346—347. — 31. Slovenska Istra v boju, str. 347. — 32. Slovenska Istra v boju, str. 350-352. — .33. Slovenska Istra v boju, str. 348—349. Izjava Romana Ivančiča iz Gabrovice 6. 7. 1957, Karla Morgana-Izidorja iz Smarij 6. 7. 1957, Atilija Kavrečiča-Cirila 5. 7. 1957, Jožefa Korošca-Beba iz Boljunca 6. 7. 1957, Avgusta Starca-Vida iz Doparja 10. 7. 1957, Ivana Ziganteja-Petra, 3. 7. 1957, Marjana Tula-Cikonja 8. 7. 1957 pri avtor- ju. O tem, kaj se je npr. dogajalo septembra 1943 v občini Dekani, lahko zvemo iz poročila dekanskega župana, ki ga je sredi oktobra 1943 poslal puljskemu prefektu: »Se okrog 10. pr. m. s>o se v najbolj obrobnih zaselkih občine začele pojavljati prve partizanske patrulje. Okrog 14. ali 15. se je tolpa partizanov pojavila na Črnem Kalu in tam razorožila karabinjersko postajo. Dalje, ne morem sicer natanko določiti dnevov, so se pojavili partizani dvakrat v tej 0'bčini. Prvič je prišla enota okrog dvesto oseb in je ta- krat razorožila krajevni postaji kraljevih kara- binjerjev in financarjev. Drugič je prišlo okoli petsto oseb in so odpeljali avtobus, ki je vozil med Dekani in Trstom. Občino so partizani po- stopoma zasedli. Dne 27. so v Buzetu internirali nekaj oseb iz Dekanov, med njimi občinskega tajnika in njegovo ženo, občinskega redarja Car- mela Giacominija, zaupnika poljedelskih sindika- tov Giovannija Furlanija, desetarja prostovoljne milice nacionalne varnosti Francesca Hualo in druge. Dne 29. septembra so uradno zasedli ob- činsko središče in namestili vojaško poveljstvo v otroški vrtec On air in civilnega komisarja v občinsko poslopje. Tri občinske pisalne stroje so odnesli na vojaško poveljstvo. (. . .) Okrog 15. pr. m. so prerezali telefonske in brzojavne zve- ze in je občina ostala popolnoma osamljena. Po- šta ni delala od srede preteklega meseca do da- nes. (...)« (Arhiv RSNZ, it. fondi, šk. 909, dok. 21/5, poročilo župana občine Dekani puljski pre- fekturi 15. 10. 1943). — 34. ZA CKZKS, poro- čilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, VI/7, dok. 67). Obsežnejše o kapi- tulaciji Italije in vseljudski vstaji v Slovenskem Primorju in Istri glej knjigo T. Ferenca Kapi- tulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943 Maribor 1967, str. 152—171, 216—226, 288—299 itd. (dalje: Ferenc, Kapitula- cija Italije). — 35. ZA CKZKS, poročUo štaba Hrvatskega-slovenskega odreda za Istro 15. 9. 1943, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, VI/7, dok. 37). — 36. ZA CKZKS, poročilo OK KPS Brkini—Slov. IsTra 16. 9. 1943 (Zbornik NOV, VI/7 dok. 67). — 37. Ta je bil po odhodu sekretarja Segulina 12. 9. edini okrožni funkcionar v Slovenski Istri. — 38. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini —Slov. Istra (A. Caha) 23. 9. 1943. Torej so v Hrvaški Istri še pred prihodom operativnega štaba za Istro (23. 9. 1943) in njegovim poveljem o ustanovitvi istrskih brigad (24. 9. 1943) snovali brigado. Po Cahovem poročilu naj bi to bila 1. istrska brigada, vendar so 25. 9. 1943 pri Sv. Martinu pri Buzetu ustanovili 2. istrsko brigado. (Mr. Božo Jakovljevič: 2. istarska brigada. Ri- jeka 1978, str. 12—15, dalje: Jakovljevič, n. d.). — 39. Slovenska Istra v boju, str. 352—358, Ja- kovljevič, n. d., str. 16—17. »V Slov. Istri je bilo v prvih dneh razpada Italije polovljenih večje število izdajalcev, posebno v Kopru, ki pa so bili odpeljani v Buzet — Hrv. Istro, ter ob priliki nemškega napada na Istro izpuščeni od Nem- cev.« (Arhiv IZDG, f. 5S2/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 15. 10. 1943). — 40. Sloven- ska Istra v boju, str. 355—357; Bundesarchiv- Militärarchiv Freiburg/Breisgau, KTB des II. SS-Panzerkorps; KTB des Seekomandanten Nordadria (Istrien). — 41. Arhiv IZDG, f. 636/VI, letak OK KPS Brkini—Slov. Istra 26. 9. 1943. Ta podatek vsaj deloma potrjuje dnevno poročilo II. SS-tankovskega korpusa za 26. 9. 1943, ki pravi: »Območje Trsta: Na glavni cesti proti Pulju v predelu jugovzhodno od Milj je 25 letalcev padlo verjetno v roke banditom. Za- čela se je akcija za očiščenje predela Dekani in Škofije (10 km jugojugovzhodno od Trsta) ženim bataljonom in 2 baterijama.« Verjetno se na te dogodke nanaša tudi izjava Marija Furlaniča- Izidorja iz Škofij 4. 7. 1957, ki pravi: »Dne 22. 9. 1943 (prav: 25. 9. 1943 — op. T. F.) so bili po- stavljeni trije vodi naše vojske v zasedo v ob- močju Škofije in do križišča Rižane zato, ker smo zvedeli, da bodo Nemci šli iz Trsta na Por- torož. Se predpoldne so se Nemci pojavili z mo- tornimi vozili in od teh treh vodov iz Škofij so bili napadeni pod Škofijami proti križišču Riža- ne. Nekaj jih je bilo ranjenih in nekaj smo jih polovili ter predali komandi Istrskega odreda, motoma vozila pa zaplenili. Popoldne pa je ena naša patrulja napadla eno nemško oficirsko iz- vidnico v bližini, kjer se sedaj nahaja blok Ško- fije, ko je prišla ogledovat teren. Oficirji so bili ranjeni ter so kljub temu pobegnili brez avta. Nato je patrulja avto zaplenila in ga predala Istrskemu odredu. Tisti dan so vrgli v zrak tudJ most na križišču Rižane; pri tej akciji so sode- lovali tudi naši ljudje.« Ivan Cah-Iskra pa je e. 7. 1957 izjavil: »Okoli 20. septembra je šlo 5 kamionov Nemcev proti Kopru in na križišču Ankaran je 8. četa istrskega bataljona prosto- voljcev napadla Nemce, zaplenila tri kamione in ujela nekaj Nemcev, ki jih je prek Cezarjev od-. 148 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 26 1973 peljala v zaledje v Buzet. Nekaj Nemcev je bUo pobitih, nekaj ranjenih, večina pa je zbežala nazaj proti Trstu.« — 42. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 234—236, 265—266. — 43. Arhiv IZDG, f. 542/IV, okrožnica OO OF Brkini—Slov. Istra 27. 9. 1943. Glej tudi okrožnico OK KPS Brkini—Slov. Istra 30. 9. 1943 (Arhiv IZDG, f. 532/V). — 44. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročUo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943; ustna iz- java B. Babica avtorju 3. 10. 1978. — 45. Sloven- ska Istra v boju, str. 352. — 46. Arhiv IZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 47. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS BrEni—Slov. Istra 7. 10. 1943, ZA CKZKS, št. 2284, okrožnica OK KPS Brkini—Slov. Istra 28. 9. 1943. Ni nobenega podatka, da bi bila seja OK KPS 5. oktobra 1943, kot piše v Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 369. Ker ni zapisnika in niti Segulin v poročilu 7. 10. 1943 ni poročal o njej, sodim, da se navedbe o preureditvi OK KPS in 00 OF v tem poročilu nanašajo na tisto sejo, ki je bila okrog 27. septembra! in se je je udeležil tudi član PK KPS Babic. On in Segulin sta nato odšla v Slovensko Istro, kjer sta pre- bila nemško ofenzivo. Segulin je bil 6. 10. že v Brkinih, kjer je tam tisti dan doživel sovražni- kovo ofenzivo in o njej poročal. Ce bi bila seja res. 5. 10., potem ne bi OK KPS in OO OF šele okrog 13. oktobra zvedela o strahovitih posledi- cah sovražnikove ofenzive v Slovenski Istri kot navaja Slovenska Istra v boju za svobodo na str. 370. Novi dokaz, da seja ni bila 5. 10. navajam nekoliko pozneje. — 48. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 352—374. — 49. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 375—376. — 50. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 375—379. — 51. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 379—395. — 52. Ferenc: Kapitulacija Italije, str. 395—398. — 53. Slovenska Istra v bo- ju, str. 360—361. — 54. Ferenc: Kapitulacija Ita- lije, str. 400—403; Savo Vukelič: 30. obljetnica formiranja 43. istarske divizije. Istra, XII/1974, št. 4, str. 7—9; Jakovljevič, n. d., str. 20—21. — 55. Slovenska Istra v boju, str. 361—362. O po- žganih vaseh občine Dekani zvemo iz poročila župana Dekani 15. oktobra 1943 puljski prefek- turi tole: »Dne 2. t. m. je bilo mnogo spopadov med partizani in nemškimi četami. Nemške čete so imele lahek opravek s partizanskimi tolpami. V spopadih so bile požgane mnoge hiše in so zelo trpeli zaselki Loka, Kubed, nekateri manjši zaselki vasi Sv. Anton, Podpeč in drugi. Po prvi približni oceni je v občini ostalo brez strehe okrog tisoč dvesto oseb.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 21/5). Podobno je poročal tudi 15. julija 1944: »Oktobra 1943, po partizanski zased- bi občine in čistki nemških čet v prvi dekadi oktobra, so se gospodarske razmere ljudstva po- slabšale. V očiščevalnih ooeracijah ie bilo mrt- vih okrog petdeset oseb te občine, deloma na ob- močju občine in deloma zunaj njega. Do danes še ni bilo mogoče ugotoviti števila mrtvih. V teh operacijah so bile mrirve na območju občine raz- ne osebe iz neznanih občin, nekaj oseb niti ni bilo mogoče prepoznati. V tej čistki so požgali del za- selkov Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Loke, Pod- peč in Zazid.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 34/6). — 56. Maks Zadnik: Istrski odred. Nova Gorica 1975, str. 69—73 (dalje: Zadnik, n. d.). — 57. Zadnik, n. d. str. 78—124. — 58. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943. 00 OF Brkini—Slov. Istra je takoj po sovražnikovi ofenzivi organiziral pomoč îwgorel- cem. V Brkinih, ki so utrpeli manj škode kot Slovenska Istra, je pogorelce razmestil po vaseh in jim dal pomoč. Težje je bilo zanj vprašanje iz- datnejše pomoči pogorelcem v Slovenski Istri. Njegova pomoč tisti čas ni mogla biti kdo ve kako učinkovita. (Arhiv IZGD, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 15. 10. 1943). — 59. Guček, n. d., str. 143—144; Slovenska Istra v bo- ju, str. 370—371. — 60. Arhiv IZDG, f. 636/11, pismo 00 OF Brkini—Slov. Istra 21. 10. 1943. V tem pismu je Segulin tudi spraševal Gucka, kako dela Cucek med mladino. Ker so navodila naslovljena na Gučka, domnevam, da je bil on in ne Stanko Pervanje-Gruden vodja skupine, kot piše v Slovenski Istri v boju, str. 370 in 406. Guček je tudi že nekoliko poznal Slov. Istro, Pervanje pa ne. — 61. Guček, n. d., str. 144 go 182; Slovenska Istra v boju, str. 406—410. — 62. Arhiv IZDG, f. 636/11, okrožnica OO OF Br- kini—Slov. Istra 18. 10. 1943; arhiv I2DG, f. 532/ V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 63. Arhiv IZDG, f. 542/IV, okrožnica OO OF Br- kini^lov. Istra 21. 10. 1943. — 64. ZA CK ZKS, št. 2287, poročuo OK KPS Brkini—Slov. Istra 10. 11. 1943. — 65. Arhiv IZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Primorsko 28. 10. 1943. — 66. Arhiv IZDG, f. 532/V, poročilo OK KPS Brkini—Slov. Istra 7. 10. 1943. — 67. ZA CK ZKS, št. 2287, po- ročUo OK KPS Brkmi—Slov. Istra 10. 11. 1943. — 68. Arhiv IZDG, f. 532/V, zapisnik seje OK KPS Brkini—Slov. Istra 5. in 6. 11. 1943. Za to, da je bila seja ta dneva in ne 5. oktobra 1943, kot pravi Slovenska Istra v boju na str. 369—370, pričata dva podatka: 1. na zapisniku je podatek, da je »zaključen dne 6. novembra 1943«, 2. na S'e j i je bil navzoč Krese, ki 5. oktobra še ni pri- šel v južno Primorsko, saj je bil 13. 10. pri CK KPS, ki mu je ta dan izdal poverilnico za in- štruktorja CK KPS za okrožji Brkini—^lov. Istra in Pivka. (ZA CK ZKS, št. 930.) — 69. Ar- hiv IZDG, f. 634/III, pismo podolorožnega odbo- ra OF za Slov. Istro 2. 12. 1943. — 70. Iz mno- gih poročil političnih delavcev v NOB se da ugo- toviti to, da so po prihodu na neki teren zelo kritično presojali razmere. Kmalu pa so poro- čali, da se razmere naglo izboljšujejo itd. Ker zelo naglo izboljševanje razmer ne bi moglo biti samo plod njihovega dela, lahko domnevamo, da razmere prej vendarle niso bile tako neugodne, kot so jih ocenjevali. — 71. Dvomim, da bi to bi- lo splošno stanje; če ne že drugi, sta Hlaj in Cah znala ločevati »OF od KP«. — 72. ZA CK ZKS, št. 2291, poročilo podokrožnega komiteja KPS Slov. Istra 14. 12. 1943. — 73. Prav tam. — 74. Prav tam. — 75. Slovenska Istra v boju, str. 371; ZA CK ZKS, št. 10316, poročilo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944. — 76. ZA CK ZKS, št. 10316, poročUo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944. — 77. Prav tam. — 78. Slovenska Istra v boju, str. 371. »Izkazalo se je sedaj, da je bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 26 1978 149 Število 25 članov Partije, kot smo ga poročali v našem poročilu z dne 14. decembra 1943, cenje- no mnogo previsoko.« (ZA CK ZKS, št. 10316, poročilo OK KPS za Slov. Istro 11. 2. 1944.) — 79. Arhiv IZDG, f. 532/V, pismo PK KPS za Pri- morsko 26. 12. 1943; Slovenska Istra v boju, str. 372. — 80. ZA CK ZKS, št. 10307, poročilo OK KPS za Slov. Istro 10. 1. 1944. »Po prejemu Va- šega dopisa (...) smo takoj razpustili vse v na- šem okrožju obstoječe Rajonske Komitete, ob- stoječe Partijske celice pa takoj vzeli v naše di- rektno vodstvo.« — 81. ZA CK ZKS, št. 10362, pismo PK KPS za Primorsko 26. 1. 1944. — 82. Glej op. 76. — 83. Skoraj dva meseca pozneje je Krese takole utemeljeval obnovo okrožja Slo- venska Istra: »Ko sem prišel jaz sem, je bilo območje Brkini—Istra eno okrožje; kar pa je bilo po obšimosti in geografski legi precej otež- kočeno delovanje pa tudi ker so se vedno zadr- ževali vsi člani OK le v Brkinih, kjer je bilo delo lažje, že kolikor toliko organizirano. Na- sprotno je pa v Istri še vse v početkih, kjer ljudje do kapitulacije Italije o Partizanih niso nič slišali in ker je tudi kretanje bolj otežkoče- no, se je redkokdaj spustil kak član OK v ta del okrožja; če pa je že šel, se je običajno hitro vrnil. Zato je büo nujno postaviti samostojni OK Istra, ki se sestoji iz 4 tov.« (ZA CK ZKS št. 10008, poročilo L. Kreseta CK KPS 1. 1. 1944.) — 84. Slovenska Istra v boju za svobodo ne na- vaja sestave OK KPS za Slov. Istro, temveč le OO OF in okrožne odbore drugih množičnih or- ganizacij. Svojo sestavo je navedel OK KPS v svojem poročilu 10. 1. 1944. V tem poročilu piše, da so ga ustanovili 19. 12. 1943. (ZA CK ZKS št. 10308.) Sestavo OK KPS je navedel tudi L. Kre- se v svojem poročilu CK KPS 1. 1. 1944. (ZA CK ZKS, št. 10008.) — 85. ZA CK ZKS, št. 10308, sporočilo OK KPS Za Slov. Istro 10. 1. 1944. — 86. Guček, n. d., str. 183—184; arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF Slov. Istra 4. 1. 1944. — 87. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF za Slov. Istro 4. 1. 1944; Slovenska Istra v boju, str. 416—418. — 88. Slovenska Istra v boju, str. 418 do 421. — 89. ZA CK ZKS, št. 2293, pismo L. Kreseta 17. 12. 1943. — 90. Arhiv IZDG, f. 532/ V, pismo L. Kreseta 26. 12. 1943. — 91. ZA CK ZKS, št. 4732, pismo L. Kreseta 1. 2. 1944. — 92. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF Slov. Istra 10. 2. 1944. Natančnejši povzetek teh ute- meljitev glej v knjigi Slovensl^a Istra v boju za svobodo, str. 411^15. — 93. Arhiv IZDG, f. 542/ VI, poročili OO OF za Slov. Istro 4. 1. in 10. 2. 1944. Dekanski župan, ki je bil isti kot do avgu- sta 1943, je julija 1944 poročal: »Po čistki oktob- ra lani je bilo v občini okrog dva meseca raz- meroma mirno. Obnovili smo karabinjersko vo- jašnico, občinsko poslopje, postajo finančne straže, toda decembra preteklega leta sa se po- novno začele pojavljati partizanske tolpe ter se vedno bolj približevati občinskemu središču. De- cembra se je vrnila v Koper finančna straža in 6. februarja letos karabinjerji. Razmeroma mir- no obdobje v občinskem središču je bilo od sre- de marca do srede maja, ko je bila v njem četa nemškega topništva.« (Arhiv VZI, it. fondi, šk. 909, dok. 34/6.) — 94. Arhiv IZDG, f. 542/VI, pi- smo PO OF za Primorsko 23. 2. 1944. — 95. Dne 15. 4. 1944 je OO OF za Slov. Istro poročal za mesec marec: »Na ozemlju, ki je pod našo kon- trolo, ni nobene karabinjerske postaje; občinske uprave pa so svoje sedeže prenesle v mesta, kjer je okupatorjeva posadka. Te premestitve nismo mogli preprečiti, ker so občinske uprave dobile nalog za tokojšnjo premestitev.« (Arhiv IZDG, f. 542/VI.) — 96. Arhiv IZDG, f. 542/VI, poročilo OO OF za Slov. Istro 4. 1. in 10. 2. 1944. — 97. Arhiv IZDG, f. 634/VII, poročilo OO OF za Slov. Istro 19. 1. 1944. — ftS. Slovenska Istra v boju, str. 538—546.