90 številka
Marikor, das: IO. novembra 1916
Letnik Vlil
Naročnina listu: —
Celo leto . . K IO*— Pol leta . . . , 5*— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . .	„ 1*—
Zunaj Avstrije:---
Celo leto . .	„ 15*—
Posamezne številke ~ to vinarjev. -
•e računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih vdOc — popust —
„Straža** izhaja v pon-ddjek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. \
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldna.
Hughes ali Wilson?
Bethmann — Hollweg o nadaljevanju in koncu vojske» —- Naše prodiranje v Romunijo. Sovražna ofenziva v D obruči. — Na ruskem in italijanskem bojišču položaj nespremenjen. — Francovi odvzeli severno od Somme Nemcem vas Pressoire. — Poljska armada. — O volitvi predsednika v Združenih državah še ni prave jasnosti.
— Avstrijski državni zbor bo sklican še le koncem meseca februarja.
Samouprava Galicije,
Oče Schönei'er na gradu Rosenau mora občutiti v svojem srcu te dni veliko veselje. Ideali njegovega bojevitega življenja so se začeli izpolnjevati. Blok galiških poslancev, ki mu je bil vedno na potu v njegovih stremljenjih po germanizaciji in kulturnem boju proti katoliški cerkvi, se bo v doglednem Času poslovil iz avstrijskega parlamenta. Galicija dobi; kakor je Schönerer vedno sanjal, po vojski sivo-jo samoupravo.
V Avstriji je povzročila obljuba, gališke samouprave tako pozornost, da je zadušila celo zanimanje za tako velik dogodek, kakor je ustvaritev novega poljskega kraljestva. Rusini, kateri so najbolj prizadeti, so se odločno izrekli proti samoupravi Galicije, razven da se. iz rusinskih okrajev Galicije ustvari lastna rusinska kronovina. Cehi, Slovenci ter ostali nenemšld narodi se tudi z vso jasnostjo zavedajo, kaj pomeni za nje odcepitev Galicije.
Osobito Sloven-
ox se ne moremo veseliti velike spremembe, ker še naše narodne razmere, pred vsem na Koroškem m Štajerskem, niso urejene tako. da bi se nam ne bilo treba bati #za svoj narodni obstoj.
Nemški listi izražajo kajpajda veliko veselje nad obljubljeno samoupravo Galicije. ..Tagesposta,od srede, dne 9. t, m., nagovarja Korberja, naj pusti pasti ozire, ki jih je imel Stürgkh, ter takoj in brez strahu uvede tudi izven armade nemški državni jezik.
ir MTfM
JIbJLIp E JkUIIsss
Pri kmetovalcih.
(Konec.)
Lepega dne prikoraka gospodar lagodno domov od močvirij, ki so se razpenjala ob bližnji reki, M je imela grdo navado, da je ob vsaki priliki stopala čez bregove. Ravnokar je bil prinesel soprogi in otrokom pet rejenih žab, sam pa si je privoščil 2 krkona in polovico belouške za kosilo; štrk je bil sit in dobre volje. Nenadoma pa obstane, ko opazi veliko glisto, ki se je zvijala na zemlji pred njim.
„Pa se me vendar ne bojiš tako grozno?“ pobara štrk.
„Milost, milost, blagorodje, kdorkoli ste že!“, zaprosi črv in se krivi še huje.
„Saj vendar vidiš, kdo sem“, reče ptič.
„Žal, du ne“, pravi deževnik, „ne vidim ničesar, sem popolnoma slep. A slišal sem, ko ste prihajali in se prestrašil tako, da sem zgrešil svojo luknjo. Vedite namreč, da sem nočna žival,- da nimam velikega poguma, zlasti pa se še bojim svetlobe. Za to sem najbolj srečen v svojem, rovu, M ga ne zapustim zlepa in kadar ga, pritrdim svoj rep vanj kot ladjo na mačka.“
„Jaz pa sem štrk ali bela Giconia“, pravi ptica in vrže glavo ponosno kvišku,
JJojmene ! “ zacvili glista in se urno umika v
Prinašamo o stvari glasove iz nenemškega in nemškega tabora.
„Slovenec-4:
„Na našem severu so se izvršile, oziroma se i-majo izvršiti važne državnopravne izpremembe. Ustanovila se je samostojna Poljska, Galicija pa, ima dobiti avtonomijo. Oboje ima za nas važno politično ozadje. Za avstrijsko državno polovico je kraljestvo Gališko v vprašanju prehrane eden prvih činiteljev. Galicija s svojo obsežno govedo- in prešičjerejo, bogatim perutninarstvom, plodnim poljem je prava zakladnica in žitnica Avstrije. Razen tega daje Galicija veliko lesa. Posebno pa je industrija te dežele neprecenljivega pomena za Avstrijo. Gališki petrolejni I vrelci in rafinerije so na svetovnem glasu, znana je j njena produkcija šoli in njena špiritu a industrija. Galicija pa pokrila tudi velik del naše potrebščine na premogu in rudah, 'posebno cinkovinah. S tega vidika je treba torej premisliti, da zahteva korist naše monarhije, da državnopravna odcepljenost Galicije ne otvori vrat tudi gospodarskemu separatizmu. Iz vsega, početka bi se morale razmere v tem oziru tako urediti in razjasniti, da bi bile za vse čase iz-idjučene take neprijetne naprave, kakoršne so vedno v zvezi z obnavljanjem nagodbe z Ogrsko.“
Celil o samostojnosti («alicije.	'
Češki listi sicer čestitajo Poljakom k njihovim velikim vspehom. povdarjajo pa, da bo razširjena samouprava Galicije ustvarila v avstrijski državni zbornici čislo nove razmere, o katerih ne more sedaj nihče izreči kake slutnje. Razun uradnih poročil in citatov nemških listov pa so strani čeških listov, koder se je priobčilo razmotrivanje o novi vladni odredbi — pobeljene. Cehi sicer odkrito pozdravljajo listano vi tev poljskega kraljestva, a zahtevajo, da setu di pokrajinam, kjer prebivajo Cehi, da samouprava.
stran. „Oprostite, da se ne utegnem razgovarjati, in tuldi Vam si ne drznem kratiti zlatega časa.“
„Oho, tako se pa nisva zmenila“, meni štrk, „Dokler imam jaz čas, menim, ga imaš tudi ti. Sicer pa bodi vesela, da sem slučajno sit, zato ti prizanesem za danes.“
V tem se je oglasila, mati štorklja z gnezda in v odgovor je za,klopotal gospodar s kljunom.
„Kaj ste hoteli reči?“ vpraša glista.
„O, nič! Govoril sem te s soprogo po egiptovsko. Doli v Afriki imava namreč lepo pristavo, zato govoriva med seboj vedno, jezik ondotnih felahov, A sicer je pa tudi tam stokrat lepše kakor tukaj. Ako bi ne bilo zavoljo otrok, ostal bi vedno tam. Pa saj vendar ti ne razumeš takih reči. ali se že kdaj popotoval?“
„Daleč ravno ne, en meter, morda dva metra v celem življenju“, se opravičuje glista.
..Brr, kaj bo to!“ se hudo namrdne štrk. „Kje vendar tičiš pozimi?"
„Ostanem kar tukaj“, pravd deževnik.
„Ha, ha, ha“, se heheta ptič, „pač mora biti lepo in prijetno broditi po blatu in snegu. Ali ne ozo-beš v noge?“
„Nog nimam“, odvrne glista; „mesto njih pa i-mam toge kocinice, ki jih lahko poljubno obračam v razne smeri. Kadar je hud mraz ali pa velika suša, grem doli v spodnji svet, če treba 2 do 3 metre na Globoko.“
Zamišljeno je opazoval plemeniti ptič čudnega plebejca, in rekel: „Ne vem, ali je spodobno za me, da se zabavam s teboj, ali ne. Kajti nedostaja ti večina onih reči, ki jih prinese pošteno bitje s seboj
Rusini proti samostojnosti Galicije.
Na plenarnem zborovanju rusinskih državnih poslancev na, Dunaju dne 8. nov. je obširno poročal rusinski državni poslanec Levicki ter izrecno pov-d ar jal, da je bivši ministrski predsednik govoril o-petovano o nespremenljivem sklepu merodajnih državnih činiteljev, da se naredi iz vtahodne Galicije posebna kronovina z rusinsko samoupravo. Po burni debati je bil enoglasno in slovesno sklenjen sledeči pravni pridržek rusinskih državnih poslancev: „Naša domovinska zemlja., rusinska kraljevina Galicija in Lodomerija, sta bili na podlagi dednih pravic priklopljeni habsburški vladarski hiši, vsled prik&o-pitve poljskih pokrajin kneževine Krakovske in vojvodin Zator in Osvetim spojeni v eno kronovino, v-sied česar je bilo na umetni način ustvarjeno gospostvo poljske večine nad Rusini. Rusinski nai’od ni nikoli pripoznai te enotnosti kronovine, marveč je u-govarjai zoper to ter vstraja pri pravici do samouprave svojega narodnega ozemlja. Napovedana samostojnost Galicije krši zgodovinske pravice rusinskoga naroda ter izroča rusinski narod neomejeni o-blasti narodnega nasprotnika Rusinov. Rusinski, narod ne bo nikdar priznal samostojnosti Galicije pod poljskim gospostvom in se ne bo nikoli odrekel pravici do samouprave narodnega ozemlja in tvoritve posebne rusinske kronovine v okviru Avstrije,“
„Arbeiter-Zeitung“:
„Ukrajinci (Rusini) se čutijo ogrožene. Popolnoma jasno je. da se more rusinsko vprašanje razrešiti le istočasno s poljsko avstrijsko zadevo in da išče in zahteva avtonomija enega naroda svoje .dopolnilo v avtonomiji drugih narodov. Zato se pojavlja s srečno pričeto reformo splošno vprašanje avtonomije avstrijskih narodov, h kateri nas tujdi sičer
na svet (oči. noge). Imaš h plemski grb?“
„Grb?“ se čudi glista, „kaj pa je to? Jaz sem pridna delavka, ali ni te najboljše plemstvo? Ali ni res, da:	najlepši grb tega sveta sta plug, motika
sred’ polja?“
Bučno se je zarežal štrk in zakričal ženi, kaj da mu je povedala glista.
„Plug, motika! Kaj imaš vendar ti opraviti s tem orodjem?“ je vprašal zasmehljivo.
„Oprostite, gospod“, odgovarja skromno glist „jaz delam od zore do mraka, od prvega do zadnjega diha, preoravam zemljo, kopljem jarke — —“
„Tako, tako“, prekine štorklja prijazneje, „torej jarke koplješ? No, kaj takega se pa že da slišati! Jarke, v katerih stanujejo žabe?“
„O ne“, se izgovarja črv“, „tako velikih del pa jaz ne zmorem. Jaz in moji sorodniki vrtamo le doli pod zemljo majčkene, fine rove, a te vse navskriž! Nismo pa vsi sorodniki enake postave, In velikosti. Nekateri orači med glistami so komaj do centimeira dolgi, zato pa se raztegnejo drugi na dolžino 1 do 2 metrov. Naše Čumnate so v zemlji razširjene in večkrat tlakane s kamenčki nalik mozaičnemu terazzu v cerkvi-“
„Pa kaj koristi vse to tvoje delovanje na primer meni ?“
„Jaz obdelujem zemljo po najboljših močeh in to je za vas velika sreča, toliko bolj, ker tudi mene še vedno lahko pojeste, če vas je volja. V dobri zemlji raste trava in cvetice in drevje. Pripravljam namreč vlažno, črno prst ali črnico.“
„Ali je to tisto grdo blato, po katerem moram brbati?“ vpraša štorklja.
silijo razmere. Upamo torej, da objavljeni ukrepi kar najbolj srečno odpirajo pot za notranje reiorma-torično delo v Avstriji.“
Češki Nemci.
Dne 6. t. m. se je vršilo na Dunaju plenarno zborovanje [deželnih in državnih poslancev nemšjkik poslancev. Soglasno se je sklenilo: „Zastopniki Nemcev iz Češke bodo krepko sodelovali pri predpripravah. da pridemo po koncu vojne do urejenih notra-nje-političnih razmer, pri čemur morajo stati v ospredju, že tolikokrat ponovljene zahteve Nemcev iz Češke glede jamstva- svobodnega njihovega ljudskega razvoja. Treba je parlamenta, toda še preje je treba gotovih odredb, ki so predpogoj za parlament. Zborovalci poživljajo avstrijske Nemce, naj pozabijo na v s a nas p r o t stva in naj združijo vse sile za dost go velikih ciljev n e m š t Iv a v A v s t r i -
j i-“
Na polnoštevilnem zborovanju nemških deželnih in državnih poslancev kraljevine Češke v Pragi dne 8. nov. je bil storjen ta-le'sklep: „Spričo novih razmer, ki so nastale v zadnjih urah, se v svrho s-kupnega zastopanja v velikonočnem programu avstrijskih Nemcev označenih zahtev izvoli odsek, ki naj predsedstvu v najkrajšem času predloži primerne predloge. Vsa druga nadaljna dela se naj izvršijo sporazumno z vsemi krogi, ki so pri sestavi velikonočnega. programa avstrijskih Nemcev sodelovali.“
„Deutsche Nachrichten.“
Dunajski list „Deutsche Nachrichten“ piše o samoupravi Galicije sledeče:	„Da dobi Galicija sa-
moupravo, je bilo eno najpoglavitnejših stremljenj grofa Stürgkha, ki je smatral izvršitev tega držav-nopravnega čina za eno največjih vprašanj, ki so v zvezi s prenovljenjem Avstrije. Ce so torej bili Nemci in Poljaki ene misli glede načela samouprave, se ne smejo mnenja oben razbiti ob podrobnostih. Kör-berjevo ministrstvo se razločuje od Stiirgkhovega v parlamentarično-političnem oziru vsled vstopa ministrov Bobrzynskyja in Clam-Martinica v Korberjev kabinet. Ker Hochenburger ni več v novem kabinetu, torej ni sedaj v njem nobenega Nemca, ki bi mogel tvoriti kot zastopnik kake gotove politične struje protiutež vplivu slovanskih ministrov. Od Korberja se pričakuje, da bo svoje delovanje prilagodil strogo in izkliučno državnim potrebam. Počakati se mora, ako bo zadosti močan, da bo uredil vsa potrebna važnejša vprašanja, ki čakajo rešitve. Temu primerno se bo ravnalo stališče nemških politikov.“
Nemška delavska stranka.
Dunajski listi poročajo:	„Zastopniki nemške
delavske stranke so izročili ministrskemu predsedniku in novim ministrom spomenico nemške delavske stranke o preureditvi razmer v državi s posebnim o-zirom na nemške interese.
„Tagespošta“ za nemški državni jezik:.
Očividno pod utisom proklamacije gajiške samouprave objavlja graška „Tagespošta“ z dne 8. t. m. članek „Die deutsche Staatssprache“,, v katerem poziva novo vlado, naj Čimprej proglasi nemščino kot državni jezik za Avstrijo. Clankar pravi med drugim:
„Gotovo je, da se bodo izdale postave te vrste < (nemški državni jezik) še tekom te vojske ali potom sporazuma, ali pa, kar :-e bolj verojetno, z odločno besedo. Dosedaj je v merodajnih krogih prevladalo mnenje, da se naj nemški državni jezik razglasi, še le po pričetku mirovnih pogajanj. Pri nekaterih namreč prevladuje bojazen, da bi proglasitev (nemščine kot' državni jezik) tekom krvavih bojev in tozadevne razprave neugodno uplivale na razpoloženje marsikatere druge (nenemške) narodi,losti, Bojazljivi duhovi so mnenja, da se sedaj ne sme nič takega odrediti, kar bi nacionalističnim agitacijam dplo kako orožje v roke. Naj bi se pustilo vse pri starem, dokler ne bodo vojaški dogodki popolnoma, razjasnjeni. V vodilnih krogiii je prevladalo že tudi pred Körberje-v:m nastopom mnenje, da je razglasitev nemškega državnega jezika nujna potreba, a razglasitev se je vedno odlašala. Odločni možje so to odlašanje obsojali. Vsak, ki se je zavzel za odločnejšo metodo, je smatral dobo, ko šmo zavzeli Srbijo in Crnogoro, kot najbolj primeren čas za razglasitev. Prodirali smo na Rusko-Poljsko in v Volinijo, zlomili vsak odpor na Balkanu, pričeli z ofenzivo proti Italiji. In bili smo globoko užaljeni, da, je kljub vsem tem dogodkom ostalo pri starem; izdal se ni ne en postavodar alni akt o državnem jeziku. Napadanje Rusov v Vo-liniji in Bukovini je pozneje položaj mnogo spremenilo, Brezdvomno se bodo razmere in razpoloženje, ki je zavladalo za časa zasedenja Srbije in Omego-re, zopet povrnilo. Tedaj pa, bo treba glede postavo-dajstva o državnem jeziku krepko nastopiti. Javno mnenje je prepričano o dobrih namenih Körberjevega ministrstva, a, pričakuje se od njega, dejanj1. Naj se nihče ne da po bojazljivih duhovih plašiti.“
Hughes«
Hughes (izgovori: Hjugs), je dobil dne 7. nov. pri volitvi elektorjev za predsedniško mesto v Zje-dinjenih državah .Severne Amerike večino in postane torej vladar Severne Amerike. Evropo zanima o-seba novega predsednika v sedanji dobi na to plat, ali je s to izvolitvijo pridobila četverozveza ali čet-verosporazum.
Kolikor smo dosedaj slišali o Hughesu, nam pač ni pričakovati kake usluge od strani novega predsednika, Jasne slike o njegovem mišljenju zastran evropskega konflikta si nismo mogli ustvariti, ker se je v volilni borbi radi nemških glasov ogibal jasnih besed. Hughes je po narodnosti Anglež in bo v glavnih stvareh držal z našimi sovražniki. Ali bo nam nekoliko bolj ali manj sovražen, v tej velikanski borbi pač ne pride več odločilno v poštev. Mi gremo svojo pot naprej in tudi Amerika nas ne bi mogla spraviti z nje.
Charles Evans Hughes je bil rojen dne 11. a-prila 1862 v tovarniškem mestu Glens Falls (v bližini Novega Jerka). Hughes je torej sedaj v 55, letu. Študiral je na raznih vseučiliščih pravoslovstvo, h: bil leta 1884 imenovan za sodnika v Novem Jorku. Od leta 1891 se je posvetil profesorstvu. Podučeval je pravoslovje na raznih vseučiliščih. Leta 1905 ga
„Oprostite, blagorodje, če moram ugovarjati“l pravi spoštljivo glista“, „toda „grdo blato“ ni beseda na mestu, Saj je to rodovitna zemlja, v kateri rasto rastline, od njih žive žuželke, s temi, se hranijo žabe in z žabami se račite gostiti vi in vaša visoka družina.“
„Misliš, da ne vem vsega tega?“ se namrdne štrk, dvigne kvišku desno nogo in strmi po baronsko v zrak, „Hotel sem le potipati nekoliko na žilico tvojega znanja. A kako neki pripravljaš to — kako si jo že imenovala?“
„Črnico ali humus“, odgovarja glista, „Delo je preprosto. Prst, ki leži globoko v zemlji, spravljam na površje, na zrak, na solnce, na dež in zmrzlino; izrabljeno gorenjo prst pa rijem navzdol. Tako mešam in izmenjavam, dokler ni vse v redu.“
„To je zelo pametno“, pokima štrk. „No, kaj pa potem ?“
Glista se je privila bliže in pripovedovala vsa vneta: „Ali še niste nikoli opazili na tleh velikih listov, zvitih kot škrnieelj, vtaknjenih s konco v zemljo? Glejte, to je moje delo. Oprjavljam ga ponoči, ko je temno in tiho in me nihče ne moti. Cesar v morem izvršiti nocoj, izpolnim prihodnjo noe: vlečem in se napenjam, dokler ne izdine list popolnoma v zemlji. In tukaj ga potem predelam v rodovitno črnico.“
..To me zanima“, pohvali štrk.
„In ne po krivici“, se zahvaljuje glista
„Oh, da bi nas hoteli soditi tudi drugi tako milostno, kakor vi! Zakaj ravno jaz bogatim zemljo med vsemi živalmi najbolj z organsko snovjo. Na svodh potovanjih požiram tudi cele mase prsti in v njej pesek, apnenec, zrnca opeke in kremenca. Vse to spravljam s svojimi iztrebki vred na. površje. Gotovo ste Že videli te mične kupčke na vrtu, v gozdu ali na travniku, napravim jih rada tudi v cvetnih
lončkih za vzorec človeškim otrokom. Ker ima moje prizadevanje velikanski vpliv na preobrazbo zemeljskega obličja., zato se ne čudite, če so se zanimali za-me in se še zanimajo tudi učeni ljudje.“
„Ni mogoče!“ odgoviarja štorklja. „Mislim, da se ne utegnejo pečati s teboj, dokler se more naslajati niihovo oko nad mojo lepoto.“
„In vendar je tako“, nadaljuje ponižno glista. „Cesar ne zmore poedinka, to doseže množica. In naše število zanima učeni svet. Že Hensen je preračunal, da pride na 1 ha vrtne zemlje do 133,000 glist, Darwin je konštatiral za pašnike primeroma manjtše število: 67.215, Kaj ne, površen opazovalec bi ne pričakoval tako orjaških številk? Množina glist, ki jo je naračunal Hensen, bi tentala celih 266 funtov! Pa saj je včasih okoli enega samega našega rova do % funta ekskrementov ! Angleški prirodoslovne Darwin in njegovi sodelavci so prišli po mnogih skrbnih poizkusih do prepričanja, da spravimo črvi vsako leto na enem heetarju zemlje od 17/4 do 45 ton (1 tona = 1000 kg) prsti na površje. V 10 letih bi se na ta način razprostirala na stari površini nova rodovitna plast, debela od 1 % do 4% cm. Presodite feda, sami, ali nosimo po pravici nasiov prvega orača in naj boljšega oskrbnika gozdov in travnikov, polja in vrtov na svetu ali ne!“
„Čast tvojemu, kakor vsakemu poštenemu delu!“ pokima štorklja, „A tvoja figura ne napravlja na človeka najboljšega vtisa!“
„Oh, to je rana, ki mi ne da mirn ne poldnevu, ne ponoči. Ce me pojeste vi ali vaši otroci, je to le naravno in pošteno. Hudo pa je za ubogega črva, M stori svojo dolžnost, da ga povsed tako prezirajo in preganjajo! Bog nas varuj! Vse stopa po nas, imenuje nas erde, pa kaj naj bi počeli z lepo obleko v črni. vlažni zemlji? Saj bi potem niti delati ne mogli. Ljudje menda mislijo, da nimamo v telesu prav nobenega čutila, zato nas nabadajo celo na trnke —
je republikanski volilni ojdbpr določil za župana v Novem Jorku, a je izvolitev odklonil: Od leta 1907 do 1910 je bil imenovan za. novijorškega guveraerjh. Taft ga je leta 1911 imenoval za sodnika'pri naj višjem sodišču Združenih držav.
Hughes je pristaš se vteroame riške reimblkajn-ske stranke, dočim je bil Wilson izvoljen na program demokratske stranke.
Pri volitvi elektorjev (volilnih mož) dne 7. nov. je odločila država Novi Jork. Na. Hughesovi strani so državice v severnem delu države, dočim so za izvolitev Wilsona južni deli Združenih držav. Glavna volitev se vrši dne 4. januarja 1917 Vlado bo pa na stopil novi predsednik Severne Amerike jdne 4. marca 1917,
(Nastalo je dvomljivo, ali je Hughes izvoljen. Gie1 najnovejše!)_____________________________
Naša S. K. S Z.
Naša osrednja slovenska klrščansko-soeiaina organizacija nam pošilja sledeč oklic:
Vestnik S. K. S. Z.
(šesta in zadnja številka prvega letnika) bo v kratkem izšel. Obsegal bo štiri času primerna predavanja, ki jih bodo voditelji krščansko-socialnih izobraževalnih društev gotovo toplo pozdravili. Predavanja bodo popolnoma izdelana; predavatelji jih bodo še lahko tudi uporabili za več predavanj, ker bodo navedeni tozadevni viri,. Drobiž bo posebno zanimiv, a
S.	K, S. Z. želi, naj pri Vestniku sodelujejo tudi vodstva, naših krščansko-socialnih izobraževalnih organizacij s kratkimi sestavki, kako da delujejo in s kratkimi praktičnimi nasveti v obliki notic. Poročila naj se pošljejo na naslov: „Slovenska krščansko-so-oialna zveza“ v Ljubljani, Ljudski dom. Cim preje, tem bolje, a da bo izšlo že v tej številki, se želi, da se pošlje tako, d,a bo imelo tajništvo S. K. S. Z. poročila vsaj 20. listopada, Zelo bi želeli, če objavijo poročila o svojem in o delovanju svojih krščanskosocialnih izobraževalnih društvih tudi naše pokrajinske S K S. Z.
Naše knjižnice.
Med drugim našim delom bomo morali v naših krščansko-socialnih izobraževalnih društvih posvetiti večjo skrb, kakor dozdaj, našim knjižnicam. Nekaj praktičnih nasvetov bo objavil že bodoči Vestnik, a centrala zelo želi praktičnih nasvetov sodelavcev na kulturnem polju naše krščansko-socialne izobraževalne organizacije. Knjižničarji naših krščansko-socialnih društev naj centrali poročajo, kako knjižnice poslujejo;. naj tudi centrali svetujejo, kaj naj bi se glede na naše knjižnice izboljšalo in preosnovalo, seveda v okviru, ki je primeren delokrogu naše kulturne organizacije. Tudi poročil knjižničarjev sf kmalu želimo, da jih bomo mogli še v bodoči številki Vestnika porabiti.
Skioptična predavanja
naj bi krščansko-socialna društva, prirejala, kolikor je to le mogoče. Več krščanskosocialnih izobraževalnih društev ima skioptike. Naj se pridno izrabljajo. Centrala si bo nabavila primerne diapozitive; precej jih pa že ima, Rada jih bo centrala krščansko-soci-alnim društvom posodila; samo vsaj en» mesec prej naj se to naznani, ker zajdnji trenutek centrala pač ne more ustreči željam svojih organizacij.
Tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani.
oh, grenka je taka usoda za onega, ki je storil svojo dolžnost!“
„Hm, hm!“ pravi štrk, „Pa zgovoren si postal, ko se ti je jezik razvezal. Zares, smiliš se mi,“
„Hvala vam, stokratna hvala!“ odvrne glista; očarana od te ljubeznjivosti, „Cujte — za vašo prijaznost se vam hočem izkazati hvaležno — “
„Si pa že zopet kaj domišljuješ, kar presega tvoje moči“, pravi štrk, in se postavi na eno nogo, kar je storil vselej, kadar se je hotel pokazati, češ, mi smo mi'
„Za ves svet ne!“ odgovori glista. „Dobro se zavedam, da sem v primeri z vami le reven črv. A hotela sem vas posvariti pred veliko nevarnostjo.“ „Mene?“ vpraša štrk, „Meni ne grozi nobena nevarnost. Vse me spoštuje, T.i pač nisi popolnoma zdrava tu notri — uboga moja glista.“
..Poslušajte me vendar vsaj za trenotek“, pra-VI glista. „Glejte — me kopljemo podzemeljske rove, in ker nas je veliko, zato je podmilniirana že vsa zemlja tod okoli, Samo tu okoli in pod vašo palačo nas je do 50.000 glav. Vaš dom je od danes do jutri — vsak dan se utegne sesuti. Le nikar se ne čudite!! Kolikokrat smo bile že ravno me gliste vzrok, da je dobilo zidovje razpoke, da so se jele pogrezati cele hiše.“
Glista je izginila v zemlji neopaženo, ko se je smejal štrk njenim „izmišljenim pravljicam.“
„Človek ne sme biti preveč domač s takimi-Ie prostaki“, je podučevala štorklja domov se vrnivšega štrka, „sicer jim takoj greben zraste.“
„Ko ga prvič srečam, ga pogoltnem“, odgovori štrk. —--------
Ni minul teden po tem dogodku, ko sedita lepega dne gori na strehi in veselo pogledujeta na mladiče, M so ležali v gnezdu.
„Kako hitro rasto“, pravi štorklja.
„Pa je že tudi skrajni čas“, odvrne on. „Žabe
K vprašanja o vinskih cenah.
Priobčil Anton Kosi, Središče.
V zadnjem Času se bavi javnost prav intenzivno z vprašanjem glede vinskih cen. Zlasti nemški listi — strokovni in drugi — prinašajo v, tem oziru daljše in krajše članke, v katerih se skuša dokazati na eni strani potreb a določitve naj višji h ali maksimalnih cen, na drugi strani pa se kaže na težkoče, ki bi nastale, ako se oblastveno določi meja cen za vinski pridelek, Ker bi utegnilo tucii „Stražine“ čitatelje zanimati, kako se v dotičnih krogih o navedenem vprašanju razpravlja, naj sledi tukaj nekoliko izvlečkov iz raznih nemških vìi n arsk o-,s t r o kh vt r lit i listov:
„Allgemeine Wehize tung“ na Dunaju piše med drugim: „Cena vsakega blaga se ravna navadno po tem, kako se ponuja (t. j. koliko ga je v zalogi), m po tem, kako se po blagu vprašuje. Cim bolj se blago ponuja, tem manjšo ceno ima, ako pa prevladuje popraševanje po blagu, narašča v tem razmerju tudi njegova cena. To gospodarsko pravilo bi po mne-niu nekaterih interesentov danes ne smelo več veljati, uprav danes, ko je pri vsakem blagu ponudba manjša kakor potreba, ko vse cene od dne do dne — naraščajo. Le pri vinu bi naj torej veljala izjema. Naraščanje vinskih cen se pripisuje izključno le na rovaš vinskega pridelovalca; ta bi se moral zadovoljiti kljub ogromnim pridelovalnim stroškom, kljub splošni draginji le z majhnim poskokom v ceni. Vsak brez predsodka misleč človek mora priznati, da je ta zahteva naravnost nespametna,“
„Deutsche Weinzeitung“ v 'Mogunciji, (Mainz) piše: „To, .kar je danes podvrženo najvišjim cenam, je enotno blago, blago iste kvalitete ali kakovosti, k večjem le z majhno razliko. To je blago, ki ga jurist kot vrsto lahko določi. Temu nasproti je vino skoro izključno vrstno blago (Speziesware). Vse kakovostne rastline so po svojem bistvu ih po sestavi tako različne, da se za nje najvišja cena vobče ne da določiti, Niti v dveh sodih ni povsem enako vino; ako tudi sta dva enaka letnika: posoda, v kateri je vino, ravnanje z njim itd. itd. vpliva bistveno na njega- o-kus in stanovitnost. Po takem je vrednost vinskega soka po kraju, po vrsti grozdja, dozorevanju, ravnanjem z vinom v kleti tako različna, (ta je skoraj nemogoče (ein Ding der Unmöglichkeit), uvesti za vino najvišje cene. Pa tudi določitev najvišjih cen za takozvana konsumna vina bi povzročila velike težkoče zlasti zaradi tega, ker je mejo med konsumnimi in kakovostnimi vini skoraj nemogoče določiti.“ Končno poziva ta list vinogradnike, naj glede vinskih cen že itak preveč napetega loka ne napenjajo še bolj, kupcem, pa svetuje, naj neutemeljene zahteve vinogradnikov kratkomalo odklanjajo.
Dunajska „Weinzeitung“ pravi, k temu, da ta Moguneijski list dejanskih razmer ne pozna, ker hoče izključno le na stroške producentov razmere izboljšati.
Bolj natanko je poučena v tem pogledu zveza avstrijskih vinskih kupcev, ki v svojem trgovskem poročilu „Geschäftsbericht“ izrecno naglaša, da glede naraščanja vinskih cen ni merodajen le vinski producent, marveč pridejo tu tudi vse one okolščine v poštev, ki opravičujejo današnje naraščanje cen v obče za vse potrebščine. Dotično poročilo 'graja na-
so vedno bolj oprezne. Življenje je vedno težavnejše. Danes zjutraj sem vjel eno samo, Ce bi iztaknil danes glisto, jo požrem, preden bi besedo zinila “
„Pa kaj je to?“ pravi ona. „Zdi se mi, kakor bi se majala streha*“
„Kaj je . . .“ je začel štrk.
Pa preden je izgovoril, se je podrla hiša pod njim z groznim ropotom. Oblak prahu se je dvignil proti nebu, štrka pa sta, zletela kričaje kvišku. Od slare koče je ostal za spomin le kup zdrobljene opeke iz ilovice in nekaj preperelih tramov.
Glavna*diejanja Evaldove povesti se še vedno ponavljajo, leto za letom. Deževnik je v svoji pridnosti tudi delaven geolog (zemljeslovec). Priče preteklosti izginjajo po njegovi zaslugi v naročju zemlje, ki jih hrani za potomce. Darwin je dokazal s poizkusi, da se je pogreznil enakomerno po njivi raztresen rdeč pesek v sedmih letih kakih o cm globoko, iapor v 28 letih celo 25—28 cm globoko. To enakomerno pogrezanje se razlaga ua ta način, ‘da gliste prinašajo brez prenehanja materijal od spodaj in ga razgrinjajo po površju. Taiko se pogrezajo zlasti kamni in težji predmeti po delavnosti črvov. Čudno se t: bo pa morebiti zdelo, ko opaziš, da se pogrezajo veliki in debeli kamni mnogo počasneje od majhnih in ploščatih. A pomisli le to-le: Pod zadnjimi se nabere vsled solnene toplote, ki jo vsrkavajo in izžar-jevajo, mnogo glist, pod mpgpčnimi samovnjaki (samevajočimi kamni sredi polja) pa ostane prst suha, mrzla, gliste ne marajo zanjo. Tako so pogreznile te gliste ostanke starodavnih stavb, antične cestne tlakove, mozaične tlake podrtih vil, ne da bi jih kaj potrle ali spravile v nered, tekom stoletij za mnogo čevljev sloboko v zemljo.
Gliste so pripravile plodno zemljo, jo zrahljale’ in pognojile. Brez skrbi lahko pričakujemo sejalcev, da nam pridelajo zlatega žita v izobilju, pa tudi vrtnarjev, da nam preskrbijo potrebne prikuhe.
dalje tudi nepošteno prekupovaiije, zakaj po mnenju tega poročila podražijo nepoklicani elementi blago že navadno v vinogradnikovi kleti,
Vino v plesnivih sodih» t
Ker letošnje poletje ni bilo kletarskega žvepla skoro nikjer dobiti, se je mnogo posode, posebno pa tam, kjer manjka skrbnega gospodarja, skvariOo — splesnilo, Ker je cena vinu in sadjevcu, lotos izredno lepa, svetujemo, da se vsak prepriča, ali nima vino ali sadjevec plesnivega okusa, ker se da tako vino le težko spraviti v denar. Dokler je še vino mlado, se še da plesnivi okus s skrbnim ravnanjem odpraviti. 'Poslušajmo, kaj pravi o ravnanju s plesnivim vinom vinarski nadzornik na Kranjskem, gosp. Bohuslav Skalicky. On piše:
Prvo, kar moramo storiti, če zapazimo uri kakem vinu slab okus ali duh, je, <5a ga takoj pretočimo v drug, dober in snažen sod. Potem se šele prične ravnanje, s kojim se ima dušek iz vina odstraniti.
Sredstev, ki imajo lastnost, da potegnejo slab duh iz vina na-se, je več in sicer so to vedno tvarine, Id se dajo v vinu v fine delce razdeliti. Drobna telesca potegnejo, v vino pomešana, s pomočjo privlačne sile slab duh iz vina na-se
Samoobsebi je umevno, da mora biti tvarina, ki se jo rabi za ta nameri, brez dulia, da se ne sme v vinu raztopiti in da se mora dati iz vina snet lahko odstraniti, bodisi da pade vsled teže na dno ali pa, da sfilava, ako je lažja kot vino. na vrh
V prvi vrsti spadajo sem vinske drože. Vinske drože obstoje iz samih prav drobčkanih teles, ponaj-več iz kipelnih glivic. V vino pomešani, potegnejo ti delci radi slab duh od vina na-se, Samoobsebi umevno pa morajo biti vinske drože dobre, to je brez duha, sveže in nerazkrojene,
Take drože se tekom zimskih mesecev lahko dobi. Ce imamo tedaj novo vino, ki ima dušek, ga najprvo takoj pretočimo v drug sod, pri tem dobro prezračimo in nekoliko malo zažveplamo,
Ko potem okoli Božiča, ali prej pretakamo druga, dobra vina, vzamemo vse vinske drože od dobrega vina in jih pomešamo v novo vino z duškom. Teikom prvih petih dni mešanje vsak dan ponovimo, da se drože prehitro ne poležejo na dno soda in se bolj z vinom sprimejo.
Potem še le sod zabijemo in pustimo vino v miru, V kakih treh do štirih tednih se drože poležejo na 'dno in potem pretočimo vino v drug, dober so|d.
Sode od vina z duškom je na vsak način prej zakuhati z vrelo vodo s pridatkom malo sode, predilo drugo vino noter sipravimo, Ce ima seid hudo slab duh, ga je treba zakuhati vsaj dvakrat.
Ce niso drože dušek iz vina zadostno odstranile, oziroma če nimamo drož na razpolago, treba, je seči po drugih sredstvih, ki se vedno rabijo tudi za staro vino v ta namen.
Kot prvo sredstvo je imenovati rastlinsko in živalsko (to je lesno, kostno in krvno) oglje. Oglje pa mora biti jako čisto in brez stranskega duha, sicer bi lahko vino še bolj pokvarilo, Ker-ni navadno lesno oglje nikoli zadosti čisto, je boljše, da si naročimo v to svrho na poseben način izdelano oglje, ki se prodaja pod imenom eponit, V zalogi ga ima kmetijska družba in drogisti v Ljubljani, v Mariboru in tudi v dnigih mestih.
Na 100 litrov vina se vzame 5 do 10 dek eponita. Eponit se razmeša s pomočjo čiste, obeljene, brezove metlice v škafu z nekaj litri vina, potem se vlije vse vkup v sod in se tam z ostalim ivinom dobro premeša.
'Mešanje se prvih 5 do 6 dni vsaki dan ponovi, nakar se sod zalije, zamaši in se ga pusti pri miru, da se eponit lahko poleže.
Po preteku kakih treh tednov pretočimo vino od eponita v drugi sod
Ce se ni eponit zadosti iz vina izločil, t* j., če je ostalo vino črn kasto, mi ie treba očistiti z želatino ali filtrirati. Želatina je sama na sebi tudi sredstvo, ki slab duh iz vina rado odstrani. Pri starem vinu, ki kaže le malo duška, zadostuje dostikrat samo čiščenje z želatino, da se dušek odpravi.
Želatina, še bolj pa eponit. vino hudo o|dbar-vuje, zato se rabi oboje samo pri belih vinih, posebno pa pri vinih, ki imajo kako grdo, rjavo ali preveč temno barvo.
Za rdeča ali črna vina se eponita. tedaj ne more rabiti in tu nam ostane potem še eno sredstvo, ki je tudi jako dobro in to je fino namizno olje, ali p;. še bolje, sezamovo olje.
Na 100 litrov vina se vzame 54 do 54 litra oh kar je seveda odvisno od tega, koliko duška da ini vino.
Odmerjeno olje se v škafu s pomočjo brezove metlice čvrsto stepe z nekaj litri vina v belo mlečno tekočino, nato se vlije ta zmes v sod in se tam kolikor mogoče temeljito z vinom pomeša. Najboljša je zato posebna mešalna priprava (žokalnik), ki se dobi v večjih vinskih kleteh.
Nato se sod z vinom do vrha zalije in se zamaši ter se pusti na miru. Po preteku treh ali štirih tednov se s pomočjo dolgocevnega lija zalije sod z vinom tako, da splava olje, ki se je med tem nabralo na površju vina, iz soda ven/
Ce se napravi okoli vehe iz ilovice uli pa iz I -ia, testa ali kaj podobnega klobaso, katero se zveže s cevko, se stoči lahko vse olje v podstavljeno po-sadico.
Tako olje diši seveda močno po plesnobi. Ako se ga pa pusti nekaj časa stati v odprti posodi, se iz njega slab duh izkadi in olje se lahko porabi za jed. Se hitreje se to zgodi, če se olje segreje ali pa prekuha/
italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču po končani deveti italijanski ofenzivi na Krasu večinoma mir.
A rmada ,,strahov“.
Italijanska, deveta ofenziva je končana. Lahi niso dosegli zaželjenega cilja. Tozadevno jim daje le malo upanja sloveči italijanski opisovalec bojev Luigi Barzini, ki govori v listu ..Corriere della Sera“ o „armadi strahov.“ Barzini pravi, da so italijanski topovi kruto obdelali vsak odsek, vsak kvadratni meter je bil zadet in raztreščen, italijanske poizvedovalne patrulje so otipale vse naokoli, pa niso našle živega bitja, a glej: ko je italijanska infanteria začela jurišati, so nastopali kakor pričarani iz raz va lin sovražni sveži roji, opremljeni na boj, prava armada strahov, nadnaravna prikafzeln, ki se prikaže nepričakovano tudi za hrbtom in ob strani italijanskih ma,s. Barzini razlaga na to, kako se stekajo avstrijski jarki v kraške jame, v katerih so ogromni prostori za cele bataljone in tja se skrijejo in od tu se pojavijo kot armada strahov avstrijski borilci. — Tako pomagajo kraške jame, tako krijejo branitelje, in tako ti vcterejo na dan. kadar treba, proti juriša-jočim italijanskim masam, Barzini bo imel še dosti prilike, razlagati koristi kraških jam za branitelje, in slikati italijanski javnosti grozno avstrijsko „armado strahov,“
Italijani so se izdivjali.
Kakor se vidi, so se Italijani zopet izdivjali za nekaj tednov. Njihova nova strategija veli, da se nekaj dni s kar največjo množino čet zaganjajo in v vsaki kratki bitki dosežene vspehe razvijejo dalje v nastopni bitki. Sedma bitka se je končala z zavoje-vanjem Mirenskega grada, osma z osvojitvijo prostora ob Opatjemselu. Novivasi in Doberdobskem jezeru, deveta doslej s pomikom fronte v črto Bilje—Hu-dilog. Na ta način hočejo Italijani počasi vendar le približati se svojemu velikemu cilju.
Italijani od začetka vojske napredovali samo za. 12 km.
Ako se premotriva vojni položaj v Primorju le iz Cadornovih poročil, ki niso vedno povsem resnična, še od daleč ni tak, da bi mogli Italijani zaradi tega položaja topiti se v brezmejnem veselju. Res je, da so Italijani od početka vojne dalje na Goriškem nekoliko napredovali, za približno 12 km in od početka devete ofenzive za 4 km, ako so res dosegli koto 221) zapadno Kostanjevice. Italijani imajo do Trsta približno še tako dolgo pot. kakor do tja, kjer so sedaj, s to razliko pa, da pot ne vodi čez soško ravnino, marveč Čez Kras.
Švicarji o kraški bitki.
Nevtralni švicarski voja(ški krogi so nasproti zmagoslavnim himnam italijanskega časopisja o uspehih Italijanov na soški fronti zelo hladni. Italija je eotovo po ukazu Anglije in Francije pobrala skupaj vse zadnje še porabile sile, da poskusi obupni predor proti Trstu in prisiliti tako Avstrijo, da pošlje ta svoje čete iz Sedmograške na Kras. Dejstvo, da je prešla Italija na ozkem prostoru med Devinom in Vipavo s celima dvema armadama k napadu, in da vlajla na drugi bojni črti skoraj popolen mir, dokazuje, da so rezervne sile Italije zelo izčrpane. Iz tega sledi tudi, da bo moral dovoliti Cadorna svojim četam po dvadnevnih bojih odpočitek in ne bo mogel svojih vspehov izkoristiti. Ce bi razpolagal general Cadorna z zadostnimi silami, potem bi moral brez-dvomno tudi na ostali bojni črti zadržavati Avstrijce, da ne bodo mogli premikati svojih Čet. Drugič bi moral osvojitev Lokvice izkoristiti, predno se je posrečilo sovražniku zavzeti nove utrjene postojanke, in tako ustaviti laško napredovanje.
( adorna m Joffre se posvetujeta.
Iz Lugana se uradno poroča, da sta generala Cadorna in Joffre imela dne 7, novembra v St. Mitteln v bližini italijpnsko-francoske meje sestanek.
Minister Bissolatti je dne 7. novembra obiskal italijanske postojanke alpinoev (pri gori Pasubio.
Romunsko bojišče.
Iz Sedmograške so naši prodrli pri (prelazu Crvena veža (Rdeč stolp) do kraja Spini, ki le-
ži kakili 22 km na romunskih tleh. Pri drugih prelazih se tudi deliro - držimo. Na severovzhodu pri ■Tölgyesu (blizu bukovinsko meje) so ruske in ru-munske čete dne 5. nov. pričele z ofenzivo, ki pa je bila te dni ustavljena.
V D o b r u č i so Rusi in Rumimi pričeli napadati in so potisnili bolgarske, nemške in turško čete na črti Ostrov^Babadagh nekoliko nazaj.
Na ruinunski ravnmi.
Cete generala Falkenhayna se pomikajo ojd obmejnih prelazov, polagoma v nižave in se približujejo rumunski ravnini. Najvažnejši prehod je v prelazih južno od Braševega, kjer leži dolina reke Prahova in odkoder se že vidi rumunsko glavno mesto Bukarešta. V tej dolini, se že vršijo boji. Naše Čete so prisilile desno krilo rummiske armade, da se je u-maknilo. Levo krilo pa se še drži in od časa do časa celo napada.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču, nič posebnega, Rusi dobijo sedaj novega sovražnika: poljsko armado, katera se bo v bližnjem času organizirala iz Poljakov zasedenih rusko-poljskih pokrajin. Rusi pa baje vpoklicu-jejo te dni nove rekrute, tri milijone po številu. Car je odpotoval dne 7. nov. na fronto, kjer se bodo posvetovali n nadaljevanju zimske vojske
Macedonsko bojišče.
Srbski napadi južno-vzliodno od Bitolja ter ob reki Črni so bili odbiti. Na ostali fronti topovski o-genj. Lonjdonski listi pišejo, da bo general Sarirail pričel s splošno ofenzivo še v tem mesecu.
Francosko bojišče..
Po (padcu verdunskih predutrdb Douaumont in ,Vaux so se Francozi z vso silo vrgli na nemške postojanke južno od reke Somme, kjer se jim je posrečilo pridobiti nekaj ozemlja pri kraju Ablaincourt in zavzeti vas Pressoire. Na ostali fronti hudi artilerijski boji. V Parizu se vrše velika posvetovanja čet-verosporazumovili generalov.
„Verdun je igrača naprain bitki na Sommi.“
Vojni poročevalec loridSonskejga lista JMormpg Post“ je doposlal svojemu listu dopis o sedanji bitki na Sommi. Poročevalec pravi, da je bitka, pred Verdunom prava igrača naprarn sedanji bitki na Sommi. Nemški vojak ni nikdar preživel hujšega življenja od sedanjega, ker noč in dan da stoji pod ploho granat in šrapnelov.
Novo vojno posojilo.
V seji državnozborske komisije za, kontrolo državnih dolgov dne 7. nov. je finančni minister Marek odgovarjajo na predsednikov pozdrav izvajal, da je treba osredotočiti pozornost na to, da bo zdaj pod orožjem stoječi narod vrnivši se domov našel urejene razmere. Na vsak način je treba zagotoviti plačevanje obresti in za to je treba neprestano misliti na zvišanje državnih dohodkov. Vojne doklade k sedanjim davkom se zde finančnemu ministru le začasno primerna oblika za zvišanje dohodkov. Finančni minister je nato pojaisnil obliko pripraijljdllnega |5. vojnega posojila; izdane bodo 5!4% zadolžnice, ki bodo amortizirane v 40 letih in 5% % državne nakaznice, ki bodo tekle 5% leta. Kontrolna komisija je s-klenila kontrasjgniranje za 40rletno posojilo soglasno, za državne nakaznice z vsemi proti enemu glasu. Tekom razprave se je omenjalo kot posebne pozornosti vredno dejstvo, da je pri bankah velika napetost međ aktivnimi in pasivnimi obrestmi in da se to pripravlja tudi pri hranilnicah. —
Zadnji teden so bila pri poštni hranilnici na Dunaju posvietovjajnja o najetju n o volga vojnjeiga posojila, Za podpisovanje bo najbrž določen čas od 20. nov., do 16, dec. 1916.
Poljaki se posvetujejo.
Minister za Galicijo Bobrzynskì je odpotoval v Krakov, kjer se bodo prihodnjo nedeljo, dne 12, nov. vršila posvetovanja vseh poljskih strank radi samouprave Galicije in sklede vprašanj, ki so v zvezi s to zadevo.
Lastna poljska armada.
Generalni guverner Kuk je izdal oklic na poljski narod v zasedenih pokrajinah, y katerem poziva Poljake, naj vstopijo v samostojno - poljsko armado. Ako želijo, se lahko udeležijo vojske proti Rusiji.
Kakor izvemo, bodo te dni rojsko-poljski vojni vjetniki, ki so doma iz gubernije Lublin in Varšava, odposlani iz naših krajev v njih domovino.
Nem di se posvetujejo,
Delavski dan je priredilo vodstvo nemške socialne demokracije v nedeljo na Dunaju. Shojda so se udeležili zastopniki vseh; večjih soqialjdemokratiö-nih organizacij. Kot referenti so govorili drž. posl. Domes o pravnem položaju delavca v vojni, poslanec Eldersch o aprovizačnih vprašanjih in dr. Vi it, Adler o ženi v vojnem času. Posebno pomembno juda se je socialdemokraitične prireditve udeležila tud; vlada in so se dali vsi ministri na shodu zastopa To je prvi slučaj v zgodovini avstrijske socialne (b ■ mokracije.
Nemški „Nationalverband“, krščansko-socialnastran k a in dunajsko krščansko-socialno vodstvo so ustanovili skupen, iz 18 zastopnikov sestoječi odbor, ki naj skrbi za solidarno postopanje vseh nemških meščanskih strank. Ta odbor je sklical za dne 9, t. m. sestanek vseh nemških poslancev in članov gosposke zbornice.
Nemški državni, zbor,
V zadnji seji dne 6. nov. se je razpravljalo o vprašanju preskrbe. Govoril je predsednik preskrbovalnega- urada pl. Batockh Zadeve poljskih delavcev se je dotaknil poljski poslanec pl. Trampczynski, ki je povdaril, da je bilo ob izbruhu vojne veliko poljskih delavcev v Nemčiji pridržanih in k delu prisiljenih, Preskrba delavcev z živili je nezadostna. Državna zbornica sprejme povišanje rednih podpor za družine vpoklicancev. Po sklepnem navVhiševalnem govoru predsednika dr. Kaempfa se je zbornica zaključila, ,
Glavni odsek nemškega državnega zbora je bil sklican za četrtek, dne 9. t. m., na sejo ter je pričakovati sporočil državnega kancelarja glede poljskega vprašanja.
Politične vesti.
Grof Syiva-Tarouca, voditelj gosposkozbornične desnice? »Prager Tagblstt« poroča z Dunaja, da ima namesto grofa Clam Martinica postati načelnik gosposkozbornične desnice grof Sylva-Tarouca ; vendar se javlja proti tej izvolitvi močan odpor.
Državno zbornico izpraznujejo. Predsednik državne zbornice, dr. Sylvester je dospel dne 8. novembra na Dunaj, kjer bo v dražbi z načelnikom gosposke zbornice princem Windischgrätz pozval ministrskega predsednika Koerberja, da naj odredi izpraznitev državnozborskega poslopja. Kakor znano, se nahaja v zbornici vojaška bolnišnica.
Nov veleizdajniški proces v Sarajevu. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je začela dne 23. oktobra obravnava proti 39 osebam, ki so obtožene veleizdajstva. Med njimi jih je 32, ki so pripadali »Narodni obrani« in delali na odtrganje Bosne ia Hercegovine od Avstro Ogrske. 7 pa jih je, ki so to vedeli, a namenoma niso napravili ovadbe.
Afera nove madžarske enciklopedije. Budimpeštanski založnik Revaj je priredil veliko madžarsko enciklopedijo, ki vsebuje tudi precej obširno razpravo o ogrski politiki. V tem članku se očita madžarski neodvisni stranki (Košutovcem), da so v zadnjih letih vodili politiko, ki je naravnost podpirala velikosrbsko propagando in ruske proti monarhiji naperjene načrte. Grofu Juliju Andrassyu se naravnost očita, da je imel zveze s srbsko »Narodno Obrano«, da je »konspiriral s Pašičem, Kra-marem in mnogimi inozemskimi politiki, ki so delovali za razpad monarhije«. Vsled tega članka se je razvila v madžarskih listih silno ostra polemika. »Magyarorszag«, glasilo grofa Karolyja, trdi sedaj, da so prišla dotična očitanja v madžarski leksikon po direktni krivdi grofa Tisze. Po naročilu založnika Revaja je namreč razpravo o ogrski politiki spisal neki mlajši, madžarski historik. Odtise te razprave je poslal založnik tudi grofu Tiszi, ki je I na to pozval založnika Revaja k sebi, ter mu je \ izjavil, da je razprava pisana popolnoma pristransko v opozicijonalnem duhu, kar da on (Tisza) ne
more pripustiti Revaj, ki je moral pri izdanju leksikona računati na podporo vlade, je zato razpravo zavrgel ter je najel profesorja Marczalija, da mu napiše drugo. To je grof Tisza «dobri! in tako je prišla v enciklopedijo »Pallas« zgoraj omenjena ostra obtožba opozicijonalne politike.
Ogrski urad za prebrano. Ogrski vladni list prinaša vladno naredbo o novem državnem uradu za prehrano. Predsednik ima sedež in svetovalno pravico v ministrskih sejah in pravico dajati ukaze naravnost ne samo državnim, ampak tudi avtonomnim uradnikom. Ti slednji ga morajo brezpogojno ubogati, sicer jih lahko odstavi za vsako počasnost ali odpornost. Predsednik ima absolutno pravico do rekvizicije pšenice, rži, hapoiice, kroa-pirja in sočivja, nikakor pa ne do koruze, ki bo menda vendar le prišla v korist prešičem, da se dobi potrebne masti
Centralizacija turške izvozne trgovine. Turš-
kr vlada je izdala nov zakon, ki določa centralizacijo vse turške izvozne trgovine. Za vsakovrstno blago, ki se bo .od sedaj naprej izvaževalo iz Turčije, to treba posebnega dovoljenja od glavnega odbora, k' ima svoj sedež v Carigradu, svoje pododbore pa v vseh večjih turških mestih. Od vsakega blaga, ki se bo izvaževalo iz Turčije, se bo moralo plačati 10 odst. pristojbine. Vse turško blago, namenjeno za izvažanje, je razdeljeno v dva razreda in sicer spada v prvi razred blago, ki se sme v poljubni množini izvažati, ne da. bi vsled tega primanjkovalo dotičnoga blaga v lastni državi, v druri razred pa spadajo razna živila, kot žito, riž, krompir itd. Nadalje določa novi zakon, da se izvoz blaga., ki se ga rabi doma, po možnosti omeji, da tako ostane v domači deželi. Izvaževati se torej sme v poljubni množini samo blago, katerega se lahko doma pogreša. Turška vlada tudi namerava izdati zakon, ki bo določal u-voz blaga, zlasti blaga, ki ni nedbhodno potrebno, kot lišp itd,;
Tedenske notice-,
Generalni polkovnik Boroevič častni občan. Istr-s;e občine: Funai Dobašnica, Dobrinj, Omišalj in Vrbnik, vse na otoku Krku, so imenovale generalnega polkovnika Svetozarja pl. Boroevič svojim častnim občanom.
Bavarski princ Henrik padel. Na romunskem bojišču je dne 7. novembra pade! 32Jetni bavarski princ Henrik. Pri nekem poizvedovanju proti sovražniku je bil ranjen in je podlegel
Vojaški škof blagoslovil vojaško pokopališče. Dne 1. nov. je vojaški škof dr. B jel i k blagoslovil ob asistenci škofov Pelezarja, Fischerja in Vološiiiškega vojaško pokopališče, kapelo In spomenik na hribu Lipovice pri Przemyslu
Dva cerkvena kneza umrla. V Rimu je umrl kardinal Volpe, kamerlengo kardinalskega zbora, v .Genovi v Svici pa škof Anton Stillemann.
Pater Marko Aviano prištet med zveličane. Po poročilu iz Rima bo kapucin pater Marko Aviano, znani re'šitelj kristjanov v mnogih bojih s Turki, v najkrajšem Času prištet med zveličane.
Duhovniška vest. Župnija Ponikva ob juž,._ žel. je podeljena č. g. Antonu Kociper, župniku pri Spodnji Sv. Kungoti. Inštalacija bo dne 30. novembra na Ponikvi
Duhovniške vesti iz krške škofije. Za kn. šk.
dvornega kapelana je imenovan vlč. g. dr. Oton Rainer, kaplan v Milštatu. Dne 30. oktobra je bil na graški univerzi promoviran za doktorja teologije. Prestavljeni so vlč. gg. Lovro Božič, provizor v Apačab, kot provizor v Melviče; administrator Ivan Kienberger iz Ettendoria v Kraig; Tomaž Schriefi, administrator v Preblu, za kaplana v Mil-štaf; kaplan Ludovik Wegmann iz Poreč v Fot
Nadporočnik Ali)in Mlakar vnovič odlikovan. Znani slovenski junak Albin 'Mlakar, nadporočnik 14. saperskega. bataljona, ki je svoj čas zavzel laško utrdbo Casaratti in bil zato odlikovan z Leopoldovim redom, je bil za svoje junaštvo vnovič odlikovan s Signum laudis.
Podpolkovnik Turudija v italijanskem vjetništvu. Znani junak, poveljnik podpolkovnik Turudija je prišel v italijansko vjetništvo. »Obzor« poroča: Pri poslednji ofenzivi je Turudija — kakor pripovedujejo častniki, ki so se vrnili s soškega bojišča — hotel s svojim bataljonom osvojiti zopet del izgubljenega ozemlja. Preveč je bil drzen in prišel je predaleč, Italijani so se umikali, samo da ga približajo k sebi, hitra pomoč ni bila mogoča, na to so ga obkolili in vjeli.
Vojaki in vera. Pruski profesor dr. U. je s svojo družino vred izstopil iz cerkve in se proglasil, da je brez vere. Njegovi sinovi, ki so vsi študirani, hi imeli po svoji izobrazbi pravico, da jih sprejmejo med rezervne častnike; toda vojaška go-
sposka jih je odklonila, in sicer zato, ker ne pri padajo nobeni v praski državi priznani veri. Oče «e je pritožil na vojno ministrstvo, vojni minister je pa pritožbo odklonil. Vzroki, ki jih navaja v lem oziru, so zelo zanimivi. Takole se glase: »Ker so sinovi g profesorja dr. U. iz cerkve izstopili in se izrečno priznavajo, da so brez vere, zato ne pripadajo nobeni verski družbi in vsled tega ne pridejo v poštev za častnike. Vojno ministrstvo se mora tega držati, ker je zlasti sedanji resni čas dokazal, kako trdne korenine ima vera v ljudstvu, in kako se ravno sedaj mnogi, katerih razmerje do verske družbe je bilo že omajano,;, zopet obra* čajo k veri in cerkvi. Potrebno je, da zahtevamo od častnikov, da pripadajo kaki 'verski družbi, ker je to za vzgojni vpliv častnika na moštvo, za njihov poduk o vojaški prisegi in o dolžnostih, ki so ž njo zvezane, takega pomena, da brez tega biti ne moremo. Će bi hoteli to opustiti, bi ljudstvo sedaj ko se je versko čus’vo t ko okrepilo, tega razumeti ne mog.o.« Uva Zevanja vredne besede.
„SoMatenzeitung.“ Zadnja „Soldatenzeitung“ prinaša članek „Der slowenische Trredentismus“, v katerem ponavlja stara očitanja vse nemških listov proti Slovencem
Tudi trezni
Nemci nam nasproti obsojajo to
motenje domačega miru. Tem kadilcem miru med narodi zamerimo njih
ravnanje tem bolj, ker bi ravno „iSoldajten-zeitung“ moralo biti znano, kako slovenski vojaki, ljudje naše krvi in v z g o j e, potokoma 'Žrtvujejo svojo kri za cesarja in Avstrijo,
Najhujše pa še je to, da, „.Soldatenzeitung“ sme prinašati mir kaleče Članke, 'dočim po nas, če se hočemo braniti, sega cenzura, ki bi vendar morala biti — pravična.
članki „Soldateuzeitung“ so vzbudili po Slovenskem Štajerju strahovito' razburjenje. Iz Ptuja nam piše vojak: „Svojo roko sem izgubil v boju za Avstrijo, in sedaj moram čitati tako grde nar pade na nas, kakor jih niso bili zmožni niti v mirnih časih nam najsovražnejši listi . . .“ Iz Stenda-la: „Kje je oblast, da bi zabranila to grdo hujska n je? Kdor dvomi nad zvestobo Slovencev, naj pride gledat naših ran . . .!“ Tudi od mariborskih vojar kov smo dobili pisma, ki nam izražajo nepopisno razburjenje radi teh člankov, Mi prosimo cenzuro, da teh vrst ne vzame, ampak da dovoli izraz vznemirjenosti ter tako ustvari ventil za opravičeno ogorčenost. Ako nam jemlje „Soldatenzeitung“ dobro ime, nam mora po nazorih vseh civiliziranih ljudi biti v-saj to dovoljeno* [da se branimo!.
Tretji Božič na fronti. G, in kr. vojno ministrstvo (vojno oskrbovalni urad) na Dunaju nam pošilja poziv, da naj bi vsi domoljubi po svojih močeh darovali za božičnico našim vrlim vojakom na fronti. Darovi se naj pošiljajo c. in kr. vojnemu ministrstvu (vojno oskrbovalni urad) Dunaj, IX. Berggasse št. 22.
Iz srednješolske službe. Za profesorje v 8. či-novnem razredu so imenovani: dr. Ernest Maček in Ferdinand Lang na mariborski gimnaziji ter dr. Leon Walter, profesor na mariborski realki.
Iz politične službe na Koroškem. Okrajni tajnik Franc Robar je bil prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Špitalu, deželnovladni kanclist Rudolf K o f 1 e r pa v Velikovec in deželnovladni kon-ceptni praktikant dr. Pavel Kerschbaum k o okrajnemu glavarstvu v Celovcu. Z okrajnim tajnikom Robarjem izgubi slovenski velikovški vo lilni okraj marljivega in izredno zmožnega uradnika, ki je dodobra poznal razmere in prebivalstvo v okraju in do katerega je imelo prebivalstvo zaupanje.
Prepovedana razsvetljava. Po ministrski naredbi z dne 22. m. m. je prepovedano do konca vojske z ozirom na izredne razmere ob vsaki priliki razsvetljevati grobe in grobnice s svečami in oljem. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali.
Občini Brezno v Dravski dolini je dovolil deželni odbor za popravilo po nalivih oškodovanih in-razdrtih občinskih cest 2260 kron pod pogojem, da popravi občioa ceste pravočasno.
Občinski zastop Krčevina pri Maribora je pro sil nameslmjo za davoljenje, da se spremeni ime Krčevina v Marchberg, Prošnji se bo od oblasti pri danih razmerah gotovo ugodilo, toda ne vemo, če so s tem zadovoljni slovenski posestniki v občini.
Občinske doklade na pivo. Ker pobira državni užitninski davek na pivo, vino, mošt in meso od novega leta naprej posebni deželni užitninski urad, se mora urediti tudi pobiranje občinskih doklad
■'.‘igj	.vvf ' ' 5	■
na pivo. Deželni odbor je predložil vladi statut za to pobiranje. Te občinske doklade se bodo odslej pobirale na podlagi izkazov, ki se izroče občinam v izpolnitev. Vsa podjetja morajo naznaniti pravočasno deželnemu davčnemu uradu množino za posamezne občine določenega piva. Stroške za izkaze n-'orai o občine povrniti deželnemu <. oboru
Želje štajerskega meščanskega učiteljstva. Na zborovanju v Gradcu je sklenilo štajersko meščansko učiteljstvo sledečo zahtevo: Vse deželne meščanske šole se morajo podržaviti, ker bi bila sicer nemška šola, in sploh vse posestno stanje avstrijskih Nemcev ogroževano. Končno še tudi zahtevajo, da se odpravi sedanje otsedno stanje v Avstriji.
Nova železnica na Hrvatskem. Dne 11. t. m. bodo izročili prometu lokalno železniško progo Zabok-Stubica v hrvatskem Zagorju.
Na Bavarskem je izginil skoro ves drobiž. Tovarne so si pomagale s tem, da so za svoje delavce dale nakovati poseben denar, ki ga potem vzamejo nazaj in dajo zanj običajni papirnati denar.
£* ti B p oda. r & k e n a v i c *.
Osnovanje deželnega komunalnega kreditnega zavoda. Deželni odbor se je v zadnji seji načelno izrekel za osnovitev deželnega komunalnega kreditnega zavoda, kakor ga že imajo nekatere druge krono-vine. Tozadevni predlogi so se odposlali vladi s prošnjo, da dovoli ustanovitev. Zavod bode že najbrže deloval ob priliki petega vojnega posojila, Potem njega se lahko udeležijo vse občine te državne akcije. Občina si najme velikosti državnega davka, primerno svoto, n. pr. 50.000 K komunalnega dolga; zadolžnico zastavi lahko kreditni zavod s 60%, torej za,
30.000	K. S temi 80.000 K je dana možnost podpisa-ti približno 150 00D K vojnega posojila, Vprašanje je le, če bodo posamezne občine zamogle toliko obremeniti svoje dohodke.
Važna podjetja na Štajerskem. Leta 1917 bodo vse priprave za dobavo električne moči v Fali blizu Maribora dovršene. Bančni konzorcij je sklenil, da že začne prihodnje leto najbrž blizu Fale zidati tovarne za izdelovanje dušičnih gnojil.
Hudo obsojen mlinar. Iz Cmureka se nam poroča: V Gradcu je bil te dni mlinar v „Roshofu“ pri Cmureku, Franc Wisiak, obsojen n-a dva meseca, težke ječe in na 5000 K denarne globe, ker je imel v svoiem mlinu skrite velike zaloge žita in moke. ‘Mlinar je v uradno tiskovino vpisal mnogo m'anj žita in moke, kot se ga je našlo v mlinu. Tako je n. pr. Wisiak priznal 960 kg moke. Komisija pa. je našla v mlinu 15.450 kg moke in zdroba" ter 26.100 kg otrobov !
Žitna letina 1916. V Rusiji se je pridelalo leta 1916 13% pšenice manj, kakor leta 1915, v Rumu-niji pa za 11% manj, kakor leta 1915, oziroma kakor poprečno v zadnjih petih letih, V tistih ruskih vladnih okrožjih, v katerih je bila izvršena uradna cenitev letošnjega pšeničnega pridelka, se je letos pridelalo 162.048 tisoč meterskih stotov pšenice, 1. 1915 pa 203.081, oziroma poprečno v zadnjih petih letih 169.994, v Rumunlji 21-.370 tisoč meterskih stotov, leta 1915 24.Ì36, oziroma, poprečno 23,893 v zadnjih 5 letih. V Italiji se ceni letošnji pšenični pridelek na
49.000	tisoč meterskih stotov, za 2% manj, kakor leta 1915. Posebno slaba je bila letošnja pšenična letina v Kanadi v Severni Ameriki, kjer so pridelali! 43 307 meterskih stotov, za 42 %' manj, kakor 1. 1915 in za 78% manj, kakor poprečno v zadnjih petih letih. V Združenih državah Severne Amerike so letos pridelali 165.313 tisoč meterskih stotov, leta 1915 pa 275.291 in v zadnjih petih letih poprečno 186.889, torej manj za 40, oziroma za 22%'. Kolikor je dosedaj dognano, se je letos v vseh državah pridelalo več kakor za eno tretjino pšenice manj, kakor leta 1915. Rži se je letos pridelalo v Rusiji in sicer v tistih o-krožjih, v katerih je bilo izvršeno uradno štetje, 213.554 tisoč meterskih stotov, leta, 1915 pa 226.944, oziroma 184.729 poprečno v zadnjih petih letih, to je za 6, oziroma za 22% manj; kakor leta 1915, oziroma poprečno v zadnjih petih letih.
R m.% m * n o vi c e »
Ruski prestolonaslednik nevarno bolan. Ruski prestolo-naslednik-earjevič, ki je sedaj 12 let' star. je že od svojega rojstva rahlega zdravja in skoraj neprestano boleha. Carjevič trpi na krvavljenju. Ce se le malo rani, je krvotok iz rane tako silen, da mu le z veliko težavo ustavijo kri; ali če le malo pade, se mu vlije kri iz nosa, ust in ušes. Ta bolezen te pri ruski carjevi rodbini dedna, bolezen. A čudno je, da le vsak1 drugi rod trpi na tej bolezni. Sedanji car in njegovi bpatje in sestre n. pr. nimajo te bolezni, dočim jo je prejšnji rod imel. Carjevič se je pred leti pri igranju nekoliko ranil. Kri mu je tedaj tako močno odtekala celih 14 dni, da, je skoraj umrl na krvavljenju. Berolinske vesti pravijo, da se je zdravstveno stanje kraljeviča sedaj tako poslabšalo, da se je car odločil naprositi slovitega, berolinskega z-dravnika profesorja Izraela k carjeviču. Dr. Izraei, ki je carjeviča že prejšnja leta delj Časa zdravii, je prošnjo odklonil,
Napoleonov podpis je ponaredil. V rusko-tur-Ški vojski leta 1812 je ruski car določil ruskega ge-
nerala Katuzova* da sklepa v imenu Rusije o ,miru s Turčijo. Tozadevna mirovna pogajanja so se vršila v Bukarešti. Pogajanja so bila zelo dolgotrajna, in vse je kazalo, da se bodo razbila,. General Katuzov je izvedel, da ga namerava car odpoklicati tèi* da je nie°x>v naslejdnik admiral Cičagov že na potu v Bukarešto. Da bi se brez vspehov ne vrnil v Rusijo, si je general izmislil sledečo zvijačo: Napisal je pismo, naslovljeno ua ruskega carja,. V pismu je ponaredil podpis tedanjega francoskega cesarja Napoleona Bonaparte-, v Katerem predlaga Napoleon ruskemu carju, da se Turčija razdeli. Podpis je bil tako izborno ponarejen, da niso turški odposlanci sumili, da bi bil Napoleonov- podpis ponarejen. Turški odposlanci so se vdali in general Katuzov Je sklenil mir, ki je bil za Rusijo ugoden. Nekaj ur po sklenjenem miru je prišel v Bukarešto admiral Cičagov, ki bi naj nadomestil generala Katuzova pri mirovnih pogajanjih. Katuzov se je odpravil k carju poročat o sklenjenem miru. Pol leta pozneje, ko so nastale med Rusijo in Turčijo zopet prijateljske razmere, so prišli na sled, da je general Katuzov ponaredil Napoleonov podpis. Ruski car je generala Katuzova kar obsipal z visokimi redovi.
Med predstavo znorel. V budimpeštanskem narodnem gledališču je dne 6. nov. med predstavo igre „Bankban“ nenadoma znorel igralec Jos. Kürth, ki bi bil moral igrati glavno vlogo. Igralec se je v svoji besnosti vrgel na svoje tovariše in so ga le z največjo težavo ukrotili. Odpeljali so ga takoj v norišnico.
Surovo maslo v zeljnatih glavah. Tržni nadzornik v Linou, Ivan Dali, je dne 4. t. m. zaplenil na tamošnjem trgu jerbas zeljnatih glav. Prodajalec je zeljnate glave izdolbel in napolnil s surovim maslom, da bi isto lahko prosto prodajal.
Dopisi.
Maribor. Dne 10, oktobra je prišel v italijansko vjetništvo tukajšnji zdravnik dr. V. Taufar, ki je bil mesec poprej, pretino je bil vjet, vojaški zdravnik v tukajšnji vojaški rezervni bolnišnioi v poslopju deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Maribor. Iz ruskega vjetništva je po 26 mesecih rešen kot sanitejc M. Sobotkievicz, bivši čr-ko3tavec v naši tiskarni. Piše, da bo predaval o ruskem vjetoištvu.
Hoče. Dne 3. novembra se je vzelo v hočki nadžupniji devet zvonov in sicer od farne cerkve dva, iz Razvanja dva, od Sv. Križa dva in od Sv. Lenarta 3 zvonove. V nedeljo, dne 5. novembra so jih okoli 10. ure lepo ovenčane med zvone njem poslavljajočih še ostalih zvonov odpeljali v Maribor, kjer so zbudili občno pozornost. Občinstvo jih je obkoljevalo ter povpraševalo, od kod so ti lepo ovenčani zvonovi
Gradec. V Gradcu je umrl vpokojeni župnik vlč. g. Frančišek Moser, v starosti 70 let. Pokojni je deloval kot misar in spovednik dolgo vrsto tet pri mestni župnijski proštiji Šv. Krvi Jezusove v Gradcu. Sicer je vže pokojnik nad mesec dni bolehal — se zdravil pri usmiljenih bratih — dokler mu ni kap pretrgala niti življenja. Kako je bil vsestransko priljubljen je pokazal njegov veličasten pogreb. Pokojnega so v cerkvi Sv. Krvi Jezusove blagoslovili sam Prevzvišeni, premilostljivi g. kne-zoškof dr. Schuster. Na to so vodili na osrednje pokopališče milostljivi g. mestni prošt J. Schabel sprevod ob obili vdeležbi čč. gg. sobratov, ki so se is1 ega vdeležili iz Gradca in dežele. Mnogoštevilno so bili zastopani čč. usmiljeni bratje iz Gradca, tudi nekaj benediktincev, ter oo. frančiškanov. Tudi svetnih udeležencev obojega spola je bilo mnogo, zlasti odličnih visokih uradnikov, ki so bili sošolci rajnega. — Pokojni č. g. Fr. Moser je bil odkrit in pravicoljuben značaj, kar je zlasti pokazal s tem, da je cdiočno obsojal v začetku vojne preganjanje slovenske duhovščine. Po trudapolnem delovanju že vživa njegova blaga duša zasluženo plačilo v nebesih. Njegovim zemeljskim ostankom pa želimo mir in pokoj — do enkratnega vstajenja.
Gradec. V nedeljo, dne 29. oktobra se je zopet vršila v cerkvi usmiljenih bratov slovenska pobožnost za slovenske begunce — in tukaj bivajoče Slovence. Po v srce segajoči pridigi so bile pete lavretanske litanije z-blagoslovoma. Pete litanije je imel ob asistenci veleč. g. o. Leopold Dauer, prijor v Kajnbahu pri Gradcu, ki pa je kot domačin iz Opčine nad Trstom rad prišel iz Kajn-baha med svojce domačine-begunce. — Natlačeno polna cerkev, goreče molitve in krasno petje je sakerou dokaz, da je v srcih Slovencev globoko koreninjena živa vera. Le tako pridno obiskuj ljubo, verno slovensko ljudstvo rado cerkve in službo božjo zlasti pa še, če ti je prilika dana isto slišati v svojem maternem jeziku. — Prihodnja po-
pol danska složba božja bo dne 12. novembra ob navadni uri Ys5. popoldne pri usmiljenih bratih. Pripeljite, koji že veste za slovensko službo božjo, Se tudi droge, ki o tej službi Se nič ne vedo, po sebno pri vojakih-Slovencih se naj to kolikor mo* goče objavi, ker vojaki tudi lahko v tej cerkvi sv. zakramente prejmejo. Torej prihodnjič Se na obil nejšo vdeležbo in svidenje.
Celje. Dne 7. t. ro. je zgorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Confidenti v Za vodni. Zgorela ■je tudi krma in skoro vse gospodarsko orodje.
Celje. Poročnik G. Jakovič, sin tukajšnjega trgovca, ki je padel na ruskem bojišču, je bil po smrti odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. — Mestni magistrat je določil, da se bo odslej naprej prodajal kruh samo v hiši št. 8 na Glavnem trgu in sicer za mestno in okoliško prebivalstvo za občine Petrovče, Velika Pirešica, Šmartno v Rožni dolini, Škofjavas ter za kraja Rilengozd in Tre merje.
Šmarjeta v Rimskih toplicah. Pred dnevi se je podal oslepeli in vpakojeni tukajšnji rudar Mihael Krajnc v spremstvu svojega nečaka po pokojnino v Hrastnik. Med potom je poučil oslepeli rudar svojega löletnega nečaka, ki se še ni nikoli vozil po železnici, da morata takoj zapustiti železniški voz k'ko hitro se bo vlak ustavil, ker stoji vlak na železniški postaji v Hrastniku le kratko časa. Vsled premikanja vozov se je pa vlak ustavil še pred postajo, toda samo za kratko časa. Rudar m njegov nečak sta hitela iz železniškega voza, ker sta bila mnenja, da se že nahajata na postaji v Hrastn ku. Komaj ko sta izstopila, je prišel iz nasprotne smeri brzovlak. Rudar je prišel pod ko lesa brzovlaka. Odrezalo mu je glavo, njegovega nečaka je pa vrglo v poštni vlak, mu zlomilo levo roko in težko poškodoval desno roko.
Gornjigrad. Dne 28. oktobra ob 9. uri 25 minut dopoldne smo tukaj čutili močen potres. Prvi sunek je bil navpičen potem 12 do 15 min. trajajoče guganje z istočasnim zamolklim bučanjem v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Raz cerkvene facade je vrglo okoli 30 kg težko kamenito figuro z visočine okoli 40 m oa tla. Mnogo hiš je poškodovanih, ene več, druge manj. Dobile so razpoke ob straneh zidov ia ob skladih s stropom. Odpadlo je mnogo ometa s stropov in ob robih navpičnih zidov. Ako bi bil potres po noči, bi lahko bilo več ljudi ubitih. Najbolj je trpela hiša ia kašta posestnika Franca Natlačena po dom. Zagradišnik. Tam se je podrl tudi obok v novem svinjaku, ki je ranil eno svinjo. Z mnogih hiš so se sesuli dimniki, raz sten so padle podobe in ogledala, ludi steklenice raz omar. V južnem strmem pobočju hriba Gradišče so se odtrgale veli kanske skale, ier z groznim ropotom kotarale v nižino. Nekatere so se privalile celo na okrajno cesto. Voda v Kropi in v gornjegrajskem vodovo du, ki izvira v Menini, je postala kalna Gotovo so se morale v notranjih votlinah podreti skale, ki so skalila vodo. Najbolj se je čutil potres v Gor-njemgradu in na Kropi, mani v Bočni, še manj v Šmartnem, celo nič pa v Novi Štifti ia Mozirju. Dne 29. oktobra je bil zopet potres ob 1. uri in 36 min. zjutraj in sicer močen sunek, potem guganje 5 do 6 minut. Gez 5 min. je bil pa slab sunek. Ta potres ni napravil nobene škode. — Tudi iz Vrbovca pri Mozirju se poroča, da se je tam istočasno kot v Gornjemgradu čutil močan potres. .
Šoštanj. Dninar Ivan Kolenc je dne 2. novembra zjutraj zažgal gospodarsko poslopje posestnice Leopoldine Bruner, ki se nahaja v Ameriki. Škode je nad 8000 K. Zavarovalnina znaša samo 1000 K. Kolenc se je sam javil sodniji.
Zadnja poročila došla v petek dne 10. novembra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 9. novembra.
Uradno se razglaša:
Romunsko bojišče.
južno in južno-vzhodno od prelaza - S z u r -ci n k so ostali rumunski napadi zopet brezvspešni. Pri kraju Spini smo zopet napredovali. 15(1 sovra-
žnikov smo vjeli ter vplenil 2' topa.. Zahodno- od T ö 1 g y e s in pri B e I b o r u so- nemško čete zapodile v beg prodirajoče Ruse'.
Rusko bojišče.
Razveo živahnega topovskega ognja nas fronti na obeh straneh železnice- Zi I o e z o- v — Ti a r n o- -p o 1 nobenih dogodkov.
Italijanske bojišče.
Položaj nespremenjen.
Albansko bojišče.
öb reki B o j u z i mestoma zmerni artilerijski
boji.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl, H Öler,
podimršai.
Hftjnovejie nemško uradno! poročilo.
Baroli®, 9. novembra.
Francosko bojišče.
Napadalni poskusi Angležev in Francozov med krajema Le Bars in B o u e h a v e s n e s , kakor tudi južno od reke Somme pri kraju Pressoi-re so bili skorođane povsojđ «dušeni že v našem zapornem ognju.
Roško bojišče.
Na fronti na obeh straneh železnice Z i o c -z o v — T a r n o p o 1 je postat artilerijski ogenj zopet živahnejši.
Romunsko bojišče.
V	severnem J u r j e v e m g o r o v j u so bili ruski napadi odbiti. Pri kraju B e 1 b o r in na o-zemlju T ö 1 g y e s so vrgli sveži nemški napadi prodirajoče Ruse.
Južno od prelaza Crvena veža smo v nadaljevanju naših napadov prekoračili ozemlje B a i -e s t i in S a r d o i n ter smo zavzeli ob obeh straneh se nahajajoče višinske postojanke. Vjeli smo okrog 150 sovražnikov ter uplenili 2 topa. Rumunski napadi so bili tukaj ravno tako brezvspešni, kakor na o-zemlju Predeal ter v gorovju Vulkan,
Balkansko bojišče.
V	severni D o b r u č i so se na povelje izognile naprej potisnjene poizvedovalne Čete boju s sovražno tnfanterijo.
Maeedonsko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Spopadi z Italijani na morju.
Italijansko mornariško ministrstvo je pred nekaj ,dnevi razglasilo, da so v noči od 16. na 17. oktobra, italijanski torpedni čolni potopili ^avstrijski P-čoln, ki je hotel potopiti italijanski parnik. 'Ob tej prilika, se je baje potopil na italijanski strani samo 1 torpedni čoln. V noči od 1, na 2. nov. se je baje posrečilo italijanskim torpednim čolnom, da so vdrli v neposredno bližino avstrijskih ladij, ki so zasidrane v faza.nskem in puljskem zalivu. Po italijanskem poročilu so naši z žarometi iskali sovražne ladje in jih brezuspešno obstreljevali. V noči dne 3. nov, so po tem poročilu italijanske bojne ladje potopile pred Dračem velik avstrijski parnik, V ranem jutru dne 5. nov. pa so avstrijski torpedni rušilci obstreljevali kraj San Elpidio a Mare, a italijanski oklopni vlak jih je s streli pregnal in enega celo močno zadel, — Od avstrijske uradne Strani se o vseli teh italijanskih pripovedkah pojasnjuje, da se poročilo o potopitvi P-5olna v noči od 16. na 17. okt. ne da natančno preiskati. Res je, da se en naš P-čoln ni vrnil,^ in da sta dva poveljnika enega P-Čolna vjeta. Italijani, pa lažejo, da bi bil potopljen samo 1 italijanski torpedni čoln, ko se jih je pri tej praski potopilo gotovo več. Enako lažejo o vseh drugih dogodkih. V Puli niso ničesar dosegli in so takoj zfoežali; istota-ko v Draču. Naš napad na San Elpidio se nam je posrečil, a krogle italijanskega oklopnega vlaka niso nič zadele.
Rusi In Poljaki.
Petrograjski brzojavni urad javlja: Vse rusko časopisje je vzelo razglasitev neodvisnosti zasedenih rusko-poljskih pokrajin od strani Avstro-0grške in Nemčijo z veliko mirnostjo na znanje, v». ,v^,- ; s ,.
Nadvojvodinja Zita.
Nadvojvcriinja; Zita obiskuj« rezervne in vojno Untoli» na sedmograški fronti. Povsod deli blaga in visoka gospa tolažbo- i® darove. Ranjenci so polni v-
đ'ane hvaležnosti napraši njenemu; pl©men$emu sočustvovanju-.
Državni zbor in delegacije.
Ministrski predsednik bo kmalu začel pogaja-jan-ja za omogočen je državnega zbora. Državni zbor se bo sestal koncem februarja ali začetkom marca. Najprej bo le kratko* zasedanje, da se volijo delegacije. Delegacijam se bo- pustilo veliko časa, med tem pa se bodo vršila pogajanja za daljše zasedanje državne zbornice. Ker meseca junija že potečejo mandati, se bodo podaljšali.
Govor nemškega kancelarja.
V nemškem državnem zboru je dne 9. nov. državni kancelar BethmaniriMollweg odgovarjal lord Grey ju, kdo je kriv vojske. Nemški narod vodi defenzivno vojsko za varstvo svojega narodnega obstoja in svojega svobodnega razvoja.
Hughes še ni izvoljen?
Novejše vesti iz Amerike pravijo, da še ni popolnoma gotovo, ali je Hughes izvoljen za predsednika Združenih držav ali ne. Nekatera poročila pravijo, da ima Wilson na svoji strani 248 elektorjev, Hughes pa samo 243; 40 volilnih mož pa je nezanesljivih. Od teh je baje odvisen končni izid predsedniške volitve. Vsekako pa bo dobil zmagovalec le zelo majhno večino.
Ranjeni, padli in ujeti.
Lovski bataljon Štev. 20.
Ujeto motivo:
Filipič Janez, Radislavci .(Rusija); Flis Alojz, podloveo, Celje (Rusija); Fioro Anton, Celje (Rusija); Frece Janez, Brežice (Rusija); Fuchs Jož,, Sv, Križ, Maribor (Rusija).;
Gerečnik Martin, Maribor (Rusija); Globočnik Jožef, Slovenjgradec (Rusija); Golene Friderik, Radgona (Rusija); Goručan Franc, Celje (Rusija); Aleksander Gregl, Brežice (Rusija);.
Hrenk Janez. Vojnik (Rusija);
Jelenko Peter, Konjice (Castellano, Italija);
Kaloh Franc, Ruperče, Maribor (Rusija); Janez Kurnik, Maribor (Rusija); Kežman Marko, Brežice (Rusija); Klančnik Vinko, Slovenjgradee (Caste-lano, Italija).
Pešpolk štev. 15:
Ujeto moštvo:
Karner Jožef, Ponikva, Celje (Bogorodsk, Moskva, Rusija);
Ozek Franc, Sp. Sečovo, Ptuj (boln. štev. 33, Nižni-Novgorod, Rusija);
Pašek Gregor, Remšnik (Nižni-Novgorođ* Rusija);	■ j ! '	; |j
Primožič Alojzij, Šmartno na Paki (Kovrov, Vladimir, Rusija);
Korošec Janez, Ptuj (Rusija);
Gabroivec Vinko, Ptuj (Sengilej, Rusija);
Kragel Anton, Brežice (Taškent, Rusija);
Zemljič Tomaž, Ljutomer (Karkov, Rusija).
Zupanc Jožef, Blanca (Karkov, Rusija).
Padlo moštvo-
Sušnik Andrej, Ptuj;
Bosansko-hercegovskl pešpolk štev. 4.	•
Banjoul častniki:
Vidmar jožef dr., poročnik, Kapele, Brežice.
Pešpolk štev. 97:
Ujeto moštvo:
Cebuš Peter, četo vodja, Sv. Rupert, Celje (Pe-tropavlovsk. Akmolinsk, Rusija).
Pešpolk štev. 87:
Ranjeni častniki:
Singer Julij, kadet;
Ulaga Henrik, kadet, Jurklošter, Celje.
Lovsld bataljon štev. 8:
Ujeto moätvo:
Plesnik (Plečnik), Slovenj gradeč (Rusija).
Pešpolk štev. 47:
Ujeti častniki:
Knourek Janez, enoletni prostovoljec (Rustja, Orenburg, Čeljabinsk) ;
Robiek Anton, enoletni prostovoljec (boln. štev. 13, Moskva, Rusija).
Padlo moštvo:
Kurzmanh Anton, pešec;
Spurej Janez, poddesetnik, Leitersberg, Maribor (umrl dne 10. nov. 1915, Italija).
Pefc»*lk štev. 87:
Padlo moStvo:
Brezar -Alojzij, pešec ; .
Zupančič Mihael, pešec, Konjice.
Dragonski polk Štev. 5:
Padlo moätTo:
Prah Jurij, dragonec, Koprivnica.
Rasni:
Ranjeni Sastniki:
Hairier Julij, kadet.
Ujeti 6 asiiniki:
Mazač Ivan, kadet, 40. pp. (Rusija);
Edvard knez Windischgrätz, poročnik, Konjice (Rusija) ;
Papež Anton, poročnik, 78, črnovojniški bataljon (Rusija);
Bračič Prane, 4. domobranski pešpolk, Ptuj, (Rusija);
Mrtvo moštvo:
Vršič Prane, Ptuj;
Berlajk (Jakob, Sv. Lovrenc v Slov. gor. (umrl 3. jun. 1915, Rybynsk, Rusija);
Škofič Karol, Sv, Jakob v Slov. gor. ;
Razni:
Ujeto moštvo:
Hazier Franc, poddesetnik, 14. Črnovojniški bataljon, Konjice (Elabuga, Rusija);
Jager Janez, 14. črnovojniški bataljon, Ptuj, (Skobelev, Rusija).;
Jazbec A., 'Planinskavas, Brežice (Rusija, se je vrnil iz vjetništva);
Karee Prane, 14. črnovojniški bataljon, Luče, (Sarapul, Rusija);
Krašovic Janez, 14. črnovojniški bataljon, Ma-rija-Reka, Celje (Sarapul, Rusija);
La,znik Jožef, 14. črnovojniški bataljon, Celje, (Irbit, Perm, Rusija);
Lipnik Anton, Bistrica pri Lembahu (ev. boln. št 28, Vladimir, Rusija);
'Meznarič Jožef, 29. črnovojniški bataljon, Lju-
Dražba eerkv. vina
bo dne 14. nov. 1.1. ob V* 11 uri predpoldne pri Sv. Petru pri Mariboru.
Cerkv. predstavništvo.
juìiaF
se išče za novi mlin na skalni močni vodi v Škofji vaisi pri Celju. Vpraša se pri lastniku Franc Klinc istotam.
Naročajte in
razširjajte ■„Stražo4* !
Kupufei
kože ovc, koz, ramen čebelni vosek, suhe gobe in svinjske kože po najvišjih cenah T. Braun, Maribor, Koroška cesta 13.	666
	«IflOIHtf
	U JS2 Tim gostota ébkdKRÈt
	%pSp Mi uloga w, Hpspes-flosti, stópnta ii apnaili piš! po vsaki ssaL Taki aa obroke. - basir, znstaaj, - Srainofonl 2S—ÌSQ R Ntkltisia remont.-ars K >'frč; Prista» srebrna nra E 7*— Origiaal omega nra K 24'— Kuhinjska ura K 10'— Budilka niklaatči K S'— Poročni prstani K 2* — Srebrne verižice K S'— Večletno jamstvo. Masi. Dietinger lesi FehrenbaGii bmf 1» Äte fJliOH, Sospesi al Zi Kapni ero ilatntao in ansar®.
	mmmmmmm
« a anonr**.
: «ja m a » « «
Sfarajsvia! osatovi Cirüev* t.i tiskara« MturSbar in
Tfosiü Mam sv. Cirila
tomer :
Orožim Prane, podlovec, 3. poljski lovski bataljon, celjska okolica (Ašabad, Rusija);
Pader Janez, pešec, Velika Pirešica;
Pezdevšek Anton, desetnik, Celje (Omsk, Poze-lok, Rusija);
Ravljen Martin, Šoštanj (Ašabad, Rusija); Remšak Jožef, Sv, Križ, Maribor (Kara-KaUa, Rusija);!
Stupan Alojzij, 4. tirolski lovski polk, Leitersberg, Maribor (Genova, Italijja);
Salomon Martin, pešec, 27, črnovojniški pešp.,
Celje ;
Topler Blaž, topničar, Trofin;
Vodopivec Anton (Rusija);
Vidovič Anton, Ptuj (Kijev, Rusija);
WöIIitsch Jožef, pešec, Ptuj (Rusija).
Zsak Franc, Brežice (Grajvoron, Kursk, Rusija);
Zalogar Jožef (Ašabad, Rusija);
Iščem sorodnike,
ker mi je padel moj edini sin in otrok Alojzij, sem sedaj sam in želim sprejeti za svojega kakega mojega sorodnika, ki bi tudi po moji smrti bil moj in moje žene dedič.
Šimon D o š k o■ kmet Kamnica pri Mariboru.
Hlapca, 16—17 letnega za postrežbo 4 glav goveje živine išče vinarska šola v Burgwaldu pri Maribora. Mesečna plača 20 K. 678
Pristno laneno olje in Arnež iz lanenega olja kupuje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K 1 kg. H Bilierbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	635
flMor. i luni Itili Itali sun it. I
anrBTni
m m is s !.. . i» s » a ® m -. % 3i «s a m s ifLAJLAJLJLJ
!
Čekovni raten c. kr. «>o£tn* S t.: h ranil »iv* St. SS.MS u j latsntrbas	*f„ 5U j
j
j
Priporoča svojo veliko es-logo raznega papirja, po-resmkov,' peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, ra-t	dirk, kamenčkov, fabljlc,
črnil, zavitkov (barvaaih i* belit, v vseh. velikostih), trgovskih knjig, notiepv, pismenega papirja v mapah I	In škatijah, raagletbtic Itd.
Svete podobe (male. velike in stenske), razpela vseh l	velikosti, molitveniki, mo-
f	laki, svetinjica, akapulirji
Slteasbtttje sa urade in dr.
4
5

S. Friedrih,
trgovec V Ptuju, kupuje
proti takojšnjemu plašilu v gotovini po najvišjih cenah
vinski kamen, suhe jedilne gobe, sveže svinjske kože, svinjske ščetine, in konjsko dlako.
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltar-
Ijev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi preno vi je nje istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Sije
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
$ f	■■ OUMUMURUMU
i ii'TirTnmTWMBHa—aaMigBEBEaBBaEzaaeEaM—aegg——aa—
J Na Kal varilo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
8pt‘ki Fianč. Kes. Šegula.	Mala 8». 640 »tr&aij.
Pregled vsebine:
3. Križe« pot romarjev ca Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (1. 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. E. p. sv Leonharde Porto-Maurifskega. —
6 K. p., sv. Alfonza M Liguori. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 8. h. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjak».
—	9 K. p., slov. amersk. škofa Friderika Barage. — 10. Pred
I	izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezu-
sovega. — 12. Na dan sv. obhajila.. — 13. K. p., (stanovski)
i	župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-
I	kih mož —- 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žčn. —
16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. j	Slomšekovi. — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Mari-
i	jansko kongregacijo deklet. — 20. Za dražbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje 'priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za re-
I	dovnike in redovnice obnovitev samostanske obljube). —
!	23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. —
25. Za postni čas — 26. 'i. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne I duše. —■ 30. Memento mori I Sledi popoln molitvenik obsegajoč „maso v čast trpljenja Jezusa Kristusa1 vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t-d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv Cirila predložiti na ogled ; ali pa jo naročiti takoj pa pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. s rodečo obrezo za K 2 50. 2. s zlato obrezo za K 3 20. 3 krasna izdaja za K 3-50. Po pošti poklan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino.
Tiskam* sv. Cirila v Mariboru.
^________________________________________________________r
Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,po influenci*
Kdo naj jemlje Si roli n ?
L Vsak. k» trpi na f re j nem keAlju.	\ Vadužljivl .katerim Slroftf**rv»f**o
Lažje je obvarovati se boieznlnego jozdravtff.	olehč* naduho.	_
,2. Osebe s kroničnim hafarom bron ki j «v,	4. Skrofuzni of roci, pri katerih udnkujeSinmn
ki s Si rol in o m ozdrave.	z ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Brzojavni naslov Cirilova tiskarna Maribor
Sa dobi r c *seh lekarnah 4 K.*.-
Tiskarna sv
aribor
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za riè. župnijske urade spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za davne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, napisi;. -azglase, plačilne predpise, prejemns, potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvena znake, vabila itd.
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah. razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske),, razpela vseh velikosti, molitveniki, moleti, svetinjice škapulirji. — Staicbilije za urade in dr. — Postrežba točna, in soli'os |
IS	»t
ii um»nnmiiinni!	iiii» humi • mm—minisuhibmiii»iiiii'iiiumil m.m him 11 iiìiinrrnrwrrrr»’-*’’"  
Buhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
m a	trgovina špecerijskega, kolonija!- m a
DEBEO! °* Wag^r“r83 mine- DROBNO !
CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
Preselitev.
Osojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št. 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
Atfolf Stellte!?, fotograf.
Sli
Umetni glftR je štirikrat cenejši kot prati med ter bolj med	redilen nego meso in jajca. Rabi se kot ma-
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstaosti umetnega medu! Zavojček velja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs, Ljubija, e. Zelj&rska allea štev. 13. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Pr ©Inje m Potrdila. za klanje telet in mlade živin«.
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
Edina Štaferska steklarska narodna trgovina
Na debelo !	Na drdtra#!
FRANC STRUPI h CELJE
Graška cesta
priporoma p® «afnižjih cenah svoj© bogato salogo «steklene it« p«*r-eutanasie posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih Sip t« okvirjev m podob©. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah !« s&rrhafe»
NafsoMdnejša in točna postrežba,.
Ure! Ure! *»**
W veliki izbiri in pen Ritòlti ceitsh.
Srebrne ure s» fant® od 7 K
Srebri;« 'are damske	ob -i S
Srebrne verižice od	K i 40
Breb. verižice damske	K 3-60
Zlate damske nre od	26 K
Z& vsako uro se	jamči-
Premijske ore, Seh&fnanssE, žioaiti, Os&etga, Stame
Dò&ììk ; Za kratkovidne bot», siboljšana stekla
fata Starei MtšSs
urar, zl&tomer in ©calar,
Tqitthfm easts 39. Pni mr bI stai.keMnn.
Alterno sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režij; kih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pio umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
Kdor hole Jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki.
641
Cä- o
«GS- obe.
Kupim
»•sako množino |@0® p© »leniti gob (g1®*
banj) po najvišji dnevni ceni. V prvi vrsti krav še ali prave globanje, potem p@SMÌ0lt@ türke, bresovke, žemljariee, jelenovke, bodiè&rioe ali rumene ježovke, medvedove tace, laške lesiéke, navadne rumene (žolte) lesièke, sivke, pečenice, gčlobarke, štorovke i. L d. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za oakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem oa zahtevo v vsak kraj, da podu čira nabiralce 'm trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst m
tCuiivama* umetnine in mnÄniiie,
Goričar ^Leskovšek
= Celie ■■
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po rasnih cenah. XX
Z» gsitilniiarl«: Papirnate servì ježe vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registre vana udruga s fin© m, zaveio.				
	m m m ■	Obrestuje termtm® vtem ml Dale posolila Uradne ure A % 0 na vlmiižbo, na osebni kredit in na zastavo , , .. , ^ , |A lii n , . i . za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure |4 0 vrednostnih listm pod zelo ugodnimi pogoji. od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- dopoldne. Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. posojilnica daje tudi domače hranilnike.1	m m m e	•
t lastni hiši (Hotel ,pri belem volu* ) v Celju, Graška ceste 9,1. nadstr.				

'M« *»»*£1** ra «•»!tTKttin, *	oč TSBiflg» fa w obrestujejo. navsdae po 4%%> tfimm-èiai odpovedi po 4*/,Vr Obresti s« pripisalo k Jc^4#äa
Alt anime V toy e L	fa h » W«*» ^ HrraOra knjižice n spsjmeatfo kot prt®* dorar, ne d» bi se ajlk otaestofraj* M jn*»*».
o» s»is$*aje je peiti ** jiohne fesaSla» ^©jčfaJee (IFLftfs*; m* rrapelag«. BsaStii đ»vak plača
«ara».
ssss&BssgsaBK3ssE!as&
Ji1	tl StafT-
Posojila m dafa|0
privimi e jowJHbh» * sraj® taw poti >®W»SM sfsBWÜ «teaStos*. SS?»
ft 't S i
i affate*
mraws
Uradne ure	**"•*“*
Dnlaettllo aa rtalatn 1)0 pro*«!« srojonfajo mk ddaraik «d 3.. da 'S. *?» imdibm sr- sd rs. de i. ure fopeian« >. r UjaSIUlo »U «Jaia|ö	ssse- PosoSlhtiea bua žnd! aan
». «smS» ® Mte,
Posojltnlea 'ima indi! as s*«*®o’.ago domali«, ö>*a»«o«.b»abfr8*alk«.
Stolna ulica 0 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)
ttmum
isdaiateü to založnik: Konsorci' „Straža,*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
ITisk tìskarne sv, Cirila v Maribora?
Spodnještaj.
Ljudska posojilnica ¥ Mariboru
reg. zad. z neom. zav..