Inserati ae sprejomajo in volji* brlatopna vrata:
H kr., če s« tisk« lkrat, 12 i, ,, » ,. 2 „ ,i ,i i, i, J ii Pri večkratnem tiskanji sena primarno zmanjša.
R o k o p I *i
ao no vračajo, nofrankovan« piama s« ne sprejemajo,
Naročnino prejema opravnifttvo (administracija) in ekapedioija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi Hiši, II. nadstropji.
Politim lisi za slovenski narofl.
Deželni zbor kranjski
imel je včeruj 13. septembra ob 10. uri svojo tretjo sejo. ZapiBnik 2. seje ho prebere in odobri. Deželni glavar grof Tkuru poroča, da je zboru došlo več peticij, ki jih razdeli raznim odborom. Tudi naznaui, du ju poslancema Deu u in Pfe ferju dovolil za nekoliko dni dopusta. Za tem se prebereta nujna predloga, eden nemški stavljen od večine, eden pa slovenski od manjšiue, ki oba uasvetujeia, naj se izvoli deputacija, ki naj gre pod vodstvom dtžolnega glavarja, grofa Thurna, v Trst in v imenu dežele Kranjske pozdravi cesarja, cesarico, ceBarjeviča in princeBinjo Štefanijo. Predloga so enoglasno sprejmeta, kar g. deželni predsednik radostno na znanje vzame, iu izvolita ae poslanca Vošnjak in Outmanns-thal, ki sta bila stuvila omenjena predloga, da se pridružita g. deželnemu glavarju. Potrdi so računski Bklop deželno-kulturnega zaklada za 1. 1881, b 6G8 gld. 94 kr. dohodki in 058 gld. stroški, pa proračun za 1.1883. Dohodkov je nastavljenih 805 gld. stroškov pa 810 gld. Dalje se odobri računski sklep sadje- in vino-rejske šole na Slapu za 1. 1881. Dohodkov je imela 10.221 gld. G2 kr. in ravno toliko tudi Btroškov. Proti nasvetu iinančuega odseka, naj se vodstvu Slapske šole naroči, tla v proračunu nastavljenih zneskov ue sme pre skočiti, govori dr. Vošnjak, rekši, da bi bilo to nekaka nozaujinicu za vodstvo, ki vendar le dobro gospodari. Nasvet odsekov zagovarja poročevalec dr. Kaltenegger, in večina ga tudi sprejme. Z manjšino je glaBOval g. Dollhof. — Za tem se odobri proračun učiteljskega
penzijskega zaklada za 1. 1883, v kterem znaša potrebščina 10.840 gld., zaklada pa je lo 7400 gld. in bode toraj iz deželnega zaklada treba doplačati 9440 gld. ali okroglo 9500 gld.; ravno tako račuuBki sklep norišno-stuvbenega zaklada. Potem se dovoli siroti Ivani Mašek miloščina, ktero zdaj prejema še naprej; prošnja društva dijakov kmetijsko više šole za podporo bo odbije, društvu za oekrbovauje bolnih dijakov na Dtiuaji se dovoli 50 gld. podpore. Občina šmartinska pri Litiji prosi za podaijšanjo obroka za povrnitev prvega obroka 500 gld. od predplačila, prejetega za stavbo šole; poslanic g. Svetec podpira prošnjo iu predlaga, naj se ta obrok podaljša za eno loto, pa njegov predlog pado, ker so zoper vsi nemškutarji razen g. Dollholu, in prošnja se no usliši. Reši se šo prošnja vdove stavbinega svetnika Marije Ulrich za miloščino, realkinima služabnikoma se pa plača bolj enakomerno vravnn.
Slednjič so bilo volitve štirih udov v li-nančui odsek, ker štirje narodnjaki zavoljo Vestouecka niao hoteli vstopiti v ta odsek; te volitve se narodna stranka ni vdeležila in rekla, da tudi voljen nočo nobeden biti. Izvoljeni bo toraj: Lašan, Taufferer, Savinšek, (iutmann^thal. četrta seja ima biti v ponedeljek 18. t. m.
Našim žnpanom nekaj.
V Blei\veisovih „Novicah" se je svojo dni oglasil župan iz ljubljanske okolice z nasvetom, naj bi ae po naših krajih osnovali tudi taki shodi županov, kakoršni bo po nekterih drug h
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo loto	. . 10 gl. — kr.
Za pollota	. . 5 „ — „ Za četrt lota . 2 „ 50 „
V administraciji veljal ,
Za celo loto . . 8 gl. ib&iv ^f-Za pol lota . 4 „ 20 V, , Za četrt leta . . 2 „ 10 t/ : '
V Ljubljani na dom poliiljta velja 60 kr. voč na leto. ^iiM.i
VredniStvo na Dunajski ceatl štev. 15 v Modijatovi hiši.
Izhaja po trikrat nn teden iu sicer v torek, čotrtek iu soboto.
deželah že, n. pr. na Koroškem. Ta nasvet je vtemeljeval z mnogimi razlogi, če tudi le na kratko, in naštel tudi več predmetov, ki bi se na takih shodih pretresali v prid občinam in županom. Klic tega možaka je našel brž odmev v tržaški „Kdinosti" in v goriški „Soči", misel njegoVo sta oba liBta odobravala in ji ce!6 ploskala. Ali potem je zopet vso vtihnilo — iz kterih vzrokov, nam ui znano, najbrž zato, ker se reč po drugih časnikih ni nadrobneje razpravljala, tistim, kterim je bila namenjena, namreč županom , pa ni postala zadosti znana, toraj tudi no zadosti jaBna.
„Slovenec" je takrat omenil te zadeve tudi le ob kratkem , a ker — kakor zvemo — takrat med našo župane vržena iskrica ni šo ugasnila in smo od več žujianov žu slišali željo, naj bi ta koristni nasvet ne vtonil v pozabljivosti ali nemarnosti, bodi tukaj zopet popri-jet in nekoliko nadrobneje j)rerešetan z raznih strani.
Življenje postaja dandanes čedalje bolj društveno, posameznosti zginejo, množice pridejo v veljave, v moč. Zato je društev že povsod mnogo in raznih, pa se še zmiraj snujejo po konštitucijonalnem načelu, da no določuje, ne vodi le ena glava, nego njih več. Kdor ne mara tega načela, prido ob veljavo, ostane sam, svet gre memo njega, ne vidi ga, pozabi gal To načelo ne velja samo v navadnem, narodnem, političnem, gospodarskem in druž-binskem življenji , nego jo tudi po postavah določeno, ker je podlaga VBemu našemu državnemu političnemu stroju.
Zbira iu posvetuje bo že skoro vae, kmetje in priprosti volilci pred volitvami, učitelji v
daja ga 20 stebrov iz korintskega marmorja; dandanašnji jo posvečen ,,Mariji Devici od aoltica", (S. Maria del Sole) ki je rodila Jezusa Kriatusn, solnce pravice!
8.	TempeljCerere i u Proaerpiue smo le momogrede ogledali; zdaj jo posvečen Mariji Devici v Koamedinu. Corkov je sezidana akoraj vsa iz prelepega marmorja in stebrov tega malikovaltikega tempeljna.
9.	Tempelj moško sreče, (tompio della Fortuna virilo.) Ta je eden najlepših iu najstarejših v Kimu, ter jo bil sezidan žo od Servija Tullija, 6. rimskega kralja. Sedem stranskih stebrov, ki šo obstoje, je izžlebanih po Joniškom rodu ali sestavi. S koucem X. stoletja je bil ta tempelj posvečen Mariji Devici in v XVI. stoletju pa znani svetnici spo-kornici Mariji Egiptovski.
10.	O tempeljnu Pantheouu ju bilo žu govorjenje.
11.	Tempelj A n t o n i n a P i j a. Od tega tempeljna ni ostulo kakor 11 veličastnih Bte-brov, kteri kinčajo proččlje veliko mitnice.
Gledišča in amfiteatri.
1. Marcolovo g ledišče, iz kterega
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spleujo M. Mihttoljcv.)
(Dalje.)
5. Slavolok Konstantinov. Postavilo ga je temu cesarju starešinstvo in ljudstvo rimsko v čast slavne bitve, ktero je zadobil on ua mostu „Ponte Mollo" proti Maksenciju in Liciniju. Ta jo nujveči slavolok na tri oboke, ter Btoji blizo Koloseja; ozaljšan je z OBmerimi Btebri iz Btaroga rumenega marmorja, koriutsko sestuvo s prekrasnimi ploako-rezbami.
(j. Kolo bo j. Cesar Flavij Vespazijan je postavil to čudno poBlopjo ali gledališče, ua kraju, kjer jo pred bil ribnjak Nerouov in aicer po vrnitvi iz vojske, ktero je imel z Judi 72 I. po Kr. — Tit jo poBlavil začetek s praznovanjem, ki jo trajalo 100 dni, v kterem času jo bilo vsmrtemh 5 000 zveri in 10.000 vjetih Judov. Pozneje ao namakali neštevilni kr-šanski mučeniki h svojo krvjo tla tega obširnega amiiteatra. Neka sveta groza nas je sprehajala, ko smo si ogledovali ta kraj, iz
kterega so so povzdigovale neštevilne mučeniške duše v uadzemeljski raj.
To ponosno poslopje, ki jo sestavljeno večidel iz velikanskih kamnov trdega tufa (neke trde opeke) ima obod 596 metrov in viHolto je šo zdaj 57 metrov. Da bi ohranili pred razpadom in zobom časa to preimenitno poslopje starega rimskega stavbarstva, so Bi naj-pred Francozi zlo prizadovuli. Tudi papeži Pij VII, Leon X, (iregor XVI, in slednjič Pij IX, so si na vso moč prizadevali, da bi se postavile poslopje v prvotno stanje. Okoli zuotrajuega zidovja jo obstal do 1870 leta lep križev pot v spomin na neštevilne mučonike, ki so bili tukaj od zveri raztrgani ali na razne načine usmrteni. Tudi ju bila vsako leto na veliki potek tu pridga; ali novošegni Vandali so odstranili lep križovi pot in h tim tudi pridigo. Nova vlada jo dala kopati tla do 5 metrov globoko, kjer so bile prvotne tla; ali zarad množine vodo, ki jo pri kopanju vttu vrela, so morali delo ustaviti.
7. Tempelj boginje Vos te. Mali ali prokraBeu ta tompelj je iz grškega marmorja. Tu so Veatine služabnico neprestano gojilo ogenj, da ni smel nikdar vgasniti. Ob-
svojih okrajnih in društvenih shodih, duhovniki v svojih dekanijskih konferencah, uradniki o svojih društvenih ali zadružnih zadevah, delavni, obrtnijski in trgovinski stanovi o svojih zadrugah in zvezah, vsako društvo kterega koli namenu ima svoje shode, celo deželni in državni poslanci imajo svoje klube , kjer se posvetujejo in sklepajo, kako se jim je ravnati sploh in o vsaki priliki posebej.
Vbo se toraj zbira, le župani--nel
In veudar — če je komu skupno posvetovanje dandanes potrebno, če ima kdo toliko predmetov za to, če bi to komu največ koristilo , kdo drugi je to, ko župaui 1 Dandanes župan ni več to, kar je bil, namreč le nekaka postaja med okrajnim glavarstvom in občani, le izvrševalec okrajnega glavarja na-redeb; občina je zdaj veliko večega pomena, vlada ji je naložila veliko več samostalnega posla, župan ima veliko več in važnejih opravil, zato tudi več odgovornosti, da vselej in vsak sam s svojo pametjo in učenostjo skoro ne more biti vsemu kos, kako li bi se pa še vjemal v svojem poslovanji z vsemi drugimi, naj ima v pomoč si še toliko „vodil", še tako spretnega „tajnika"l
Kazen tega mora pa biti dandanes še pravi mož v političnem obziru, na političnem polji. Saj se politika tolikokrat oglasi, tolikokrat potrka na njegova vrata, da ne ve vselej, kako bi odgovoril, v ktero stran vkrenil. Modrost ene same glave, naj bo še tako bistra, ne bo vselej prave zadela, če prav ni omejena na le malo obširno okrožje. On je v občini tako rekoč kazalo, na ktero gledajo drugi, njegovo mnenje je ali bi moralo vsaj biti občanom vodilo, če se zmoti, kaj zamudi, ali jih pelje na slabo pot, ne zgubi le on vse veljave, marveč občina in morda vsa dežela trpi škodo za leta in leta, kakor se je žalibog pri nas pokazalo že pri toliko iu raznih volitvah prav zadnja leta, ko župani niso stali dosti na straži ali pa se dali vjeti in preslepiti. Kdor je trden, dobro podučen in dogovorjen s svojimi soBedi bo vedel, kaj Btoriti, in se ne bo dal ne pregovoriti iu ne preplašiti nikomur.
Glavna naloga župana je pa v prvi vrsti skrb za svojo občino v vsakem oziru. čeravno mu je vlada izročila posebno javno varnost
so napravili v novem času prodajaluice, je bilo v srednjem veku trdnjavica.
2.	Gledišče Pompejev o. Odlomki in ostanki bo vidijo v ,,palazzo Pio".
3.	Amfiteater Flavijanov, ali Ko-loBej, o kterem je bilo pred govorjenje.
4.	Vojaški amfiteater (Circo ca-strense) blizo „porta muggiore". Služil je bo-rilcem (gladiatorom) proti divjim zveriuam in za vojaške slovesnosti.
5.	Circo massimo ali največe dirja lišče ali tekališče. Veliko dirjališče, (ker so reB zverine in ljudje po njem dirjali in s smrtjo se borili) je obsegalo prostora 800 metrov v dolgosti med gričem Aventinom in Palatinom in 150 širokosti. Ob času Vespazijana, ki ga je še povečal, je zamoglo obsegati 250.000 gledalcev in pod Konštantinom skoraj 400.000. Dandanašnji so na tem prostoru vinogradi in vrtovi, le redki odlomki se tam še vidijo.
6.	Gledišče Neronovo. To je bilo namakano s potoki krvi tega zverinskega cesarja do prvega kršanBkega cesarja Konštan-tina, ktero je dal tisto porušiti ter na istem proBtoru postaviti staro baziliko sv. Petra.
(Dalje prih.)
in drugi potrebni red v občini, ima njegova skrb biti tudi ta, da je ne varuje le vsake škode, naj bi ji pretila od koder koli, ampak mora gledati tudi nu to, kako bi mogel pospešiti uje blagor, — sploh mora biti njen skrbni oče v vsakem obziru. Da pa to more biti, treba, du se ogleda po Bvetu, posvetuje s svojimi sosednimi župani ter ravna se po skupnem sklepu; tako postaue župauovanjo ne lo enakomerno, toraj lajše, marveč odstrani se veliko Bitnosti in pritožeb, češ: ,,pod tem županom jo tako, pod unim pa tako, vsak ima svoje kopito."
V tem obziru je pomisliti to. Večkrat se primeri, da praša okrajno glavarstvo , vlada, deželni odbor (kakor je ravno letos o preskrbi re-vežev) ali pa deželni šolski svet, morda še celo kaka druga gosposka občine kacega okraja, več okrajev ali vso deželo za Bvoje mnenje o tej ali oni nameravani prenaredbi. če bo vsak župan odgovoril le po svoji glavi brez vsega posvetovanja, brez ozira na sosedne kraje in žu-panije, bo popraševajoča gosposka dobila tako različne, tako nasprotne si odgovore, da bo iz vsega Bkup se dalo le težko kaj prida storiti — še ce!6 ob njeni najboljši volji; vsekako bo treba še novih, dolgotrajnih pozvedovanj in popraševanj, predno bo kaj, pa gotovo nič popolnega. Ako so pa župani zbero po okrajih, po nadrobnem posvetovanji sestavijo odgovor, potem volijo izmed sebe enega, ki se podd s tem odgovorom k posebnemu, ožjemu Bhodu v glavno mesto, kjer se sklepi vseh okrajnih županskih shodov primerjajo in pretresujejo, se d& sostaviti euakoličen odgovor, ki pripušča za posamezne okraje ali celo županije potrebno izjeme ali pristavke, vendar pa je po svoji celoti tako važen m mogočen glas, da ga do-tična gosjioika mora slušati in se po njem ravnati; vsaj zavreči ga nikakor ne more.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljaui 13. septembra.
Avstrijske dežele.
Nvitli ccsar so bili slavno sprejeti v Beljaku v Trbižu in na vseh postajah, kjer se je predstavljalo ljudstvo. — V Beljaku so dale Zilke v domači noši ceBarju šopek pla-uinskih cvetic, v Trbižu so Ziici nu konjih cesarja spremili. Cesar ogledavši Malborghet so šli z vozom čez Predel v Bovec (Flitsch), kamor so prišli 11. t. m. ob 5. uri popoludne in so ostali na pošti.
V torek, 12. t. m., so šli iz Bovca čez Kobarid in Tolmin v Gorico, kamor so prišli zvečer ob G. uri med zvonenjem in streljanjem v praznično opravljeno meBto. Ljudstva je na tisoče zbranega. — Kakor po Koroškem tako so tudi na Goriškem presvitlega vladarja slo vesno in svečano sprejemali in Bvoje veselje nad cesarjevim obiskovanjem razodevali.
beljak zmirom zadnji. Dalma-tinci ua mej: so od nekdaj pasli svojo živino v Bosni, posebno pa prebivalci v Sinji in Imot. Od kar je pa Avstrijska vlada posedla te kraje, bosniške oblasti niso nič hotle vedeti o ti pravici Dalmatincev, dasiravno je poslanec v Sinji za to potegoval se v deželnem zboru. A prebivalci v Siuji tega niso razumeli, in so tudi lotos gnali svojo živiuo v Bosno na pašo, a oblast jim je živiuo zarubila. Na prošnjo soseske v Sinji obrnil se jo deželni odbor do ministra Kaiaja, naj blagovoli ukazati, da se živina oprosti in se prav stara pravica ljudem povrne. Dalmatinski listi se val potegujejo za
svoje rojake in „Narodni listi" pristavljajo, ubogi prebivalci ob meji so mislili, da bode za nje bolje, ako pridejo cesarski v te kraje, sedaj pa zgubljajo 6e to, kar bo poprej smeli uživati.
Bridko mora res biti ubogemu ljudstvu, da sa tako prevari v svoji nadi in ta izgled nam tudi nekoliko pojasuuje, ustanek v Bosni in Hercegovini, to naj bi listi dobro premislili, preden dolže črnogoro, da je ona provzročila vstanek v Bosni in Hercegovini.
Vnauje države.
Iz Francoskc^a. Zbornica na vsak način ni hotla nič imeti opraviti z Egiptom , a Francosko se sedaj ozira na Sirijo, kjer turški fanatizem preti kristjanom. Ko bi bilo tukaj treba posredovati, bi bržkone zbornica v to privolila in vsa dežela bi bila za to. Maroniti ob Libanu so stari varovanci Francozov, in Gambetta je baje rekel: Francosko nema odtegniti Bvojega pokroviteljstva katolikom na vzhodu. Čudno je to, da se republikanci, ki VBe staro zavržejo, vendar drže načela: Francosko more veljavo dobiti le po ba-toličunstvu, ako postopa kot varuh katolikov. Tako modruje Gambetta, ki je pustil svojo mater pokopati kakor nejeverko iz političnih vzrokov.
Zastran Sirije stvar še dalje sega. Rusija je podpirala FrancoBko pri zagovarjanji kristjanov. Ako bi treba bilo, bi Francosko in Rusko tudi z orožjem branile kristjane in to bi bil prvi korak za rusko-francosko zvezo. To bi ne bilo slabo, marveč taka politika daleč sega. — Na znotraj je pa politika vsa drugačna. Ministerski predsednik Duclerc sicer ui neprijatelj cerkvi, drugačni so pa drugi ministri. MiniBter notranjstva Fallieres je bil ud tako zvane konkordatne komisije, ki jo je bil sklical prejšnji naučni minister Paul Bert. Načrt te nasvetovane postavo ima 20 članov, ki se morejo izvrševati s posebnimi kazni. Ta osnova pride v zbornici na vrsto, kedar se snide. Namesto 52 miljonov naj se dajo za bogočastje le 5 miljonov, in poslopja vredna 70 miljonov naj se državi vrnejo. A to so poslopja, izvirno cerkvena, katera je svoje dni država pograbila.
„Siecle", katerega vodi predsednik zbornico Brisson, sam spoznava, da jo slabo za državno gospodarstvo. Prvih 7 mescev je bilo res davka G7 miljonov več, kakor ga je kilo v predštevu, celo leto ga ne bode višej od 100 milijonov. Naknadnih stroškov je pa že sedaj 150 miljonov.
Francoski časniki, katere pišejo ljudje, ki sede pri polnih mizah, se čudijo nad tem, ter si belijo glave razumeti, zakaj da so se delavci v Montceau-les-Mines predrznih lotiti se maira (župana) in posestnikov rudnika; da so cerkvene reči Bkrumli in razbijali, not nad tem so ti ljudje nič ne Bpodtikujejo. Tem nasičenim ljudem nikakor ne gro v glavo, zakaj bo delavci še nezadovoljni , ko vendar smejo razsajati po cerkvah in podirati križe, sedaj se pa še lotijo takih ljudi, kakor so deželski oblastniki in bogatini. — No, to je pa že od Bile. Še veča nejevolja jih Bpreletava, ko se te reči ponavljajo v Muntlucon in Commentry. V Montceau-leB-MineB bo že zapazili lanskega leta Bkrivno družbo med delavci, ki je imela gluuilko : ne altarja , ne palače niti kapitala. A republikanski prefekt je posestnika rudnika zasmehljivo odpravil, ko mu jo to naznanil. Abotni ljudje, ki mislijo, da bodo delavci Bpo-štovali njih bogastvo, ko so jih naučili vero zaničevati I
Iz Kasasina se poroča, da je Arabi paša hotel vzeti Angležem Kasasin , ker je misli), da ni mnogo vojakov tam. Zjutraj ob
B so Sli iz Tel-el-Kebir pod poveljništvom Ali Fehmija in bo zgrabili Angleže spredaj in ob levem bobu. Ob jednem je pa 2500 mož pri-ftedših iz Salabieb zgrabilo Angleže ob deBnem boku. Egipčani so imeli nad 100 mrtvih. Pravijo, da je sedaj v Tel-el-Kebiru 26 000 mož, v Salebiehu pa 6000. — Volseley ima eedaj svojo vojno Bkupaj, zato pričakujejo, da bode naskočil Tel-el-Kebir.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, U. sept. Naša čitalnica napravlja veselico za veselico; v enem mesecu smo imeli že cele tri. Se Vaša ljubljanska se ne more b takim gibanjem ponašati.
V nedeljo 10 sept. zbralo se je veliko odličnega tukajšnjega občinstva v čitalnični dvorani, tudi precej tuje gospode smo zapazili. Obsegal je pa program štiri točke. Prva je bila deklamacija G. Gregorčičeve: „V pepel-ničui noči." G. T. jo je prav gladko b sočutjem deklamova), le proti koncu bi ne bilo škodovalo malo več navdušenja, saj pesnik sam ^krepko klikne":
„Lo ustani, vborni narod moj, Do d/mes v prah tcptAn ; Popelni dan ni dan več tvoj, Tvoj jo — vstajenja dan 1"
Druga točka je bila šaljiva G. Eiseuhutova polka „V naravi." Ta se je po večem prav dobro izpeljala , vendar gg. pevci naj mi ne zamerijo, če malo bolj odkrito govorim. Za tBke pesni treba je veliko poskušenj, prehodi bo nekateri prav težki. Iz , E dur" brez vsakega vmesnega akorda prestopiti v „C dur" ni tako lahko, za to je treba pevske vaje. Vem da mi bode kateri odgovoril: „kritikovati je lahko, če bolje znaš, pridi sam pomagat" Ali jaz hočem biti le objektiven poročevalec, vem da gg. pevci v enem tednu ne morejo VBeh težav premagati. Vendar po predzadnji veselici soditi, ko so bile pesni še veliko težji in so se izborno izpeljale, pričakovali smo tudi Bedaj tiste preciznoBti, pa na dveh krajih je nismo našli. Vendar priznamo, da Beje pesem po večem prav dobro izpeljala, zato govori tudi burna pohvala od občinstva.
Tretja točka je bila I. Kočjančičeva ,,Danes tukaj, jutri tam." Tu so pa pokazali gg. pevci, da niBO kar si bodi. Na splošno zahtevanje morala Be je ponavljati.
Za tem je sledila veseloigra s petjem: „Bob iz Kranja." Kar Be pri nas igralnih moči tiče, smo res prav dobro in obilno preskrbljeni ; marsikateri igralec bi ne delal nečasti Vašemu gledišuemu odru. Tomaž, kotlarski mojster, g. O., kazal nam je dobrega očeta, ki je pa v veliki denarni stiski. Polonica, gdčna. G.-eva Be je že parkrat pokazala na našem odru, ter svojo nalogo vselej dobro iz vršila, Matiče, g. B., je pa komik prve vrste. Občno veselost zbujal je s svojimi kupleti. Sibal je v njih posebno loške narodnjake in gospodične, pa tudi narodnjake po vsem Slovenskem. Marsikateri pravi, rad zabavlja čez našo čitalnico, češ na pol spi, rad bi imel v njej zabave in veselice, če ga pa prosiš, naj Bodeluje pri petji ali pri igranji dobiš odgovor: „Ne morem, ne morem , so dragi čaBi zdaj 1" Tem podobni, pravi Matiče, so tudi narodnjaki po vsem Slovenskem. Vpijejo na ves glas, da delajo za narod , za omiko itd. ali kedar je treba „v mošnjico poseči, ter položiti kaj na narodni altar", da Be v resnici kaj stori, dobiš enak odgovor: „Ne morem, ne morem, bo hudi (asi zdaj I'1 Se celo loškim gospodičinam hudomušni Matiče daje dobre svete. Namesto
tičati pri zaljubljenih romanih, naj bi Be raje j bavile bolj b šivanjem in drugim koriBtnim delom, tako ,,gospodičice ne bodo ostale de-vičice."
Pri vsakej kitici bil je buren ploBk, znam-nje, da je poslušalcem prav iz Brca govoril. Nežika, potinja , gdčna M. eva je bila prav na svojem mestu; ona je tako eno najboljših in najpridnejših moči našega odra. Le petje ji je bilo previsoko za njeni lepi glas, zakaj glas „Alt" bo kaj težko b prsnim tonom pel zgornji ,,e". — Grabež g. L. predstavljal je prav izvrstno starega odrtnika. Njegova visoka Buha postava, debeli bolj rohneči glas in vse njegovo obnašanje kazalo je človeka, ki za denar vse Btori, celo krade in goljufa. Sploh Blišal se je na koncu le en glas: , Prav izvrstno je bilo!" — Še peto točko so dodali, dasiravno ni bila v tiskanem programu in to je bil — ples.
Tukajšnji adjunkt g. Rudolf Khern je pre stavljen za sodnika v Šoštanj ua Štajersko. Bil je gospod tukaj priljubljen, zelo priden pevec loške čitalnice, ki ga bode težko pogrešala.	y.
Ie Mariboru, 10. septembra. (Prvi občni zbor slovenskega društva za ŠtajarBko) vršil se je prav sijajno danes ob 3. uri po-poludne v dvorani gostilne „zur Stadt Wieu" vpričo obilnega števila udov, med kterimi so bili zastopani najodličnejši narodnjaki iz VBeh krajev Malega Štajerja.
Kmalo po 3. uri je pozdravil predsednik dr. Radaj navzoče ude, kratko razložil zgodovino ustanovljenja in namen „b1ov. društva", predstavil vladnega zastopnika g. Kankowski-ja, ter se spomnil njih Veličanstva, ki zdaj po slovenski zemlji potujejo. Zbor je temu s krepkim trikratnim „živio" odzdravil.
Po tem je državni poslanec g. baron Go-del poročal o svojem delovanju v državnem zboru in v krepkih potezah razložil vse, kar je desna stranka, ktere se je on vedno držal, dosegla in kar je zlasti on v korist svojih volivcev ali dosegel ali vsaj predlagal in Bkušal doseči. Po dokoučanem poročilu predlagal je dr. Prus iz Konjic, naj se za trud in možko zastopanje g. poslancu izreče javna zahvala, čemur je zbor soglasno pritrdil.
Po baron GoJelnovem govoru je prišel na vrsto načrt „slov. društva" ter je govoril g. državoi in deželni poslanec M. Herman o političnih razmerah in potrebah štajerskih Slovencev. Jedro njegovega po mislih in obliki izvrstnega govora je bilo to, da se ima za slovenski Štajer osnovati poseben oddelek graške namestnije, da se mora v deželnem zboru o narodnih in šolskih zadevah po kurijah glasovati in da se ima politična uprava predrugačiti, ker je v dualističui obliki predraga. Resolu cija v tem smislu se je soglasno sprejela. — Dr. Gregorec je Bprejeti resoluciji še dostavil nekoliko važnih resolucij bolj lokalnega pomena, ki so bile tudi soglasno Bprejete.
Med Ilermanovim govorom so došli trije telegrafični pozdravi iz Ljubljane od slov. poslancev Kranjskih, od okrajnega odbora v Gornjem gradu, in od župana Mozirskega g. J. Lipolda.
Č. g. Božidar Roič je potem gromovito pozdravljen, v navdušenem govoru razlagal šolske razmere in potrebe štajerskih Slovencev. Z živimi do srca segajočimi besedami je kazal kakošoe so naše šole in kakošne bi biti morale ter nasvetoval primerne resolucije, ki bo se navdušeno Bprejele.
Gospodarske razmere in potrebe štajerskih Slovencev je na to razlagal vrednik „Slov.
Gospodarja" dr. L. Gregorec, ter na koncu tudi dolgo vrsto primernih resolucj nasvetoval, ki so se BoglaBno odobrile.
Resolucije večjidel po nasvetu in truda dr. Gregorca sestavljene kažejo jasno podobo nadlog in potreb štajerskih Slovencev in bodo gotovo od odbora slov. društva kmalo v našib časnikih priobčeni. Mi opozorujemo na nje tudi neštajerske Slovence in proBimo, da Be vse Blovensko časnikarstvo blagovoli na nje ozirati; kajti v njih je tako rekoč ves program delovanja štajerskih Slovencev zapopaden.
Naposled je bila volitev novega odbora, ki je po nasvetu dr. J. Sernca zdaj tako sestavljen. Predsednik dr. Ilidaj; odborniki dr. Glančnik, dr. Gregorec, dr. Dominkuš, Paul Simon, Dr. Janko Sernec, Dr. Gregorič, dr. Prus, Božidar Raič in dr. J. Sernec.
Mnogo narodnjakov seje zvečer še enkrat sešlo pri zabavni veselici v slov. čitalnici, kder so bili vsi prav dobre volje zarad srečnega začetka novega društva.
Tako je stopilo v življenje za štajerske Slovence silno potrebno društvo, od kterega pričakujemo mnogo vspeha, ker ga vodijo za blagor bIov. ljudstva vneti, neprestrašeni možje, ki poznajo naše razmere in potrebe in jih želijo resnično poboljšati. Ker je po pravilih V8e delovanje postavljeno na krščansko podlago, gotovo Bog ne bo odrekel Bvojega blagoslova in zato se zares smemo nadjati, da bo to društvo slovenskim Štajercem na veliko korist.
Domače novice.
V Ljubljani, 14. soptembra.
(Mestni odbor) imel je v torek popoludne sejo, v kteri je stavil dr. Zarnik nujui predlog, noj se voli pesebna deputacija, ki bi šla z g. županom v imenu mesta ljubljanskega v Trst se cesarju poklonit. Dr. Supan sicer misli,, da morda deputacija ne bode Bprejeta, ker se je sprejem odrekel tudi deželni deputaciji dalmatinski, vendar pa se Zamikov predlog soglasno Bprejme, izvolitev deputacije pa prepusti g. županu. Sprejet je bil tudi drugi predlog Zamikov, naj se za priredbo Blavnosti GOOletnice združenja Kranjske z Avstrijo voli poseben odsek 7 udov. Isvoljeui so bili: Župan Grasselli, podžupan Fortuna pa meBtni odborniki Petričič, Potočnik, Gariboldi, Biirger, Supan.
(F trgovinski zbornici), ki se ima danes sklicati k izvanredni seji, hoče predsednik J. Kušar staviti temu jednak predlog.
(Vitez Schneid) jo došel v torek z brzo-vlakom na svojem popotovanju v Gorico v L;ubljano. Čez zimo ostane v Gorici in za trdno upamo, da bode kmalo popolnoma zdrav.
(Šolski nadzornik g. Šolar) jo te dni iz Dalmacije prišel v Ljubljano na počitnice. Počuti Be dobro, samo leva noga je še nekoliko trda.
(P remembe pri učitelj strni)'. G, Mih. Lazar pride začasno za kateheta ua kranjsko gimnazijo, g. Borštnar je prišel iz Calovca in je prideljeu ljubljanski gimnaziji, g. Ivan Zupan pa je iz Varaždina prideljen gimnaziji v Zagrebu.
(C. k. 26. pešpolk veliki knez Mihael) je zapustil Ljubljano v torek popoludne ob x\,fi in šel v Komorn in Itab. K slovesu bo prišli vojaške iu civilne oblasti in mnogobrojno ljudstvo. Za kolizejem sta Be vstopila v vrBto oba bataljona, prišel je c. k. polkovnik vitez Appel, prinesli so novo zastavo: godba je zaigrala cesarsko pesem. Potem je bilo vojakom
ukazano moliti ia godba je zaigrala temu primeren napev. Ljudstvo je spremilo vojake na kolodvor, kamor so prišli slovo jemat vojaški in civilni dostojanstveniki. Pri odhodu so igrali „Iladeckega" potnico in vlak je odpeljal vojake.
(Naš domaČi Khunov peS-polk Št. 17.) je včeraj ob 9. uri po južni železnici z Dunaja došel v Ljubljano. Na kolodvoru bo bo bili k sprejemu njegovemu zbrali g. deželni predsednik Winkler, g. dež. glavar grol Thurn in mestni župan GrasBelli, ki bo vsi prav priBrčuo pozdravili prišle rojake. Polkovnik F u c h s se je v daljšem govoru zahvalil za častni sprejem in omenjal Breče svoje, da je načelnik polku, ki se je povsod odlikoval, kjer koli je še bil. Mestnemu županu se je bilo pridružilo tudi več mestnih odbornikov, in zbralo Be je bilo tudi več ljudBtva na kolodvoru, dasi je bilo vreme jako deževno. Naš domači polk zdaj oBtane v Ljubljani, en del njegov pa gre v Polo.
(Banka t,Slavijo,".) V mesecih april, maj in junij t. 1. pristopilo je banki „Slaviji" 26846 novih članov, ki so zavarovali kapital 22,228.761 gld. 88 kr. ter zato vplačali zavarovalnine in pristojbin 487.858 gld. 5 kr. Banka pa je v tem časi plačala za škode 189.581 gld. 79 kr. Od svojih kapitalov imela je banka v tem časi vloženih 205.211 gld. G6 kr. v posojilnicah, £53.698 gld. 9 kr. pa posojenih na hipoteke. Denarni promet osrednje blagajnice v Pragi je znašal 1,160.827 gld. 97 kr. Gasilne brizgal-nice bile bo oddano šeaterim občinam in med njimi tudi občini Št. Vid pri Vipavi.
Od 1. januarijado 30. junija t. 1. sklenjeno je bilo 39419 novih zavarovanj za kapital 33,973.563 gld. 88 kr. proti zavarovalnini in pristojbinam v znesku 833.540 gld. 43 kr., Skod pa je bilo v tem čaBi izplačanih za 322.358 gld. 68 kr.
Samoupravna društva za zavarovanje pokojnine in užitka napredovala so prav sijajno, kajti do konca julija 1882 oglasilo se je že 565 členov, ki so zavarovali pokojnin in dohodkov za 100.197 gld. 67 kr., ter vpisali vlog 402.846 gld iBto tako ugodno Be razvija pokojninski zavod za zaBtopnike, ki šteje že 3839 udeležencev in čegar zaklada je naraBtla na 25.472 gld. 86 kr.
(Slovensko učiteljsko društvo.) (Daljo.)
Isti dan 5. Beptembra dopoludne, ko vdov-uko učiteljsko društvo, zborovalo je takoj za njim slovensko učiteljsko društvo. Presedoval je nadučitelj iz Iga, g. Govokar; vladni komisar je bil g. Parma, navzočih je bilo blizo 40 pravih udov in več drugih učiteljev. Pred Hednik nagovori društvo, ter poudarja staro geBlo slovenskega učiteljskega društva: za vero, dom in cesarja, ter zakličo slava preBvitlemu ceBarju. G. Brezovnik učitelj iz Vojnika na Štajerskem prinese bratski pozdrav štajarskih učiteljev in govori kakor mandatar (pooblaščenec) celjskega učiteljskega društva. Kar bo etvari tiče, želi on učiteljskega listu, ki bi prinašal ne le vodila, kako naj se učitelj vedo in obnaša v šoli, marveč tudi, kako mu jo poBtopati, kako obnašati se tudi zunaj šole, učiteljem tovarišem priporoča stanovitnost in vztrajnost. Odbornik Praprot nik poroča namesto tajnika o delovuuji društvenem, omeni atenskih tubel, ki sta jih zgotovila gg. Razinger in Žumer, od katerih bodo društvo, ako se Vfie prodado, imelo nekaj dobička, da bode potem mogoče kaj na dau spraviti. Govornik naglaša, da b« je v zadnjem času nekaj pridobilo za elovenako šolo, kar z veseljem pozdravlja. Blagajnik g. Tomšič poroča o denarnem stanji. Udov šteje društvo 118 ; učiteljic je vpisanih 5.
Premoženja ima društvo 155 gld. 54 kr. G. Lapajne želi, da bi društvo literarno delovalo. Posebno bi bilo treba, da se izda slovenska pedagogika, ukoslovje, zgodovina pedagogike, ker za realistične knjige skrbe slovenski profesorji srednjih šol. G. Žumer opomni, da bode društvo imelo od stenskih tabel, kadar se prodado vse, kakih 130—140 gld. dobička, potem se zopet lahko kaj izda. G. Govekar govori potem v imenu odbora slov. učit. društva o izpremembi šolske po stavo z ozirom na razmore slovenskega šolBtva. Govornik podaje zgodovinski pregled postavo-daje o šolstvu začenši z I. 1869, omeni tudi šolske postave za Kranjsko 1. 1873 in one 1. 1879, dalje pravi, da bo bo v CiBlajtaniji vBi deželni zbori pritoževali zoper nove šolske postave, vzlasti zopor šolske troške in osemletno šolsko dolžnost. Vže minister Stremayer je Bpoznal, da je treba tu in tam nekaj pri-jenjati. Pod Taaffejevim ministerBtvom bo bile pritožbe zoper šolsko postavo dan na dan gias-nejši, iu poslanec Lienbacber je nasvetoval, deželni zbori naj določujejo, da smejo otroci z 12 letom iz šole ostati, ako so sicer svojo šolsko dolžnost izvršili, (naučili se tega, kar poBtava (šolski Bmoter) veljeva. Gosposka zbornica je zavrgla naBVet, a vendar priznala, da je treba vajete odjenjati, a vso stvar je izročila vladi, to je okrajnemu in deželnemu šol-Bkemu Bvetu. — Letoa je pa vlada sama predložila gosposki zbornici šolsko novelo, ki še nekako več obaega, kakor je poslanec Lien-bacher nasvetoval, in spreminja tudi še nekatere druge paragrafe v državni šolski postavi dne 14 maja 1869. Šolski odsek goaposke zbornice pa še doaihmal ni predložil Bvojih nasvetov, vsa stvar se hoče nekako zavleči, kajti v šolskem odseku imajo še zmirom usta-voverci večino.	(lvoncc prih.)
Razne reči.
—	Nunskašolav Loki bo prične 18. t. m.
—	Duhovske premombe v ljubljanski škofiji: Čast g. Matija Zarnik je dobil faro v bohinjski Srednji vaBi.
—	Razpis Blužb. Razpisana jn služba sodnijskega pristava v Loki, plača IX. reda, tirja se znanost obojih deželnih jezikov. Proš nje do 14. sept. — Služba kancelista XI. reda pri c. k. aodniji v Lašičah; do 6. oktobra.
U č i t e 1 j b k a Blužba na l razrednici v Ra dovici, okraja Metliškega, 450 gl. in stanovanje do 1. oktobra. Učiteljska služba začasno na mestni 4razredni šoli v Kočevji, plače 500 gl. prošnjo do 20. sept. t. I.
Na meščanBki šoli v Krškem ae razpiše 12 vatanov po 70 gld. Prosivci ae morajo sami predstaviti okrajni šolski oblasti, ter dokazati avojo revščino in rojBtveni kraj in spri-čalo ljudske šole.
—	Iz Ptuja ae v „SiidBteieriche Post" piše, da hočejo tam aklicati tabore in odločno oporekati zoper tako poBilno ravnanje, kakoršno je zadelo profeBorja Žitka v Ptuji; tudi hočejo k cesarju poslati dcputacijo iu proaiti za Spodnje Štajarsko poseben oddelek c. kr. namest-n'štva, ki naj bi imel avoj sedež v Mariboru.
—	B i r m a n j e v T r a t u bo: 24 . aept. v stoluej eorkvi sv- J usta; 26. septembra v nekdanjej jezuitovBkej cerkvi; 27. Bopt. pri sv. Antonu novem ; 28. aept. pri sv. Antonu starem (Marija Pomočnica); 1. oktobra pri sv. Jakobu. V vseh cerkvah se bode vršila tudi kanonična vimtacija.
—	Zrtva atentata od 2. avgusta. lOnemu onih, katere jo v 2. dan avgusta vr-
žena bomba ranila in so bili prenešeni v bolnišnico, morali bo 5 t. m, nogo pod kolenom odrezati.	„Edinost."
—	V Beljaku je iz tira skočil posebni vlak iz Maria Wi3rth. Zgodilo se je to ob '/„12. zvečer. K sreči ni bilo mnogo ljudi na tem vlaku. Mašina se je notri do cilindra v tla zarila. Menjalo (Wechsel) so obrnili, ko je že mašina na-nj zavozila.
—	Na tržaški državni gimnaziji se bodo vpisavaii učenci do 16. Beptembra od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne. Šola se začne 20. septembra.
—	Sreča v nesreči ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov, V poučenje starim iu mladim ubožnim in bogatim. Spisal Jan. Cigler župnik pri sv. Tilnu v Višnjigorl. Drug popravljen natis. V Ljubljani. Založil in izdal Ivan Tomšič 1882 8° 145 Btr. Tako Be imenuje knjižica za našo slovensko mladino; ta knjiga je znana pod imenom Svetin, z ve*-seljem je bralo to knjigo staro in mlado že pred 40 leti, ko bo bile slovenske knjige še redke med našim ljudstvom. Ranjki Cigler pa nam ni Bpisal le „Svetina" marveč več takih poveBt za ljudstvo, omenimo le deteljice, ali trije bratje francoski vojaki i. dr. Kaj velja, če ni ranjki Jurčič k Ciglerju hodil v šolo, kajti od tega ae je mlad pisatelj lahko mnogo, mnogo naučil. Ciglerjeve povesti in pa Baragova dušna paša, to bo bile bukve, katerih je bilo dobiti navadno po hišah med prostim narodom. G. Tomšiču gre zasluga, da je to kujigo, ki je bila že nekoliko pozabljena zopet sklical ljudem v spomin. — Knjižica velja: Mehko vezana 40 kr., trdo vezana 45 kr., krasno vezana vsa v platnu z zlatim napisom za darila 60 kr. Za poštnino ae pridene 5 kr.
—	Prvo berilo in slovnica za bIo-venske ljudske šole, sestavila A. Raziuger in A. Žumer ljudska učitelja. Cena vezanej knjigi 24 kr. V Ljubljani uatianil in založil Ig. pl. Kleinmayer et Ftd. Bamberg. Predgovor kaže, uaraen in rabe te šolske kujige, ki jo namenjena šolam, katere so vpeljale abecednik teb pisateljev. Berilo obsega 17 oddelkov po abecedniku in 18 oddelek: Domovina. Slovnica obsega ob kratkem vso tvanno po učnem redu za drugo šolsko leto. Toliko posnamemo iz predgovora. Sicer je viditi, da je knjiga prav primerno sestavljena, tvarina prav previdno odbrana, in tudi ni brezverska (konfoBsioosloB) ker oddelek VIL govori nekaj o najsvetejšem prazniku cerkvenega leta in o obhodu, sicer so pa tudi povesti skrbno odbrane in vplivajo primerno obdelane na nravno iu lepo vedenje. Kleinmayrjeva tiskarna je skrbela za trden papir iu lep natis; ta knjiga je vredna toplega priporočila, a gg. pisatelja vsega priznanja in vsake podporo pri uju rodoljubnem prizadevanji.
Umrli ho t
11. septembra, France filobočnilc, 51 lot, pljučna jetika.
V bolnišnici: 10. Boptombra. Marija Krepim, 65 lot, pljučn' bolezen. Ana Lovšok, 71 lot, starost. Jan. Vohu, 45 let, pljučna jotika.
•lavne rirtužln*.
15. septembra. 1. eks. držb. pos. Martin;! Vidmar 17, Markovo 1 «42 gld. Kamnik. 3. olcs, drži), pos. Ano Malic iz Vinico. Oornomelj. 2. oko. držb. hitio Kranj o Haudok iz Kranja. Kranj.
1. oks. držb. pes. Johano (Irahek iz Vojno vasi 710 gld. Krško. 1. oks. dršb. pos. Franceta Sta-vor iz Zagorju 7810 gld. Bistrica; !). cks. drži), pos. Antona Poidco iz Farja. Itistrica. 3. oks. držb. poH. Antona ČoBnik iz Polija 2065 gld. Postojna. .'!. i>os. Francetu Sinorrlu iz Nadanjogu šola 1095 gld, Postojna.
M