Borisov krst.                                       i
nl^osliišal sem jaz tc vže dolgo Met6d I          „Grlej kralj! na oblacih," razlaga Metod,
Govori o.Kristu, 2o hočoš drugod               ,,Ob konci svetii nas bo sodil Gospod. A moje odsloj ti zatvorim uh6              -"     Križ v rokah držeč, ki odrošil je svct,
Kor uk tvoj jo trd, neverjeten zeld.             Obdan od služečih bo angelskih čet. |
A stojl tako hitro ne hodi dnigam;            In knjigo življenja odprl bode Krist,
Ce, rad bi ustregel kaj mojiin željara,          Kjor vsak jo popisan, progrcšen in Pist.
Naslikaj podobo, strašno kot vihar              Kar bilo storjcno kdaj našili je dol,
Na steno mi to, bogat čaka te dar."           Zdaj fcnl bo, ta žalosten, drug pa vosel.
Kralj Boris potem iz dvorane liiti,              0 blagor pravičnim, o blagor takrat,
Metod pa k razpelu povzdigne oči:             Ki bratu pomagal iz srca si rad.
,,1'rcslaba, o Križani, moja jo mož,             Ki brisal trpinoin si grenke solzo,
Pomagaj, da zmaga nevcirstva se noč."         Ki delal za druge si, ne Ie zasd.
In v belo dvorano Metod se zapre              Gorje pa brezbožnik, gorju ti takrat,
Tor slikati k Bogn klieaje zažne.                Ki nisi nikomur na svctu bil brat,
Ko sedmif, zasvital jo jntranji zor,              Ki doval scbičen blago si na kiip,
Vže kralja poklice, odgrno zastor.                Ki tiral si drage v ncsreco obiip.
0 Boris! zakaj si sc strosnil tak6?             (ilcj angele tnkaj! — Dnhovc ljudf
Kaj tvojo s strmonjera navdaja oko ?           Xtu\ bndo na dvo razločili strani,
Motodove slike prevzcl to je strah,              Kar dobrih je, gredo v presvitlo nebo,
Zdaj PutiS, kaj no? da lo roven si prah!         A zldbni v poklensko tomoto strašnd."
146
Kralj Boris posluša bescde lopL,             nNe misli okralj!" Met6d pravi na to,
Sref! mu napolnijo svoto želje,                 nDa plača zlato me in dnigo blago;
Od slike v slikarja obrne ok<>,                Na maram darov, ki sne rjajih in raolj,
Hvaležnosti poln govori mu tako:           Le s samim seboj me poplažaš dovolj."
,,Težavno si delo izvrstno konžal,           In novič o Kristu mu vnet govori,
Za trud ti nikoli ne sme biti žal.           Ki reSil jo, sodil bo svoje stvarf;
Gov('iri, izbiraj, izberi si dar,                  Kralj Borisu mohkn topi se src<5,
Slabo ne plačuje bolgarski vladar."         Erstsvcti vkišcaaskegavzprftjine vrstč.
F. Krek.