Leto XI.	V Ljubljani, dne 31. januarja 1935	Stev*

smitt Save
Bratje pravoslavne vere so slavili preteklo nedeljo praznik sv. Save, ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve, ki pa je istočasno tudi važna osebnost v srbski državni in kulturni zgodovini. Rodil se je okrog 1. 1174. kot najmlajši sin velikega župana Štefana Nemanje in ime mu je bilo Rastko. V mladeni-ških letih se je že zatekel v znameniti svetogorski samostan in kot menih je dobil ime Savo. V samostanu se je ukvarjal z zbiranjem raznih rokopisov, posebno skrb pa je posvečal svojim rojakom, ki so se posvetili verskemu življenju. Samostanski poklic pa ga nI odtrgal od življenja v domovini. Prvič je zarmstil samostan leta 1195., ko je v Srbiji po smrti njegovega očeta prišlo do hudih notranjih razprtij. Po zaslugi njegovih posredovanj in vplivov so bili ti spori končani in posvetil se je z vso vnemo organizaciji samostojne srbsko-pravoslavne cerkve, da bi ta cerkvena organizacija služila tudi narodni pro-sveti. Svoje namene je dosegel 1219. in postal je prvi srbski arhiepiskop. Njegov sedež je bil v samostanu Ziči.
Tako je bila ustvarjena srbska državna misel dejansko od.Nemanje, intelektualno pa od prvega arhiepiskopa, ki je delal na tem, da bi postalo pravo-slavje sestavni del srbske državne kulture. V tem duhu je sv. Sava vzgajal svečenistvo in njegove težnje so tako odlično uspele in tako tesno zvezale cerkev z državo, da so bili' duhovniki tudi pozneje pod turško oblastjo glavni predstavniki srbske državne misli in da niso za nobeno ceno popustili od te smeri.
Ko je 1. 1227. umrl njegov brat Stie-pan in ko je kot njegovega naslednika kronal njegovega sina Radoslava, se je sv. Sava napotil na vzhod, da bi po svoji meniški zaobljubi obiskal sveta mesta. Svoje romanje je prekinil, ko
njegove kulture važnih dejstev. Sv. Sava ni postal samo ena najznačilnejših osebnosti v pravoslavni cerkveni zgodovini, marveč tudi v narodni kulturi. Od vseh srbskih pravoslavnih svetnikov slavi narod v največji meri sv. Savo kot narodnega prosvetitelja, kneza Lazarja pa v spomin na narodno tragedijo, iz katere je vzklilo novo življenje in ki bo ostala za vedno simbol neupogljive narodne zavednosti. Kot požrtvovalnemu in uspešnemu narodnemu prosvetitelju pa dolgujemo sv. Savi čast in zahvalo vsi južni Slovani.
Ker je preteklo 700 let od smrti sv. Save, je srbska pravoslavna cerkev vse leto 1935. posvetila njegovemu spominu. V zgodovini srbskega rodu je pet velikih datumov: pokristjanjenje, delovanje sv. Save, kosovska tragedija, upori, osvobojenje. Sv. Sava je bil v pravem pomenu besede moralni roditelj srbskega naroda. V dobi, ko je Rim v sijaju vladal nad dušami in telesi evropskih narodov, je sv. Sava skromno in tiho, da ga Evropa ni niti slišala, ustanovil narodno cerkev v narodni državi. V mnogih drugih državah so se zaradi cerkvenih organizacij vodili krvavi boji, Savino cerkev pa je narod v največjem spokojstvu z vso svojo dušo prevzel za svojo last in se v njej kulturno udejstvoval ter razvijal z največjimi uspehi. Na vseh področjih je bil sv. Sava najuspešnejši delavec in najsijajnejši zmagovalec brez meča in krvi. Bil je vladarski sin in svetovalec vladarjev. Narodni cerkvi ni postavil samo vodstva, temveč tudi njene temelje med narodom, z narodne duše je zijel poezijo in ideje vzajemnosti, bil pa je tudi sam po svojem življenju graditelj narodne prosvete in narodne vzajemnosti. Tudi katoliška cerkev časti sv. Savo kot svetnika, kar je pač malokomu znano.
so v državi spet nastali spori. Ko so bila nesoglasja odstranjena in ko se je Radoslavov naslednik Vladislav poročil s hčerko bolgarskega carja Asana IL ter so nastali med Srbijo in Bolgarijo najboljši odnošaji, je sv. Sava spet krenil na romarsko pot v Jeruzalem, Antiohijo in druga sveta mesta. Na povratku s tega romanja je umrl v Bolgariji dne 14. (27.) januarja 1235. Dve leti pozneje so prenesli njegovo truplo v Srbijo v Mileševo, kjer je ležalo do 1. 1594. ko so ga Turki baje odnesli v Beograd in sežgali na Vračaru.
Sv. Savo obkrožuje le malo legend, zato pa nebroj v zgodovini naroda in
(pomembni dogodki
VELIKA REKA JE ZAMRZNILA. Kitajska reka Yang Tse Kiang povzroča, kadar samrzne, ljudem in plovbi resne težave. Ledne grude onemogočajo na reki vsak promet.
SEF NOVE BOLGARSKE VLADE
general Penčo Zlatev
JUBILEJ BOLGARSKE VOJAŠKE BOLE. Bolgarski krali Boris pri paradi ob 80-
letnlcl sofijske vojaške Sole.
SMRT REŠITELJA SLOVENIJE. V Beogradu ho te dni pokopali častnega meščana ljubljanskega g. polkovnika Štefana Svablča, ki si je pridobil za Slovenijo in posebej za Ljubljano neprecenljive zasluge, ko je ob prevratu leta 1918. ustavil italijansko prodiranje proti Ljubljani. Polkovnik šva-bič se je rodil v vasi Božurniji pri Topoli 1. novembra 1865. Po dovršeni nižji gimnaziji in kmetijski Soli v Kraljevu je vstopil v armado, kjer je ostal vse svoje življenje do pred nekoliko leti, ko Je bil upokojen. V podčastniško šolo je bil sprejet leta 1885, pa se je že čez nekaj mesecev udeležil bolgarske vojne, kjer se ,1e zelo odlikoval. Častnik je postal leta 1892. Kot nižji častnik jo služil pri raznih konjeniških poveljstvih in junija meseca 1906 je napredoval v čin konjeniškega majorja. Balkanska vojna ga je zatekla kot pomočnika poveljnika polka. S svojim dotedanjim delom, posebno pa s svojo naravno inteligenco in prirojenimi vojaškimi sposobnostmi je dosegel dne 1. januarja 1912 čin konjeniškega podpolkovnika. Takrat je služil v štabu I. armije. Takratni poveljnik I. armije in prestolonaslednik, blagopokoj-ni kralj Aleksander, ga je vzel za svojega adju-tanta. To častno in odgovorno službo je vršil polkovnik švabič skoraj dve leti. V svetovni vojni se Je polkovnik švabič zopet vidno odlikoval v bojih. Med umikanjem srbske vojske je bil ranjen, Kljub resni rani ni zapustil svojega polka. Sovražniki so se posebno vrgli na njegov polk in v nekem spopadu ob Moravi je bil ustreljen njegov konj, Švabič, Cigar rana še ni bila zaceljena, je padel in sovražniki so ga ujeli. Ko se je oktobra meseca leta 1918 vrnil iz avstrijskega ujetništva, se je polkovnik švabič ustavil v LJubljani, kjer Je s svojim odločnim nastopom rešil Ljubljano, da je niso zasedli Italijani. Ljubljanski občinski svet je v znak hvaležnosti imenoval polkovnika Svabiča ta častnega meščana ln je po njem tudi imenoval eno mestno ulico. Slovenski narod bo ohranil pokojnega polkovnika Švabiča v hvaležnem spominu.
MOTOCIKEL S TREMI KOLESI. Ta motoclkel s tremi kolesi napravila vtis malega avtomobila. Vrhu tega je zelo poceni, ker ne rabi močnih cilindrov.
doma in na tujem
KOSTA BATOLOV, zunanji minister v novi bolgarski vladi
VLADIMIR LEVSTIK, znani slovenski pisatelj, ki je napisal za letošnji dar Vodnikove družbe prav prijetno knjigo »Dejanje«, ki je vzbudila pri vseh Citateljih silno zanimanje.
JUBILEJ VELIKEGA PRIJATELJA PRIRODE.
Veder in čil je praznoval te dni svojo osemdesetletnico g. France Mayer, upravitelj Pogačniko-vega veleposestva Krumperka pri Dobu. Slavljc-nec se je rodil v Planini na Notranjskem. Dolga desetletja je služboval na Notranjskem, po Italijanski okupaciji pa se je moral umakniti v Jugoslavijo. V svoji visoki starosti je Se vedno mladostno svež, lovec, da ga težko kdo prekosi, ter ves zavzet za gozdove in druge lepote prirode. Priljubljenemu možu želimo, da bi v krogu svoje iivljenjske dražice ge. Ivane, rojene Lavričeve in svojih otrok zdrav ln vesel preživel Se mnogo let.
TOBAK ilVI 200.000 LJUDI. Makedonska dekleta pri prebiranju suhih tobačnih listov.
POVZDIG NAŠEGA PROMETA. Pravkar je bil prometu izročen Leskovčev most * Kokri, kar bo mnogo koristilo tujskemu prometu. f
NOVI VODITELJ FRANCOSKE VOJSKE. Po odhodu generala Weyganda v pokoj Je postal novi generalissimus Francije general Gamelin, njegov prvi pomočnik pa general Georges (z roko v obvezi), ki je bil ranjen pri maršejskem atentatu.
tHedettb&a kronika
LEP JUBILEJ. Ljubljanski zlatarji, optiki, graverjl in pasarjl so lepo počastili jubilej predsednika njihovega združenja g. Milka Kra-peža. Dne 11. t. m. je minulo 25 let, odkar nepretrgano predseduje združenju svojih stanovskih tovarišev. G. Milko Krapež, urar in trgovec z dragotinami na Jurčičevem trgu, je eaen naših najvidnejših in najmarljivejših organizatorjev, zelo spoštovan ln upoštevan v sokol-skih kakor stanovskih vrstah. Njegove vrline smo primerno poudarili, ko je praznoval tridesetletnico požrtvovalnega in plodonosnega dela kot samostojen gospodar 35 let na delu kot sokolski in obrtniški organizator, ustanovitelj strokovne zadruge urarjev, ki je ena naj-vzornejših v Zvezi obrtnih zadrug, najskrbuej-ši pokrovitelj obrtniškemu naraščaju, ponosen narodnjak in dober gospodar, želimo mu šo mnogo zdravih in plodonosnih let!
V LOMILEC FRANC OMEKZO Iz Rožnega pri Blancl v brežiškem okraju, o katerem smo zadnji čas poročali, je sam ali pa v družbi z drugimi pajdaši prirejal razne vlome po celjsld okolici in drugod. Franc Omerzo Je eden najbolj podjetnih in vzpodbudnih članov družbe, ki je do nedavna vlamljala, razen po celjskem in laškem, tudi po brežiškem in krškem okraju. Vse druge člane tolpe so brežiški orožniki ža aretirali in Izročili sodišču. Franca Omerza pa išče tiralica.
VINKO ..loziNA f. v Kamniku je umrl te dni posestnik ln pekovski mojster g. Vinko Možina. Kot načelnik meščanske korporacije se je še 25. novembra udeležil otvoritve ceste v Kamniško Bistrico. Že prihodnji dan pa je moral v Ljubljano v bolnišnico, da se podvrže operaciji na želodcu. Po dolgem kljubovanju ga je smrt rešila trpljenja. G. Vinko Možina je bil eden najdelavnejših nesebičnih javnih delavcev, ki je sprejemal javne posle ne zaradi časti, ampak zaradi dela. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen na tretjem mestu list« JNS in je kot član občinske uprave zavzemal mesto blagajnika. Od leta 1927. je bil član uprave, ravnateljstva Mestne hranilnice in krajevnega šolskega odbora. S smrtjo g. Vinka Možine je Kamnik izgubil res delavnega moža, ki je bil med meščani zelo priljubljen in je užival velik ugled kot preudaren in dober gospodar. Bil Je vnet podpornik in član raznih duštev. Naj počiva v miru!
REKTOR UNIV. PROF. DR. MAKS SAMEC. Po odstopu dosedanjega rektorja je bil za rektorja (starešino) ljubljanske univerze Izvoljen dosedanji dekan (načelnik) tehniške visoke šole, g. prof. dr. Maks Samec. Novi rektor Širši javnosti ni mnogo znan, ker živi ves svojemu znanstvenemu delu, zato pa uživa velik sloves v znanstvenem svetu svoje stroke. Rektor dr. Samec se Je rodil 27. januarja 1881 v Kamniku. Dr. Samec je strokovnjak v kemiji in je v tej panogi dosegel do danes uspehe, ki ga uvrščajo med učenjake svetovnega slovesa. Mnogo pa se je prof. dr. Samec bavil zlasti z vprašanjem, kako oplemeniti naše premoge. kar je v enaki meri važno za znanstvo kakor za naše praktično narodno gospodarstvo. Tako je objavil več zanimivih razprav o oplemenitenju manjvrednih premogovnih industrij. Ce se njegovi poskusi, ki so doslej pokazali prav lepe uspehe, obnesejo, bomo lahko tudi lz domačega v primeri z angleškim manjvrednega premoga pridobivali koks, ki bo dajal kakor angleški 7500 kalorij. V zadnjem času dela prof. dr. Samec mnogo tudi na utekočl-njenju. to se pravi, na pridobivanju bencina iz premoga. Uspehi teh raziskavanj sicer doslej Se niso znani, vsa naša javnost pa jih priča« kuje z napetim zanimanjem.
LEP USPEH MLADE PEVKE. Te dni je priredila mlada naša pevka ga. Franja Bernot-Golo-bova v Rimu zelo uspel koncert.
JANKO 2IROVNIK ČASTNI OBČAN ŠT. VIDA. V kratkem bo obhajal g. Janko žirovnik, šolski vodja v pokoju, v Kranju svoj 80. rojstni dan. V visoki starosti je ta vzornik prosvetnega in narodnega dela še čil in zdrav ter mladeniško razpoložen. Rodil se je 7. februarja 1855 v Kranju in ko je 1. 1873. odlično dovršil svoje študije, je stopil v učiteljsko službo. Na vseh svojih službenih mestih se je vneto udejstvoval tudi izven šole ter puščal povsod za seboj sledove najuspešnejšega dela v korist ljudstva. Povsod se je posebno zavzemal za kmetijstvo, sadjarstvo in za petje. Izdal je štiri zvezke narodnih pesmi za moške in mešane zbore ter tri zvezke dvoglasnih za mladino. Ob nedeljah je uvedel na svojem službenem mestu v Št. Vidu nad Ljubljano redna kmetijska predavanja, katera je s praktičnimi vajami Izpopolnjeval na zelenjadnem vrtu, v šolski drevesnici in v sadovnjakih sosedov. Ker je bila obrt v Šentviški občini že tedaj močno razvita, je hotel tudi obrtnikom pomagati do napredka. Ustanovil je obrtno nadaljevalno šolo, ki se je pod njegovim spretnim vodstvom povzpela do najvišje popolnosti, ter dobila največ Izraza v lepo napredujoči mizarski obrti. Vseh njegovih del in zaslug ni mogoče popisati, prav gotovo pa za vse to velikansko delo v prid naroda ni zaslužil, da je bil po 19 letih uspešnega, plodonosnega in nesebičnega dela v št. Vidu proti svoji volji prestavljen v Borovnico, kjer je vzorno in uspešno deloval do svoje upokojitve. Tudi v svojem zasluženem pokoju ne počiva. V Kranju vodi sadjarsko in vrtnarsko podružnico, prireja predavanja, v okolici pa ureja sadne vrtove. Šentviška občina je tega vzor-moža zaradi njegovih neprecenljivih zaslug, sedaj na svoji seji izvolila za svojega častnega občana ter mu dala s tem dostojno zadoščenje za vse krivice, ki Jih je nekdaj pretrpel v St. Vidu. Tudi mi mu čestitamo z željo, da bi doživel še mnogo srečnih let!