vW V sredo in saboto izhaja in velja : Za celo leto 6 for. 20 kr. „ pol leta 3 n 80 „ „ četertleta . 1 * 70 „ ,, mesec. . . ,, 60 „ Po pošti: Za celo leto 7 for. 60 kr. „ pol leta 3 „ 80 , „ četert leta . ■ 2 „ „ mesec . . »» 70 „ „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ n«, pesem. ; ' ■ Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; Teče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Šte 37. ---------------—-------------- Nžcsf ffčŽelni zbori in naš politični program, lil. (Dalje). Pri vsem tem pa preglejmo zdaj, gospoda moja, tista prevdarjanja, ki jih odbor za Auerspergov predlog navaja, preglejmo jih, kakošni da so in ali nas morejo o tem kaj prepričati. Kot najvažniša točka se navaja to, da jo deželna ustava v nevarnosti in da tedaj iz dolžnosti ohraniti sebe nastaja potreba naznaniti to, da je podstavni zakon o februar-nem zastopništvu in posredno tudi diploma od 20. oktobra ustavljena, da je po takem pravica deželnih zborov, udeleževati se po zastopnikih svojih postavodajstva v deržav-nem zboru, ob vso moč in veljavo djana ; da je februarna ustava sicer res nepopol-noma, da so pa vendar njena načela zdrava in živetna, da stoji na terdni podlagi in se prilega posebnemu značaju avstrijske cesa-revine, da se da zboljšati in da sama v sebi hrani vse pripomočke in pota, po kterih se zamore, kakor treba, dogovoriti in prenare-diti; da roko podaja, da bi so vendar on krat pa do dobrega porazumeli z deželami ogerske krone; da nimajo deželni zbori po deželnem redu v tej deržavopravni zadevi določne pravice glasovanja, in da ima tedaj odbor dolžnost povedati v nasvetovanem pismu, da ga vse to res zelo skerbi. To so blizo ta prevdarjanja, ki jih je odbor vsa vprek postavil, da bi ž njimi dokazal, da je adresa potrebna. Dovolite mi, gospoda moja, da Vam jih, kolikor mi je to danes pri tej soparici mogoče, opoveržem in spodbijem. Predno pa še začnem premišljati bolj na tanko ta prevdarjanja, naj smem še nekaj drugega v misel vzeti. §. 19 govori določno, da se morejo nasveti le gledč na nasledke, ki jih imajo postave na deželno blagostanje, zboru j predložiti. Če pa zdaj, gospoda moja, pogledate konec tega sporočila, videli bote, da se tu govori zlasti o nasledkih tega manifesta na ustavnost ne samo deržave, ampak tudi deželo naše. Iz tega bote razvideli, da je i odbor odkazane mu meje prestopil; kajti de- • želni zbori bi zlasti zdaj v svojem omejenem 1 delokrogu ne smeli svojega mnenja povedati. In tako je Vaš predlog tudi v tem . oziru nepravilen, nepostaven in proti ustavi, . ker je zoper deželni red. I Pa ta Vaš predlog se ne samo formalno , »pira na napčne dokaze, temuč on je tudi v materijalnem oziru v vseh točkah nepravilno podpiran. Prosim, poterpite enmalo pa Vam bom te „ * pomočjo zdanjih deržavopostavnih zakonov in razmer overgel. * Predno se pa v to spustim, zdi se mi neogibljivo potrebno, da si septemberski manifest pred oči postavimo. Po mojih mislih bi ga bilo sicer treba prebrati, pa ker bo razprava dolgo trajala, ne gre kaj tacega r ®d visoke zbornice zahtevati. V Celovcu v sredo 4. aprila 1866. Septemberski manifest, gospoda moja, pravi razločno, da j o poglavitna misel, ohraniti monarfa'i ji moč po vkup-nem o b r a v no vaki ju najvišihder-žavnih nalog in .avarovati edin-stvo deržave z ozirom na mnogoličnost njegovih sestavih delov in na zgodovinski razvoj njihovega prava— ta poglavitna misel izrečena je v diplomi od 20. oktobra 1. J860. Njeg. veličanstvo govori tu razločno, da se moramo deržati ustave od 20. oktobra in nikar ne smemo odstopiti od nje. Njeg. veličanstvo razločno govori, da j e pravica nar o div po svojih zastopnikih „sklep livno” se udeleževati postavodajstva in finan-činega gospodarstva, slovesno z a g o t o vi j ena in nepreklicljivo odločena in zate r j en a. Ali moremo pa dvomiti nad cesarsko besedo, da se nam obderži ustava in njen temelj — oktoberska diploma, in da je njegova želja, izpeljati jo in dogovoriti z vsemi narodi tako porazumljonje, ki bode posebnostim Avstrije bolj pravično kot februarski statut (Dobro!). • Pa kaj, še več je v njem povedanega, odpravljen Je tisti dvom, s kterim je oče ustave — Šmerling — vedno in vedno pri rokah bil, kedar ni bila večina kakor deca voljna in njegovih misli, ta namreč, da ima deržavni zbor po februarskem štatutu le pravico posvetovati se, ne pa tudi sklepati, ker se podstavni zakon tudi tako razlagati more, da ima deržavni zbor le pravico, svoje mnenje povedati. Glede na to, gospoda moja, so kaj važne besede Njeg. veličanstva ; kajti če bi ne imeli nič drugega, kakor februarno ustavo, ne imeli bi nič druzega, kakor žertve in skerbi, kako si bodo avstrijski narodi na njeni podlagi per-va in glavna načela ustave dobili. (Dobro! dobro!) Nadalje pravi septemberski manifest razločno, da je Njeg. veličanstvo februarski patent, njegovo izpeljavo in djavnost, glede na občno deržavno blagostanje kot najvišo potrebo in postavo „salus reipublicae“, ustavilo le zato, ker se avstrijskim narodom ni priljubil, ne pa morebiti zavolj terme njihove, temuč zavolj deržavopravnih razmer in narodnih posebnosti, ker jim je bila ta ustava nevarna ali pa celo že na škodo. Kaj pa pravi Njeg. veličanstvo glede na to ? „Da morem rešiti svojo cesarsko besedo, da tor mi (obliki) ne žertvujem stvari (D o b r o !), razglasil sem septemberski manifesto Vi pa hočete obliki stvar samo žertovati?! lo pa ravno dela razloček med visokim stališčem Njeg. veličanstva v primeri s tistimi, ki nad Cesarjevimi besedami dvomijo. Meni pa stvar več velja nego forma; pomanjkljive forme februarske ustave ne gre više ceniti, kot so bistvena pravila, ki jih ima oktoberska diploma, da se po njih izpelje februarska ustava. Jaz pravim, da je forma pomanjkljiva, ker je oče ustave od 26. februarja 1861, tedaj 3 mesece po oktoberski diplomi, imel po- Tečaj II« gum (serčnost) smertni kal vložiti ustavi, da mu je bilo tedaj mogoče vsaki trenutek brez vsega razjasnila februarsko ustavo in tudi oktobersko diplomo ustaviti in po tej poti tudi ustavo brez kake silne naredbe ali deržavne derznosti — ustavno odpraviti, komedija za vso Evropo, ki bi bila pri dru-zih tacih primerlejih kaj čudna! To čudno komedijo je pa iztuhtal oče Šmerling in s tem pokazal, da je bila mogoča. (Dobro! Dobro!) Ce je tedaj v oktoberski diplomi in sep-temberskem manifestu s cesarjevo besedo izrečeno, da imamo vprihodnje pravico sklepati, da gre za stvar ne pa za formo, ako se februarni Statut odpravi, — če je to še celo od Njeg. veličanstva svečano zagetovljeno, potem, gospoda moja, ni kar nič nad tem dvomiti, potem sem jaz prija-tel ustave, vi pa (ste) formalisti (Dobro!). V ročnem pismu 7. novembra 1865 pravi cesar: „V svojem manifestu in priloženem patentu od 20. septembra 1865 sem pokazal pot, ktero mora moja vlada nastopiti, da pripravi terden temelj deržavni ustavi, ki bode tudi monarhijo v njenem edistvenem obstanku...........uterdila." Zopet nam je tedaj ustava zagotovljena, povdarjeno je posebno edinstvo deržavno s posebnostjo kraljestev in deželd, razločno je menifest kot deržavno pismo oklicano, kar iz najvišega ročnega pisma konstatiram. — (Dalje pride). Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Vojska ali mir? novačenje; vreme; vesela novica. Volitev novega odbora). Vojska ni nikoli prida in kaj še le vojska letos, ko nam že tako vsega zmanjkuje in že tako davke komaj plačujemo in serčno želimo, da bi se sabla iz nožnic ne potegnila. Kakor hitro perva puška pokne, po tem joj mene za celo Evropo. Na vseh stra neh že tli in gori, — in prej ko ne vname se velika evropejska vojska. Prus je pervi in se očitno pripravlja na vojsko, — Tali-jani pa tudi težko čakajo, da bi mahnili, — na jutrovem v Romaniji in po Turškem je tudi že vse na škerpcih, — Rus je menda tudi celo veliko armado postavil po svojih mejah, — in kaj še le Napoleon tuhta, sam večni Bog ve. Vsa Evropa torej stoji kakor na ognjeni gori; ako jame pokati in goreti, tresla se bode cela Evropa. Torej očitno povemo, da vojska pri nas nima prijatlov; ako bode pa vendar treba, bodemo gotovo Slovani vsi in tudi mi Slovenci pokazali, da smo kakor vselej tudi zdaj še zvesti sinovi avstrijske deržave in preslavne naše cesarske hiše. Radi bomo za veliko našo domovino darovali blago in premoženje, kri in življenje. Ako vojska mora biti, naj jo skorej začno. Kaj pomaga, da armade stoji na nogah, toliko denarja snedč, spravijo nas v strašne dolgove: štrena pa vendar ostane vsa zmedena, — skrajni čas je, da se vse zravna bodi si že s lepo ali pa s sablo: Avstrija se ne boji! 3. aprila to je velikonočni torek je bilo novačenje ali rekrutba za Borovski okraj. Pripeli bo jo fantje iz rožne doline v Celovec in pokazali, da se ne bojč služiti cesarju in braniti domovino. Ali tožili so tudi, da morajo tako daleč peš hoditi; iz Šent-Marjete, iz Sel, iz Zaverha je 6 — 7 ur v Celovec. Lani so jih nabirali v Borovljah in vsem je bilo to kaj všeč; po naših mislih bi se pri tej že tako sitnej in težavnej zadevi ne imelo gledati na nektere goldinarje , ki se morebiti s tem prihranijo. — Velikonočne praznike nam je hudo vreme pokazilo. Pondeljek je jelo deževati in proti večeru spet tako grometi in bliskati, kakor pasje dni. Celo noč je razsajalo in lilo in pravijo, da je po noči nekega kmeta med Celovcem in Šent- Jurjem na polju ubilo. Danes je sreda, pa še dežuje, še gre po jugu in ni podobe, da bode skorej lepo. Po južnih gorah (koravankah) se pa vedno sneg kadi, in biti ga mora, da je groza. Slane in mraza sc je pač bati; dobro, da še sadje ne more poganjati. Iz doljnje Kaple smo zvedeli veselo novico, da ondašnji rodoljubi mislijo slovensko Čitavnico napraviti. Iskrenih rodoljubov je dosti v Kapli, tudi med kmeti so nekteri kaj vneti Slovenci, in prav bi bilo, da se či-tavnica spravi na noge. Tako bi imeli na Koroškem že peto društvo, v kterem se prebirajo slovanski časniki, to je : Čitavnica v Celovcu in Borovljah, — bralno društvo v Šent- Štetanskej fari pri Bekštanju in v Libeličah. Dobro le naprej 1 Danes so se volili predstojniki družbe za podporo ubogim in onemoglim učiteljem. Predsednik je bil izvoljen g. S o mer Gregor, za vodje pa ti-le gospodje: Un-terwandling, Tarman, Germič in Bichler. Za odbornike so bili izvoljeni: Safron, Kotnik Jož., Artnak, Nekam, Belčnik, Laznik, Tuš, Šole. Vransko 29. marca. (Notar Brat k o-vičf). Prav žalostno novico Vam naznanjam. Umeri je namreč včeraj o '/a6 popoldne naš občnospoštovani in ljubljeni notar g. Andrej Bratkovič, vrli in iskreni domoljub, da mu ni koj enacega najti. Da-siravno je rajni samo 14 dni ležal, je vendar bolehal že dolgo poprej. Naša soseska in cela Vranska okolica zgubila je v njem edinega junaka, kteri se je neprestano boril za svoj narod, ki mu je bil z dušo in telesom vdan. Tedaj pa tudi lehko ceniti — 106 — veste, kolikšna zguba je to za nas. Naj v miru počiva verli, domoljubni mož! Večni mu spomin! Da smo takega moža zgubili, je škoda tem veča, ker se narodna zavest in slovenski duh v našej dekaniji še ni oživil. Naša dekanija šteje še črez 13000 duš, in koliko šteje tu verli „Slovenec11 naročnikov? Koliko ima hvalevredna družba sv. Mohora družnikov ? L. 1865 jih je v Koledarčeku tiskanih vseh vkup 10 reci deset! Koliko beremo po naših časnikih dopisov iz naše okolice ? Skorej nikoli nobenega, ako ravno bi bilo mar-š^taj povedati veselega, še več pa žalostnega. I/a bi se skorej zasukalo na bolje! Slovenski rodoljubi, pero v roke, vigilantibus jura: Serčnost velja! Iz Haloz. (Ka v n o p ra v n o s t slovenskega jezika in vladin zastop-n i k.) (Konec,) Dokazuje se, da se slovenščina goji v glavnih učilnicah v Mariboru in Celju, v rečnicah, na vseh gimnazijah in in viših rečnicah, kakor tudi na graškem vseučilišču. — Kako se goji slovenščina v glavni učilnici mariborski, predobro vemo. Če je učenec v 4. razredu znal slovenski brati, dobil je izvrstni red; dokaz imamo. Tega sicer ne krivimo vlade, marveč nadzorstvo, toda vladi je treba skrbeti za sposobno in pripravno nadgledstvo. V niži rečnici ni mnogo boljši. O tej priliki pravi dež. namestnik, da slovenščina sedaj ni toliko omikana, da bi se mogla brez kvara učnih predmetov vvesti kakor „podučni jezik11. Ta izreka žali ves narod slovenski. Tega nima pravice izreči ne dež. namestnik Mecsčry, ne deržavni popečitelj, ne nijeden vseh uradnikov počenši od dež. načelnika vse do poštarskega odpravnika na Zavrču; o tem sodba pripada Miklošiču, Cafovi in takim možčm, kteri so vse indoevropske jezike do jedra premozgali in preučili; in jaz vas zagotavljam v najboljši s vesti in prepričanji, da je naš slovenski jezik ravno tako sposoben za učni jezik, kakor ktero koli drugo slovansko narečje; dovolite samo, da se mu snamejo spone in videli bodete krepkega junaka, ki je vsakemu drugemu kos. Dokler pa je zakovan, ne more se kljubu uajakši moči in sposobnosti gibati! — Na celjski gimnaziji, nc vem , da bi bil učil izprašan učitelj slovenščino, razun g. Pleterš-nika, kteri je v Colju samo eno leto uči-teljeval. Učenje slovenščine na graškem vseučilišču v dosedanji obliki ni vredno prebite pare; zakaj pa se ne skrbi za pobolj- šek? In čeravno se suhoparno uči jezik brez drugih predmetov, je li to ravnopravnost? Kaj bi neki Nemci rekli, ako bi se v Gradcu učil po vseh učilniških zavodih samo nemški jezik, vsi drugi predmeti pa v laškem ali kterem drugem jeziku? Gotovo bi se lepo zahvalili za takč ovenčano ravnopravnost! — Veli se: Dalje se ne more iti, namreč v gimnazijskem poduku, ker se pogrešajo učilniške knjige in sposobni učitelji. — Nekako neugodno prijemlje tak način v dokazovanju mislečega in okolnosti znajo-čega človeka. Kdo je kdaj na svetu videl pisati učilniške knjige v jeziku, v kterem se ne smejo rabiti? za koga neki? kdo jih bode kupoval? Odločite, da se bode bodoče leto nekoliko predmetov učilo v slovenščini, — ni vam skrb za knjige, pogrešali jih ne bodemo, pa najprvlje nam je treba dovoljenja. So-li Hrvatje prej ti pisali knjige v narodnem jeziku? Ne! Ako se ne sme početi, onda se početi ne more! Da smo sposobnih učiteljev pogrešali, moram naravnost povedati, da nikakor ni res! L. 1860 je bilo v „Novicah11 stavopisno dokazano, da imamo dovolj slovenskih učiteljev za svoje učilniške zavode, samo domu nam jih dajte, tujce omikonosce pa si vzemite, kamor hočete, nas ne oblažijo; nikoli nismo za nje prosili, pa jih tudi nočemo, ker do-sle se ni še nijeden ponižal našega jezika sa naučiti, kruhek pa tekne! Zlasti učenci na mariborski gimnaziji to pomešani (glede na jezik) in sicer vsi slovenski tudi zmožni nemškega jezika, ne pa vsi nemški slovenskega, rekel je vladin zastopnik. Nenavadna prikazen, če se počenši od najniže vesniške učilnice skrbi tako marljivo, kakor se trdi, za poduk v slovenskem jeziku Odkod pa prihaja, da ga vsi ne znajo? Saj ima vlada učilnice v oblasti, tedaj na njo spada krivnja, zakaj pazljivejše ne nad-gleduje; ali so ponemčenci toliki bedaki, da se ne morejo naučiti dovoljno slovenščine? Je li taka, zaslužijo dvojko in ne morejo napredovati; je li pa krivnja pri učiteljih, daj račun nadzorstvo. Pride li kteri učenec iz nemške okolice, bode se gotovo na njega oziralo, ker vsak slovensk učitelj zna nemški, nijeden nemški pa ne zna slovenski! Bral sem v „Org. Entw.“, da se imajo gim. učenci učiti obeh deželnih jezikov z redkimi in važnimi iznimkami, tedaj bi bilo zahtevati učenje Besednik. Slovanski shod v Pragi 1. 1848. Znano je, da je deželni zbor v Zagrebu izvolil odbor 12 poslancev, naj reši vprašanje, kakošna zveza in razmera da bode prihodnjič med Ogerskim in Hervaškim. Navstalo je pri tej priložnosti tudi vprašanje, v kterem jeziku da bota ogerski in herva-iki odbor obravnovala v tej zadevi. Nam je vse eno, ali odbora govorita madjarski, nervaški, latinski ali nemški, — nam je to vse eno, poglavitna reč nam je le to, da se ta štrena lepo razmotava na slavo, srečo in svobodo cele deržave, pa tudi posamnih kraljestev in dežel. Nemški časniki, ki imajo mir in med na jeziku, ki nam radi narodno prenapetost in jezični fanatizem očitajo, ravno ti časniki so tudi pri tem životnem in pre-važnem prašanju sprožili prašanje zastran jezika Norca so se jeli delati iz Hervatov, da bodo primorani z Madjari govoriti mad-jarski ali pa še celč nemški! Pri tej priliki so tudi smejč kazali na slovanski zbor v Pragi 1. 1848 in so staro laž vnovič ogreli, da so tudi pri tem zboru Slovani morali nemški govoriti, da so se razumeli in mogli pogovarjati. Sto in stokrat je že bilo dokazano, da temu ni taka, da so Slovani v Pragi govorili slovanski; - pa nasprotniki se ne utrudijo terditi svojo laž. Zatorej tudi mi ne smemo molčati in moramo ponavljati staro resnico. V ta namen bodemo popisali in povedali vse, kar in kako so je godilo in obravnovalo na slovanskem shodu v Pragi leta 1848. Iz tega naj vesoljni svet vnovič sliši, kako gerda in nesramna da je laž, da so Slovani v Pragi govorili nemški, — zraven naj pa tudi vesoljni svet zve, da je sedanja slovanska politika ravno tista, ktera je bila leta 1848. Nemški politikarji in časnikarji so od leta 1848 do leta 1866 svoj plašč že večkrat zasukali, Slovani pa smo leta 1866 ravno tisti, ki smo bili 1. 1848. Misel slovanskega shoda vžgala se je na enkrat v vseh rodovih slovanskih, soseb-no pri Jugoslovanih, Slovakih, Čehih in Poljacih. Pervo besedo v natisu je spregovoril Ivan Kukuljevič v „Novinah h. sl. d.“ Vsi glasovi so se precej zedinili zastran mesta, ktero bi bilo za slovanski shod najbolj pripravno. Enoglasno je bilozvoljeno mesto P r a g a, kakor mesto slovansko, kamor lehko pridejo Poljaci, Rusini, Slovaci in Jugoslovani. Pervi zbor, ki bi se imel posvetovati o tej zadevi, zbral se je 30. aprila 1, 1848 v hiši g. Erazma Wocela, ki je bil vrednik časopisa češkega museja. Več ko 20 gospodov je bilo pričujočih, sosebno Čehov in Poljakov. Tu se je najpred izvolil odbor, ki naj potrebne priprave nareja k zbirališču. Sestavljen je bil ta odbor iz 12 gospodov, kterim je bilo še pridjanih 5 oseb izvoljenih iz meščanov Praških. Da se pri celem posvetovanju dobri in potrebni red ohrani, zvolil je odbor za predsednika Jožefa Matija grofa Thun-a, njemu za namestnika Jana viteza Neuberka, za ravnatelja K. Vladislava Zap a in dva zapisovavca ali tajnika. Ta odbor je svojo seje deržal od 30. aprila do 5. maja, pri kterih niso le samo odborniki bili pričujoči, temveč tudi mnogi drugi rodoljubi. Njih število je naraščalo od dne do dne. Gospod deželni presednik Lev grof Thun je tudi večkrat prišel k sejam in se vdeleževal pri posvetovanju. Pervi korak, s kterim je pripravljavni odbor stopil na beli svet, bilo je vabilo na vse avstrijanske Slovane dne 1. aprila. V tem vabilu vabi in kliče vse može, ki zaupanje naroda imajo, in kterim je kaj za občno blagostanje in srečo slovanskih narodov mar, naj se zberč v Pragi dne 31. maja. To vabiio jo bilo namenjeno tudi Slovanom zunaj Avstrije prebivajočim, naj le tudi pridejo k temu shodu, pa tako da bi ne bili pravi udje ampak le serčno sprejeti gostje. Vabilo je bilo pisano v jeziku češkem, poljskem, jugoslovanskem, lužiško - serbskem in nemškem. Razposlalo se je na vse vetrove po lastnih iztisih in po časopisih domačih in ptujih. Zraven tega vabila se je bil ob enem 5. slovenščine od vseh učencev Štirske in Koroške ; pa papir in črnilo sta si dobra; še dotle nismo dognali, da bi vsi učenci bili primorani slov. jezika se učiti v gimnazijah na Slovenskem, gotovo zarad narodne ravno-pravnosti v Avstriji. Pravi se: na graškem vseučilišču so se učili pravniški predmeti v slovenskem jeziku, pa docenti (učeniki) so odstopili , ker se niso obiskavale njihove učbe. S tem se je ravnopravnosti malo pomoglo, slovenskega jezika so onda dijaki toliko znali, kolikor jih jemati naučila, pa še tega so dosti zabili; ako je ljudska učilnica ne-kterim toliko vstregla, da so se naučili ku-kavno brati, treba jim je bilo zadovoljnim biti; po gimnazijah se ničesar ni učinilo na korist našemu jeziku, saj so ga še zasmehovali, na graškem vseučilišču pa se živa duša ni naučila niti pravilno sklanjati , — kako bi se tedaj dalo mahoma pravniške predmete vspešno poslušati, korenito učiti in tolmačiti? Da so pravniki popustili obiskovanje, dokazujete, da vlada ni skrbela do one dobe za oliko in učenje slov. jezika. Vrh tega naj se tudi pomisli, da je vsa uprava nemška bila in vlada ni zahtevala, da bi urad znal zakonik v slovenščini in pismeno slovenski uradoval. V oni dobi je že dotle došlo, da nijeden duhovnik, razun kakih pet samoukov, sekovske vladikovine ni znal slovenskega jezika še toliko, kolikor neuk in priprost Slovonec! Bi li vlada v učilnicah skrbela za boljše poznanje slov. jezika, rodile bi tudi drug sad. Kar se uradnikov občačih z ljudstvom tiče, pravi vladin zastopnik, da vsi znajo slovenski jezik razun treh in tedaj odpade potreba določiti rok, do kterega naj bi si pribavili znanje slovenskega jezika. Slava! po takem tedaj ni drugega treba, nego uradnikom veleti, da uradujejo na Slovenskem slovenski, kakor na Laškem laški, na Hrvaškem hrvaški itd. in popolnoma bodemo zadovoljni. Na Hrvaškem se ne vpraša, v kakem jeziku naj bi se zapisnik vodil, ampak naravno je, da v hrvaškem, ker hrvaški je narodni jezik, tedaj tudi uradni, kar mora tudi pri nas obveljati. Druga je z ljudmi ne znajočitni slovenščine. Pa žalibog, ta reč ima v resnici celo drugo lice; jaz poznam mnogo uradnikov ter sem imel priliko ž njimi občiti, toda prisiljen sem povedati, da jih kruto malo zna naš jezik v pismu in besedi, kakor je dostojno in so mora tirjati od uradnika; govori samo kaj navad- * 1 2 3 maja na svitlo dal razglas neslovanskim prebivalcem avstrijanske deržave. Namen tega razglasa je bil ta, naj si neslovanski narodi strahu ne delajo zastran namena slovanskega shoda. Deležniki slovanskega shoda so svoje misli in namere izrekli tako le : 1. Da so terdno in neganljivo pripravljeni staro zvestobo nepremakljivo obderžati pre-slavnej Habsburško-Lothrinskej, ustavno vladajoče) hiši in se na vso moč poganjati za to, da avstrijansko cesarstvo ostane celo in samostalno. 2. Da ni bil in nikoli ne bo njih namen, zatirati kako neslovansko narodnost, temveč daje od nekdaj njih prizadevanje le tje merilo, da bi pravilo ravnopravnosti vseh narodnost v Avstriji enkrat zadobilo popolno priznanje in resnično veljavnost. 3. Da so pripravljeni pravice, ktere jim po tem pravilu v narodnem in deržavnem življenju gredo, iskati si v popolnem obsegu, ohraniti si jih, in braniti proti vsakemu napadu, naj pride od koder koli hoče; zatorej ta slovanski shod nobenega druzega namena v sebi nima, ko samo željo, da bi se razdeljeni narodi prijatelsko pogovorili in se tako v vsem dosegel in pridobil ta sveti namen. Najvažniše delo pripravljavnega odbora j« bil opravilni red, po kterem se bode rav- — 107 — nega ž njim, in mahoma zveš, pri čem da smo, kar se tiče njegove znanosti slovenskega jezika. Oul sem že neke krati take gospode z ljudstvom obravnovati, pa ko sem slišal tako ostudno lomiti naš lepi jezik, prihajalo mi je zares težko -- čuda, da teh ljudi ni sram? Trdnega učenja je še treba! Navaja se, da je večina slov. občin prosila za nemški zakonik. Kaj odtod sledi? Nič drugega, nego da je učenje slov. jezika bilo zanemarjeno, in viada kot varhinja in voditeljica naših učilnic ni storila svoje dolžnosti gledč na učenje slovenščine. Sicer pa je največ županov ne umečih niti nemških niti slovenskih zakonov, ker so mnogokrat visoka pravniška dela, kterih se kmet ni učil. Kako neki ima v teh in enakih rečeh beseda ali želja kmetova toliko važnosti? Ako se pa nove dače izmišljujejo in nalagajo, novinci nabirati kauijo, itd. itd. — tedaj se ne zmeni živa duša za kmetiča niti g* ne vpraša za mnenje !------- Obširno sporočilo dež. namestnika Mescč-ry-ja, bivšega redarskega popečitelja za Šmer-lingove vlade, kaže, kako malo se je storilo in kako malo se kani storiti za narodno ravnopravnost pri nas Slovencih, in da so še zdaj ncmčevanju vrata na stržaj odprta. Mi ne vživamo nikake ravnopr&v-nosti, ker z besedo „ravnopravnost11 razumemo to, da imamo isto pravico v isti meri svoj jezik rabiti na Slovenskem v uradu in učilnicah, kakor p. Nemec v Solnogradu ali kje indi na Nemškem, vse drugo so prazne besede, obljube, izlika. Jasno so tudi vidi, da v graškem deželnem zboru ni rešitve za nas, nemška nadvlada je ondi preveč vko-reninjena, ako bodemo sto let hodili iskat in beračit pravic, ktere drugi narodi udobno vživajo, ne dobimo jih, kakor ,,raja“ pred pasem ne! Dokler bodo nam tujci ne zna-joči nas, niti našega jezika sodili sposobnost slovenščine, ter nam kruh rezali, zlo po nas gladno deco ! Edino upanje še so nam ustavni in pravicoljubni narodi v Avstriji, kteri tudi nas zatiranih Slovencev ne bodo prezirali. Ti pa, visoka avstrijska vlada, pomisli, da ti mi vse zvesto dajemo, kar od nas tirjaš; dajemo ti svoje sinove, svoje denarje, svojo kri in življenje, — bodi nam tudi ti dobra mati, daj nam, kar drugi narodi v Avstriji udobno vživajo! Avstrija, bodi nam pravična, inače ni sreče ne blagosti niti za nas niti za tebe! R. B., obč. odbornik. nalo pri shodu, in predpis reči, o kterih se bode na shodu govorilo in sklepalo. Poslednje dni meseca maja so jeli daljni gostje slovanski že v Prago dohajati; ne-kteri teh gostov so bili izvoljeni poslanci po-samnih dežel, drugi pa že davno znani rodoljubi. Največa truma poslancev jugoslovanskih, galiških in moravskih je prišla sko-rej 30. maja. Domači rodoljubi so jih slovesno sprejemali in peljali na Zofinski otok do slovanskega zbirališča. Po opravilnem redu je bilo odločeno, naj se vsi udje slovanskega shoda razdelč v tri odseke po treh poglavitnjh vejah narodnosti v Avstriji: 1. Odsek Cehov, Moravanov, Slezakov in Slovakov; 2. odsek Poljakov in Rusinov; 3. odsek pa Slovencev, Hervatov, Serbov in Dalmatincev. Slezaki jezika polj-kega pridali so se poljskorusinskemu odseku. V seji pripravljavnega odbora dne 30. maja so bili izvoljeni za vodstvo teh treh odsekov po opravilnem redu možje, ki bodo ude sprejemali. Ti možje so bili za poljskorusinski odsek: knez Juri L u bom ir s ki, Mavrici Kranjski, Jan Borejsikievičjza narod jugoslovanski: Pavel Stamatovič, baron Dragotin K uši j an, Stanko Vraz; za narod čehoslovanski: Vacslav Hanka, Ivan H e 1 c e 1 e t in Miloslav H u r b a n. Dne 31. maja so se začeli sprejemati in zapisovati udje in kakor hitro jih je bilo dovoljno število, izvolili so se še tisti den predsedniki. Vsak odbor si je izbral pred- le Trrsin. („Ilirski Primorjan“. Treble in Trebicchiano. Ruska az-buka). — Že zdavnej so marsikteri tukajšnji, za svojo narodnost zelo vneti Slovenci želeli, da bi tudi v Trstu izhajal kak slovensk list. Mnogo reči se je o tej zadevi govorilo , pa žalibog! le — govorilo! Nihče se ni hotel lotiti izdavanjatacega lista. Nekteri so večkrat svojo željo razodevali, naj ga jaz pišem in na svitlo dajem. Na to sem jim pa odgovarjal, da ne morem, vsaj že kot državni uradnik ne. To si pač lehko vsak sam razjasni. Pri vsem tem pa nisem si dajal miru, in sem večkrat resno prev-darjal to važno stvar, namreč način, kako da bi se vendar mogla odpreti pot do iz-davanja omenjenega lista. Skorej pred štirimi meseci mi je bilo prišlo na misel, poprašati gospoda učitelja Pijana pri sv. Ivanu v Vrdeli (v mojem aomovju), ali bi on bil zadovoljen, ako bi se pod njegovim imenom izdaval slovensk list tukaj v Trstu? Ker v tem ni našel nobene zadrege od kake si bodi strani, lotil sem se jaz tega dela. Napravim hitro kratek program, in ga razpošljem. Pa kdo bi si bil pač mislil, da se bota dva tukajšnja gospoda, ktera se imata za zelo vneta Slovenca in sta uda tržaške slov. čitavnice, mojemu početju protivila, in si na vso moč prizadevala pregovoriti gosp. Piana, da bi se ne združil z menoj v dosego mojega namena? O sramota! — Pri vsem tem pa je list vendar na svitlo prišel, potem ko se je bilo oglasilo zadostno število naročnikov. Izhajal je tri mesece po velikem mojem trudu, in vsi naročniki so ga prav radi brali, ker je bila trdna moja volja, pisati ga le tak6, da ga vsak lehko razumeva v kakem si bodi oziru. Pripetilo se je pa te dni, da sem bil prisiljen odstopiti in prepustiti vredovanje lista gosp. Pianu, ali prav za prav nekemu drugemu gospodu (za zdaj ga nočem tukaj imenovati). Mislim pa vendar, da je list v dobrih rokah, in se bo tudi naprej ljudstvu prikupoval, morda še bolj, kakor do zdaj. Bog daj ! Jaz pa sem ga z velikim trudom na noge spravil. Naj le srečno živi, dajaje obilne hrane našim uka-željnim Slovencem, ki jo tudi zelo potrebujejo ! Gospod dr. Kandler, namreč ravno tisti, ki je lani v nekem kraju tukajšnje okolice izvoljen bil za njenega poslanca, pa hvala Bogu! vendar potem izrinjen iz števila takrat za naš deželni zbor izvoljenih poslancev, predrznil se je v neki svoji knjigi sko- sednika, njegovega namestnika in pisarja. Predsedniki so bili: v odseku jugoslovan- skem Pavel Stamatovič, protopresbiter v Novem sadu; v odseku poljskorusinskem Karl L^i belt; v odseku češkoslovanskem Pavel Šafarik. Vsak odsek je izvolil iz svoje srede 16 gospodov za ude velikega odbora pri slovanskem shodu, enega pisarja in njegovega namestnika. Ti odseki so se vpervo sešli zjutraj 1. junija v češkem mu-seju. Ta den so se opravljale samo pripravne reči, po tem so je veliki odbor podal v polnem številu k deželnemu predsedniku, Levu grofu Thun-u, oznanit mu, da so drugi den prične slovanski shod. Ravno tako se je veliki odbor predstavil knezu Jožefu Lobkovicu, višerau poveljniku narodne Praške straže. Popoldne se je spet sešel veliki odbor, da voli starašina slovanskega shoda. Izmed treh kandidatov je z enoglasnim klicem izvoljen bil dr. Franc P a-lackv, čeških stanov zgodovinar; druga kandidata Stanko V ras m knez Juri L u-b o m i r s k i sta imenovana podstarašina. Starašina, namestnika in pisarji so imenovani mali odbor. (Dalj# prida.) 108 — vati novo'imć za tukajšnjo Čisto slovensko vasico, ki se je od tekdai imenovalo „Treb-če“ (Italijani in Nemci ji pravijo „Trebich**, izgovarjaj: „Trebič“ ali „Trebitsch**, — ne vemo, zakaj. Gospod dr. Kandler pa jo je prekrstil in ji dal imč „Trebichiano** , ki ga pa nihče drug ne razumeva kakor le — on sam; On ga ima neki prav rad, ker je sladko italijansko! Pa saj tudi slovničar For-nasari imenuje „Schdnbrunn“ v italijanskem jeziku „Belfonte1*. (!) „Slovenec1* je bil pa že takrat, kadar se je v njem govorilo o imenu „Sčedna** in „Skedenj “, opomnil, da sploh sedanja imena vasi, mest, rek itd. se ne smejo prenarejati, ker nihče nima pravice do tega. — Na vprašanje , zapopa-deno pod 15. štev. letošnjega lista „Slove-nec“, ali in kako da bi se imel napraviti en sam ali vzajemen in enak pravopis, in sicer z vpeljavo ruske abecede (azbuke) namesto sedanjih tako imenovanih latinskih črk za vse Slovane? odgovoril je po moji misli že prav lepo dopisnik P. S. P. v ravno tistem listu pod 13. štev. Tudi po moji pameti bi se za zdaj še misliti ne imelo na to stvar. (!) Saj pač vsak vidi, s kakimi vsestranskimi težavami da moramo Slovani, zlasti pa mi Slovenci se še vedno boriti zastran naše narodnosti! Kako je pač pri tem mogoče, da skušamo kaj tacega vpeljati v sedanjih neugodnih časih? Za zdaj naj se sisrbi raji za kaj druzega bolj potrebnega; — naj se raji skrbi, pravim, za boljo vrav-navo narodnih šol; naj so skrbi za razpro-stiranje primernih in kratkočasnih knjižic in lističev za naše ljudstvo, kakor delajo drugi narodi, ker tega nimamo še zadosti; naj se resno skrbi za vpeljavo koristnih čitavnic, za poduk in za omiko ljudstva, da se kaj bolj zaveda svoje narodnosti in se ta k 6 rekoč po malem vanjo zaljubi; naj se skrbi, da se povsod podaja uradom obilo prilike, pisati v slovenskem jeziku in pa še le pozneje za kaj druzega manj potrebnega ! — To je moja misel! I. G. Vrdelski. Deželni zbori. Galislil. Razveselilo je vsakega federalista to, kar je hervaški zbor sklenil zastran deržavnopravnih zadev: Hervaško hoče posebna individualiteta ali osebnost biti in stati na svojih nogah! Klicali smo tedaj „slava1* hervaškemu zboru zavoljo tega sklepa; ravno tako pa donijo danes dobro- in slava-klici deželnemu zboru gališkemu. Sklenil je namreč presvitlega cesarja prositi , naj postavi za Galicijo posebnega dvornega kan-celarja. Spet je dualizem in centralizem dobil smertno rano! Kajti pričakujemo in ter-dno zaupamo, da visoka vlada o svojem času dopolni to pravično in premodro željo in prošnjo gališkega zbora. Kar imajo Mad-jari, Sedmogračani inHervatje, zakaj bitega ne imeli tudi Poljaci in Rusini? Minister-stvo je tolikrat zaterdilo, da stoji za ravno-pravnost vseh kraljestev, dežel in narodov, •— da hoče razširiti avtonomijo ali samo-stalnost posamnih dežel, — da spozna v deželnih zborih res stebre in podpornike ustavnega življenja: zdaj ima prelepo priložnost, naj pokaže, da je mož — beseda in da mu ne gre le samo za lepe besede in sladke obljube. Mi terdno svoje zaupanje stavimo na sedanje visoko ministerstvo in svesti smo si, da dobi Galicija svojega dvornega kan-celarja. Kar pa imajo drugi narodi, to imajo na pol tudi že Čehi in imamo tudi mi — Slovenci, — temveč ker imamo starodavno pravico, naj nas zastopa na visokem cesarskem zboru dvorni kancelar notranjeavstri-janskih dežel. O svojem času bodemo zanj tudi mi prosili in kar je presvitli cesar dovolil drugim narodom, njegovo očetovsko serce nam ne bode odreklo. Zatorej čakamo nadepolncga in veselega serca. Kar pri tej reči naše serčno veselje moti, je le to , da pri glasovanju o tem predmetu Rusini niso glasovali, temuč vstali in šli iz zbornico. Tako dalječ so jih Poljaci prisilili, da se Slovan boji Slovana, da brat bratu ne zaupa! Zatorej Poljaci, bodite pravični, privolite bratu, kar sami iščete. Vi Rusini pa glejte, da ne pridete iz dežja pod kap ! Ptuje dežele. Še vedno se nam ne obeta mir. Bismark, pravijo, bi le vojsko rad imel, če tudi vse na glavo postavi. Zadnje dni so neki tudi že začeli vojake na vazniša mesta razstavljati, — časniki, še celo avstrijski pa oznanjajo, kako da so Prusi močni, koliko imajo denarja in priprave za vojsko, generale pa take, da jim ni lahko koj kteri kos! Tako hlastajo Prusi v svoji prevzetnosti ter mislijo, da bomo mi Avstrijanci strahu kar puške pometali in bežali, kamor bo le mogoče. To so junači, mi pa smo proti njim prave reve in šleve, ker so nič ne hvalimo, kakor da bi bili devet volkov videli! Kaj bo, če bodo pa na vse zadnje vendar teči morali! Bomo že skerbeli, da se jim bo dobro pokadilo! — Od srednjih in malih nemških deržav se sliši, da nagibljejo bolj na našo stran, zlasti Parska in Saksonska. Bismark je zanje pravo strašilo! Tudi iz Florencije se piše, da tako delajo, kakor da bi se za nekaj posebnega pripravljali, — le Napoleon še nekako roke križem derži in ne ve, kaj bi začel. Na Angleškem govorč zdaj le o pre-naredbi volitnega reda, o živinski kugi in Feuijancih, ki čedalje bolj rogovilijo in žugajo. liazne novice. * III. zvezek „či ta v nice1*, ki jo izdaja dr. Ivan Geršak, prišel je one dni na svetlo. Prinaša nam spet dosti podučiv-nega branja, ki bode gotovo vsakemu po volii. Je pa tudi raznoverstno in pisano v lahko umevni domači besedi, dasitudi bi radi videli, da bi spisi po zdaj sploh veljavni Janežičevi slovnici pisuni bili. To, mislimo, bilo bi gotovo „Čitavnici** v prid, ne pa v škodo, ker tudi ona nima tega namena, da bi razne slovničarske oblike na dan spravljala in tako nekako čitanje samo begala. Bolj ko se njena pisava vjema s pisavo dandanašnjih slovenskih časnikov in druzih knjig, bolj se bode na vse strani prikupila ne le pri izobraženih, ampak tudi pri pripro-stih bravcih. Z veseljem tudi omenjamo, da si je pridobil g. vrednik novih in veljavnih pisateljev, in da mu bode, kakor v „oglasu** sam pravi, zdaj mogoče, ustanoviti redno izdajanje bodisi vsak mesec, ali morebiti celd vsak teden, ker je gradiva dosti upati in so tudi bravci množč od dne do dne. Obsega pa iz povestnice in popisov: Vspeh človeške modrosti. Pota človeške omike (III.). Obrazi iz starodavnega življenja (II.). Najstarša doba slovenske zgodovine. O narodnih pesmih in pravljicah pleinčn slovanskih. O zgodovinskem pravu. Avstrijska zgodovina (lil.) — Iz naravoslovja: Kratek popis zemlje. Pogoji »življenja. Naravoznanski listi (II). Obraz iz živalskega življenja v južnej Ameriki. — Iz pravoznanja: Županovanje. Iz naro-darstva: Šocijalne razmere na Francoskem. — Pisatelji so gospodje: dr. Muršec, dr. Šubic, I. Borovski, prof. Pleteršnik, Fr. Žličar, V. Ogrinc, Zupančič, dr. Sernec, A. Gorenec in vrednik sam. Cena je kakor poprej 70. kr. * (Glavarji notranje Avstrije.) Rokopis iz pretečenega stoletja, kterega nam je zapustil Janez Daniel baron Er b er g, naznanja nam od 1. 1565 do 1677 pogla- varje notranje A v st rije. Bili so li-Ie Ludovik grof Liiwenstein 1565, Urban av-strijantki, škof kcrški 1570, Krištof Andrej baron Spauer, škof kerški 1577, Karol Sto-bej škof lavantinski 1597, Janez Sigismund, grof Wagensberg 1609, Janez Jakop baron Lamberg, Škot kerški 1611, Tomaž Kren, Škof ljubljanski 1614, Leonard Goz, škof lavantinski 1621, Reinold Skarliči, škofi ljubljanski 1630, Baltazar Galer, baron 1638, Janez Marko, grof Altringen, škof sekovski 1638, Wolfgang Rupert Rindsmaul baron, pozneje prof 1655, Erazem Vilelm grof Šaurau 5 aprila 1666, Oton grof Rindsmaul 13. jan. 1667, Juri Kristijan grot Saurau 12. jun. 1688 (1680 1. dež. glavar), Juri Friderik grof Mersperg, c. tajni svetovavec, 31. avgusta 1677. * To jesen bo v Gradcu razstava kmetijskih, obertnijskih in umetnih izdelkov iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. _________ . Zivežna ceua. O c© O «1 u > M ^ Mariboru Celju Ptujem Ljubljani Kranju N. Mestu Celovcu Terbižu II II 1 maslo -2 ■5 II >3 5-1 š 1 11 I 51 S »II - li ► v 'V g.| k II k II k.| Maj k.|| (jTM K I Lil K-l k ||g.| k |90 50 52 40 28 32 1 20 1 50 310 1 40 40 46 40 -jlO 10 1 18 1 50 5)50 — — j ' I - — — — 1 •• — — — — 1 40 45 52 40, 450 5 1,45 1 50 7 50 150 33 48 40 | — — 145 1 50 5 50 tiso 45 40 40 4 16 4 80 1 60 2 50 6 20 -42 <6 46 42 2 96 — 90 1 27 3 DUNAJSKA BORSA 31. marca. Deržavni papir. Denar. Blago 5 V« obligacija po 100 gl d 53.80 54 - j 5 » nar. posojilo od l 1864 61.40 61.60 i 5 „ metalike - 57 40 57.60 4V.„ „ - - - - 60 - 50.50 4 , 5 n primorska - — . — — e — 5 * hervaška iu slavonska 63— 64— 5 « ogerska .... 62 75 03 60 Danajska borsa 3. aprila 1866. 6 V0 metalike .... . . 66 86 6% nac(j onal .... . 61.05 1860 derž. posoj .... . 70.20 Bankine akcije .... e . 711 — Kreditne „ , . 136— London . . ' . UI6.20 Novi zlati ..... , 6.07 Srebro ..... Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerj a odgovorni vodnik B. Berte chinger.