ZA IZBOLJŠANJE LIST A Ha Mn valja. Taak, U 12lii NarH«- aH n Vmm to brab- GLAS NARODA it n List slovenskih .delavcev v Ameriki ★ OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Battered m Second Chm Hitter September 21*4, IMS at Um PmC OfflM at New I«k, N. onder Act ef Gmctcm of March 3rd. 181». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 218. — Stev. 218. M"-------- , NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 19,1938—PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVI. ANGLIJA IN FRANCIJA STA ZACELI POPUŠČATI Henlein rekrutira prostovoljce v Sudetih HITLER PRAVI, DA BO SAM PREVZEL VODSTVO NAD ČEŠKIMI NEMCI, ČE JE HENLEIN ARETIRAN Sodem držav bo jamčilo nedotakljivost novih če-hoslovaških meja ko bo enkrat Cehoslovaška izročila sudetske Nemce Nemčiji. — Hitler izziva predsednika Beneša. — Dvajset let trajajoče zatiranje mora biti končano. — Nemčija ne misli napasti niti Francije niti Anglije. LONDON, Anglija, 16. septembra. — Vse kaže, da sta Anglija in Francija sklenili opustiti opozicijo in ugoditi Hitlerjevim zahtevam glede Cehoslo-vaške. Po nujnem »mnenju bo edinole na ta način •mogoče ohraniti mir v Evropi. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain se je nad dvanajst ur posvetoval z drugimi angleškim iministri pozneje je pa imel dolg razgovor s francoskim ministrskim predsednikom Da-ladierom in francoskim vnanjim ministrom Geor-3esom Bonnetom. Pozno ponoči je bilo objavljeno, da so se angleški in francoski diplomati sporazumeli. Skoro nobenega dvoma ni več, da se je ta sporazum završil na škodo Cehoslovaške. Anglija in Francija bosta skušali pregovoriti Ce-h odo vaš ko, naj prepusti ozemlje, v katerem prebi-% a jo Nemci, Nemčiji. V zameno za to bosta pa An glija in Francija izsilili iz Nemčije, Italije, Poljske, Madžarske in Romunske obljubo, da ne bodo nikdar skušale krčiti novih mej Cehoslovaške. — Chamberlain upa, da bo čehoslovaška vlada s tem predlogom zadovoljna in se bo v zameno za to odpovedala zvezi s Sovjetsko unijo. SERCHTESGADEN, Nemčija, 18. sep. — Danes je govoril tukaj nemški kancler Hitler in rekel med drugim: — Prerekanje zaradi sudetskih Nemcev se mora enkrat za vselej končati in končati se mora takoj. To je strup, ki zastruplja ves organizem Evrope. — Cehi pravijo, da ne morejo dovoliti -ljudskega glasovanja, češ. da take odredbe ni v njihovi u-stavi. Po mojem mnenju določa njihova ustava le to, da morajo Cehi zatirati 3,500,000 sudetskih Nemcev. Glede voditelja sudetskih Nemcev Konrada Hen-leina, za katerim je izdala čehoslovaška vlada tiralico, je izjavil: — Ce bo Henlein aretiran, bom jaz postal voditelj sudetskih Nemcev, in v tem slučaju sem radoveden, če bo čehoslovaški predsednik Beneš izdal tudi warrant za »mojo aretacijo. — Cehi ze dvajset let zatirajo sudetske Nemce. Čehi so se zažrli v pristno nemško ozemlje in ker je Češka zaveznica sovjetske Rusije, sem bil prisiljen povečati nemško zračno silo, kar sta storili tudi Francija in Anglija. Enkrat sem že podvojil število nemških vojaških letal. V kratkem bom naročil ministru za zrakoplovstvo, Hermanu Goeringu, naj to število še enki^at podvoji. — Verjemite mi, da nisem rad poslal stoinsto tisoče v delavcev graditi obmejne utrdbe. Toda k temu me je prisilil evropski položaj, ki ga je ustvarila Čehoslovaška s svojo trmoglavostjo. — Ker zatiranja sudetskih Nemcev le ni hotelo biti konec sem se pripravil na vse. — V Nemčiji nikomur niti na um ne pride napasti Francijo. Napram Franciji ne gojimo nobenega sovraštva. Istotako tudi napram Angliji ne. Moj Bog, kaj vae bi lahko jaz storil v Nemčiji za Nemčijo, če bi ne bilo tega peklenskega češkega ti-ranstva nad par milijoni sudetskih Nemcev. Toda to mora prenehati. Svečano obljubljam, da bom jaz napravil konec. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA ŠPANSKEM Na vseh frontah je zavladal mir. — Samo ob Guadalajari je bilo nekaj bojev. BARCELONA, španska, 15. .septembra. — Španska državljanska vojna tanko narezano govedino. Med potom je bila odprta steklenica clareta in je ostala še do dveh tretin polna; toda Chamberlain 111 pokusil vina. HUDI IZGREDI V PO ČEŠKI JE BILO RAZGLAŠENO ZA TOLEDO, O.' TRI MESECE "NEVARNO STANJE Kompanijski najeteži so obstrelfli trinajst oseb. Stavke pri Federal BERLIN, Nemčija, 18. septembra. — Nemško čehoslovaška kriza je bila za korak potisnjena na prej, ko je Konrad Henlein, ki je pobegnil v Nem- Creosoting Co._Kom-j^j°' naznanil, da je na obeh straneh nemško-čeho- panija ni držala oblju- sl°vaške meje postavil "kor prostovoljcev," ki se be. stoji iz Sudetov, ki so bili izvežbani v čehoslovaški armadi in so pobegnili v Nemčijo. Dobili bodo o-TOLEDO, Ohio, 17. sep. — Irožje, bodo zvežbani ter poslani nekega dne proti Pied meseci ,0 zastavkali de- ^hoslovaški armadi, ali policiji, lavci pri reueral C reosoting r J Co., ker družba ni držala ob-Ijirbt* in jim ni hotela zvišati plače. Včeraj so tovarno zo|»et odprli. Približalo se ji je dvesto štrajkarjev, in pomožni šerif Don Cochran je ukazal svojim ljudem streljati. Tri- ter je obenem razglasila za tri mesece "stanje nevarnosti", ki - , .. . je s lično vojnemu stanju, najst štrajkarjev )e bilo ranje- D 1 • 1 u j , •• - . * .Posliizivsi se lzvanreane ob- nili, eden med njimi smrtno iil* varno. St raj kar ji niso bili oboroženi. »Stavko je S. aprila progla>i-la unija kurjave v, ki je pri-klopljena Ameriški delavski federaciji. Oblasti bodo uvedle strogo preiskavo, in če je pomožni šerif Cochran za povedal brez vzroka streljati, bo občutno kaznovan. PRAGA, Čehoslovaška, 18. cehoslovaške armade ob nia-.-eptembra. — Čehoslovaška je džarski meji in proti letanju mobilizirala S00,()00 vojakov, J čehoslovaški h aeroplanov nad la odbijejo vsak nentski vpad t Madžarsko. Kot pravi ueko poročilo, je bila ponoči v utrjene poštoja 11 ke ob čehoslovaški meji poslana močna madžarska armada. lasti, ki je do vol jena za čas velike nevarnosti, je kabinet odpravil vse ustavne pravice, v čemur je vključeno naslednje: osebna varnost je razveljavljena, pravice časopisja so omejene, pisma bodo odpirali državni cenzorji, policija in orožniki bodo preiskovali hiše, , . , , v, . .. . • , 130, ki bo krscen na ime Grat zborovanja so prepovedana u , NOV NEMŠKI ZRAKOPLOV FRIEDKRICKSHAFEX. Nemčija, 14. septembra. — Danes so se pričele poiskusne vožnje z novim zrakoplovom LZ itd. V lb sudeaskih okrajih je bilo oihscdno >tanje že razglašeno, ko so Nemci kmalu po Hitlerjevem govoru v Nuern-jbergu vprizorili vstajo. Iz vseh teh priprav je raz vidno, tla ae bodo Cehi rajše bojevali, kot pa sprejeli "muza vsako ceno." REPUBLIKANCI PROTI VOJNI Načelna izjava republikanske državne konvencije v državi Vermont je bila soglasno odobrena. — "Demo- l)tm , rojake, da kracije branijo svobo-lso mirno, dokler so v teku po-d0." [gajanja met! Nemčijo, Franci- :jo in Anglijo. Zep|>elin in bi bo nadomestil stari zrakoplov istega imena. Pri prvih poizkusih bodo rabili vodik, mesto helija, za katerega je bil zgrajen. Dr. Hugo Eckener pravi, da je bilo treba prenarediti na črt zrakoplova, ker Združene države nočejo prodati Nemčiji helija. Toda novi Graf Zeppelin ne bo poletel preko Atlan- Medteni ko je Henlein po- ... , ,, 1 , .. . ... z val sndetsk. \Vnu, d« tlk»' dokler ne dobl hellJa' Novi zrakoplov je po velikosti skoro enak t4Hindenbur- zval sudetske Nemce, tla sesta vi jo "kor prostovoljcev/' je drugi voditelj sudetskih Nem cev, Ernst Kundt, ki je poslanec v čehoslovaškem državnem iS AN JU AN, Puerto Rico, 118. septembra. — Združene {države bodo na Puerto Rico [zgradile veliko vojaško letališče za obrambo Panamskega kanala. O tozadevnem načrtu so razpravljali governer Blanton Winship, admiral A. J. Hepburn in polkovnik J. Wright, poveljnik 65. infanterijske di vizije. Ta odbor je izbral najprimernejši prostor za letališče Isla Grande v severnem delu San Juan pristanišča. Ta kraj je velike etrategične važnosti za obrambo Panamskega kanala in južnega dela Združenih držav. Na letališču bo 24 mornariških in 90 drnjrih aeroplanov. V slučaja potrebe bo na let; lišču prostore za dvojno število aeroplanov, POLICIJA NAŠLA UHO ST. LOUIS, Mo., 18. sep. — John Nokes, ki je star 37 let, se ima zahvaliti samo policiji, da ima zopet levo uho. Nokes je imel nesrečo s svojim avtomobilom, da je izgubil levo nlio. Policija ga je našla in zdravniki so mu ga zopet prišli v mestni bolnišnici. BRAZILIJA IZGNALA NAOJA RIO DE JANEIRO, Brazilija, 18. septembra. — Policija je obnovila svojo kampanjo proti nacijskemu delovanju ter je ukazala nemškemu profesorju na evangelski šoli F. Meyerju v Sao Leopoldo, da odpotuje iz dežele. BURLINGTON, Vt., 17. sep. — Ce hoče ohraniti na<ša dežela svobodo, je treba na vsak način preprečiti vojno poti sedanjo vlado. Evropske demokracije se mrzlično pripravljajo na obrambo svobode. Tako se deloma glasi načelna izjava republikanske državne konvencije. Načelna izjava je bila soglasno sprejeta. Zaključni govor je imel W. Arthur Simpson, načelnik državnega reliefnega urada, ki je rekel delegatom, da je "a- Po begu Konrada Henleina in Wihelma Sebekovskega gu*\ ki je zgorel v Lakehurstu N. J. Gonijo ga štirje Dieselo-vi motorji ter bo preletel razdaljo iz Frankobroda ob Meni do Lakehursta v 52 urah. Voziti more 40 potnikov in tovor 20 ton. , V zrakoplovu je 20 dvojnih j1' j kabin, čijih vrata niso zazna- postal Kundt pravi voditelj SU-, ,1L . . detskih Nemcev. jmovana s številkami, temveč na vsakih vratih je suka kakega PARIZ, r ranči ja, 18. sep. j nemškega mesta. Poleg kabin — Francoski kabinet je odločno misproten vsakemu mirovnemu kompromisu, po katerem bi bila Čehoslovaška žrtvovana Nemčiji in v -zvezi s tem sta je tudi kabina za pisanje, obe dniea in kadilnica z baro- Kuhajo z vročino, ki prihaja ^iz motorjev. FRIE DR1CHSHA FBN, se ministrski predsednik Dala- Nemčija, 18. sep. — Včeraj je dier in vuanji minister Bonnet jnovi zrakoplov Graf Zeppelin z aeroplanom odpeljala v Lon-jodletel na drug poskusno vo-don na konferenco z angleški-žnjo ter je napolnjen z vodi- kom, mesto s helijem, ker Zdi. države niso hotele prodati mi ministri. meriški sistem" v nevarnosti j Liberalni ministri zahteva- ter tla ga uničuje vlada, ki se j jo, da Francija z ozirom nalNemčiji helija. Na krovu Zep-bolj vmešava v gospodarske j Čehoslo vaško zavzame odloč-! pelina je dr. Hugo Eokener s zadeve naroda kot katerakoli jnejše stališče, kajti domnevajo,185 možmi posadke. Zrakoplov druga vlada na svetil. Izvzete da hoče Hitler s svojim iseda-lbo ostal v zraku 20 ur in bo le-so le Japonska, Nemčija in njimi političnimi manevri do-jtal nad severno Nen&eijo in Italija. seči naslednje; iSevernim morjem. 1. Dobiti diplomatsko zmago f ■ J 1 * h tem, da pridobi Nemčiji su~ JUIH ITALIJA MOBILIZIRA ^^IrFrL^ I If NDON A^lija, 14. sep. , Raztrgati franJko ^V^ CHAMBERLAIN SE ZAHVALJUJE. .. MONAKOVO, Nemčija, 16. sep. — Ministrski predsednik je rekel pred svojim odhodom od tukaj: —Iskreno se zahva« lim za sprejem, ne samo vladi, pač pa nemškemu narodu. V nekaj dneh se bom vrniL lektivno varnost s tem, da raz-'^"" kosa Čehoslovaško i^ razbije^ t T OTOZ?e ^ M»lh In f-oi tdlvl2lJ karabinerjev m da je Halo antano in odstrani francoski vpliv v osrednji Evropi. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 18. septembra. — Madžarska vlada je protestirala pri čeho- |cala iz Španske mnogo tvojih 1 slovaški vladi proti zbiranju letalcev. pripravljena za slučaj vojne ta ko udariti. Sedem divizij jc približno 140,000 mol Italijanska vlada je odpokli- "9 L X ■ IIIIOII^-VivTM« THE LABGEST BLOVEim DAILT CK (J. fc GLAS NARODA" (VOIOK or TH OvMd and Pabilahed try ■LOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) J. Lopah«, See. of above officer«: NSW YOtM, M. 1 45th Year IMUSO feVMBT DAT BgCKPT SUNDAYS AND HOLIDAYS on Agreement Is Kaaadc •••••• 16.00 •a pat tata ................ $X,00 ItMitbli .......... ...... |LU 2a Mew York am «mio leto . . «74» Z* pol leta ................83.ro Za laoaeiMtv« m eelo leto .. 87..W Za pol leta ................$3.SO SI ■■111- Yearly 8«— \ VABQDA- UHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PKAZNIKOV HUfl NABODA". ti« WEST 18 TKLCPHONE: tk STREET, NEW YOKK, N. 1. CUatt 8—184» POLJSKA Svetovna javnost je radovedna, kaj bo s Poljsko, če izbruhne vojna v Evropi. Poljska vlada je previdna in ne reče ne tako, ne tako, toda nacijska Nemčija smatra Poljsko za svojo morebitno sovražnico. In temu primerno tudi ravna ž njo. Zadnjih par tednov so nemške oblasti poslale v koncentracijska taborišča vec sto na nemških tleh živečih dela v -cev, in nad dva tisoč poljskih družin je bilo iz -Gornje Šlezije, ki meji na Poljsko, poslanih v notranjost Nemčije. Po novih nacijskfti postavah so bila neštetim poljskim kmetom odvzeta posestva. Zastopniki poljske narodnostne manjšine so protestirali, toda vsi protesti so v Berlinu nalete li na gluha ušesa. Nedavno je rekel neki šolski ravnatelj v Gornji Š lezi j i: — Pogodba, sklenjena med Nemčijo in Poljsko, nas sili gra diti poljske šole, toda mi bomo poskrbeli, da se v njih ne bo šolal noben poljski otrok. S Poljaki bomo tako ravnali kakor z Židi. Poljskim majnerjem, ki hodijo vsak dan iz Poljske delat v gornješlezijske rudnike, ni dovoljeno citati poljskih listov. Na meji jih preiščejo in jim odvzamejo vse, kar je pisano ali tiskano v poljskem jeziku. Miade, nemščine zmožne, poljske državljane, ki imajo biti sprejeti v poljsko vojaško službo, pozivajo, naj pobegnejo preko meje in naj se pridružijo '"Poljski legi ji/1 Ve« tisoč so jih že pregovorili. Sličnih metod se poslužujejo v Gdanskem, ki je svobodno mesto, in je v njem jx> mednarodni ^pogodbi vojaška služba prepovedana. Navzlic temu je pa 5000 prebivalcev Gdan-ska članov nemškega rajhsvera, nad 2000 se jih je udeležilo zadnjih nemških manevrov in nad 15,000 jih gradi nemško obmejne utrdbe. Poljska bo seveda proti temu protestirala, toda protest ne bo nič zalegel. Evropske velesile se boje Hitlerja, in zato lahko stori, karkoli hoče. KONRAD HENLEIN 'li'^iirHi^iiiiiiiiMiisra MM............................................. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU 0 2.IS ••*•••**«••• Din. 100 | fjQ0..........t« W®. 200 | TJO ............ Dta. |U4I ..•••<•••••• ............Din. 1000 ............Dte. aooo fRALUO Ea $ IJ0............Lir 100 8 12.20............Ur 200 t 29JO............ lir 000 $ 07.00............lir 1000 911&C0 ............Ur 2000 $107 JM)............Ur BOOO 1/ HITBO JAJO SO NAVAD GORI ALI DOLI Isplafila v ameriških dolarjih voditelj sudetskili Nemcev, ki je te dni pobegnil v Nemčijo. Iz Slovenije SLOVENK PUBLISHING COMPANY >6U. Narod«* lOKK. M. I« UBOJ V BESNICI, PO NAČINU KRVNE OSVETE V nedeljo ob 3. zjutraj so -dobili kranjski orožniki iz Besni-ce poročilo, da je bil 24-letni delavec na žHnzniški pro^i Janez Jerala zaklan. Ko so prišli orožniki v Btisnico, je bil ulboj izvršen. Vsi >o govorili, da ubijalec ni m»d domačimi, nekateri pa so vedeli poveda-ti, da so videli zvečer v neki gostilni v S]H*lnji Resnici Vinka Krta iz Gorenje Save pri Kranju in Miho Dolinarja s Kalvarije nad Gorenjo Savo. Xa ta dva j** padel suni in o-rožniki so ofoa aretirali. V soboto zvečer sta prišla Krt in Dolinar v Bdsnico, ker so tam fantje po stari navadi v noči pred žegnanjem vasova'li. V nočeh pred žepolnoma nedolžnim mladeničem. HUDA URA NA DOLENJSKEM V nedeljo 28. avgusta je povsod močno deževalo, tako je tudi 'V Sv. Križu pri Litiji ves dan deževalo. Pojx>ldne nekako ob 4. pa se je nad Moravsko goro, kjer imajo vinograde, kar naenkrat stemnilo, pričelo tse je bliskati in grmeti, med nevihto je padala debela toča, ki v trenutku napravila |x> vinogradih, ki so prav dobro kazali, ogromno škodo. Tri.dni nato, v sredo 31. avgu-sta pa se nevihta popoldne ol) 5. nad Moravsko goro ponovila, napravila pa je še mnogo večjo škodo. V petih minutah je izpod Gabrovške gore prišlo toliko vode, da je na polju stalo 1 meter vode. Odtrgal I se je nad goro oblak, ki je z velikansko silo vode nosil v strugi Minnlskega potoka kamenje. ki je zasulo pri Boršt-niarjevi gostilni banovinski most, del prizidka tega mosta ,pa razbil. •Kmetje imajo dvojno škodo. To neurje, jiim ni samo uničilo vinograde, ampak tu'di poljske pridelke. Ajda je oblatena, o~ tava je uničena, tako da so ljudje popolnoma (obupani. VLAK POVOZIL OROŽNIKA Go-letni oražniški kaplar France Temnikar iz Zagorja je imel ipopoldne služben opravek na Polšniku. Ponoči se je vračal domov in je istopal po progi. Nasproti, mu je pri vozil vlak. Temnikar je skočil proti drugemu tiru. V tem trenutku pa je pribrzel po drugem tiru z nasprotne strani drug vlak. iLroikomotva je podrla Temnikar ja in ga močno poškodovanega okibila s proge. Ko je okrog 1. ponoči pro-govni abhodnik Anton Šuštar s Save pregledoval progo, je v temni noči začul d. HČERKA JE POBEGNILA 23-letna Klara Jakopinčeva hčerka posestnice iz Ormoža, je odšla od doma in se ni več vrnila. Materi se je hčerkin pobeg ridal nerazumljiv. Začela je povpraševati ter je izvedela, da je njeno hčerko stalno zasledoval mesarski pomočnik Vinko Vidrist, po rodu iz Italije. Ljudje so ji povedali, da so videli njeno hčerko, kako se je kritičnega dne odpeljala z Vidristom iz Ormoža v smeri prot^ aMriboru. Izvedela je tuidi, da je Vidrist grozil njeni Wčerki, da jo bo uibil, če ne pojde ž njim. .Mati je v skrbeli za svojo hčerko vso zadevo prijavila policiji, ki je na use strani izdala okrožnice, da se Vi-drrst izsledi in da se hčerka vrne k preplašeni materi. NENADNA SMRT NA POKOPALIŠČU 7. septembra popoldne je nastopila svojo zadnjo pot Nežka Ropičeva. Med številnimi po-grdbci je bila tudi Ivana Zupančičeva, v.clova po mesaskeni mojstru. Zupančičeva je bila dobra prijateljica Ropiceve, isaj pa ji je tudi bila po značaju in po narodni zavednosti naj-ibližja. >Sflnrt dobre prijateljice in žalna svečanost pri Sv. Križu sta Zupančičevo močno prevzeli. Ko je 'bila pogrebna svečanost opravljena, se je Zu-fpaneičeva hotela še malo po-muditi na pokopali-šČu, da bi obiskala upravitelja. Na lepem pa se je zgrudila nezavestna. Od Sv. Križa so 'brž telefonič-no poklicali reševalce, da bi nezavestno prepeljali v bolnišnico. A ko so reševalci prispeli, je Zupančičeva že izdihnila. 'GLAS NARODA" £ Peter • • • • Naročnina za 8 I kraj stane $7. S (talijo lista ne 1____ k ljamo. SMRT V DOMOVINI. Na« 'priimorski rojak John Ukmar je prelej z svojega rojstnega kraja žalostno novico, da je lijt gov oče Janez Ukmar Ufflnil 22. avgusta v Utovljah, pri Trstu. Star je bil 73 let. V New Yorku zapušča sina Johna, v Ohicagu pa hčer Marijo Zelene in v Elmhurst, 111. Viktorijo Volk. Ukmar je bil zelo spoštovan in znan daleč naokrog, kar je Idokazal njegov pogreb, kate-j rega se je vdeležilo veliko šte-j vilo znancev in prijateljev. 'Za njim p ioleg otrok žalujejo Joseph Bi-zjak, bratranec iz NYav Yorka, Štefan Bizjak, svak, Lovrenc Bizjak v Chi-cagu, svak, John Bizjak, svak v Kaliforniji, Louis in Frank Bizjak, svaka v Brooklynu, N." Y.. i * njegova brata Prank v | Nemčiji in Lojze v Poli. KRVAVO DEJANJE V STUTTGARTTJ. Nacijska Nemčija ima ministrskega predsednika Hermana Goeringa, ki je veliko go-bezdalo. Nešteto šarž ima, in poleg vsega je tudi minister nemške zrakoplovbe. Jaz nikogar ne sovražim, kajti sovraštva ni v moji na turi. Priznam pa, da nimam rad ne Hitlerja, ne Goebellsa, ne Goeringa in ne Mussolinija. Te ilni sem čital, da je Goe-ring zbolel. Baje ima isto bolezen, kakršno jaz ,preboleva«o. Goeriugu, ki je na glasu kot ena največjih Hitlerjevih suro vin, jo iz srca privoščim. Hitler neusmiljeno preganja Žide. Zapleni jim vso imovino ter jih podi iz dežele. Kaj če bi se »predsednik če-hoslovaške republike, Edvard Beneš, poslužil istega sred stva in rekel sudetskim Nemcem: — Pravite, da niste zadovoljni z nami. Poberite torej šila in kupita ter se izselite preko meje, kamor Vas vleče srce. j Prejšnji teden sem poslušal po radio Hitlerjev govor. Bivši avstrijski kaprol govori baš j tako kot so govorili najbolj podivjani avstrijski kaproli. V eni zadnjih noči fso obve-' Predsednika Beneša je dva-stili stuttgartsko kriminalno krat zaporedoma imenoval la-policijo, da j e v neki hiši' v o- kolici mesta nastal požar. Ko so kriminalni uradniki in gasilci stopili tja, v stanovanje 37-letnega Hugona Schassberprer-ja, ise jim je nudil strašen prizor. V treh sdbali so ležala deloma zogljenela trupla štirih o-trok, dva otroka pa sta bila težko ranjena. Tudi ta dA a sta potdm v bolnišnici umrla. Scliassberger, ki se je nekoliko dni prej žena ločila od njtga, je speče otroke napadel s kladivom, polil je postelje z bencinom t let. Prišla je baibica in od-pi Ijala 8 seboj na kmete. Toda kidajf Bilo je menda istega minjal. Pae je pa babica večino živela v njegovem spominu. Vteoka, vitka, starka H viti las, ■v črni, skoro redavniški obleki. So zdaj jo je videl kakor takrat ob solnč*iem zahodu na vrln. Biti je moralo jeseni, ker so bila pota posuta z oru-nuneliin listjem, ki je šumelo p«d lK^ranii. Tistega večera je baibi<»a mnogo plakala in objemajoč ga, je stopala po marmornatih stopnicah, pokritih s preprogo orutnenelega listja Zakaj je plakala • Svojih be-rH se ni več spominjal, t<»da gotovo je govorila o materi, ker mu je babica odgovorila: ** Molči, porednež če nimaš m aim ice. imaš pa babico; če ho-č<š imeti mamico. te takoj zapustim in nikoli več me ne boš videl.** Se k repke je se je oprijel njenega črnega krila in zacepetal z nožicami: "Pojdi proč, nič te nimam rad. kar pojdi!** Babica ga je vzela v naročje in stopila vsa objokana v hišo. Tudi on je plakal, držeč v eni roki šop njenih sivih las 7. drugo je pa topel babico po rami. Ostali so mnogo let v Parizu. Potem, |>o bahičini smrti, ga je vzel oče > seboj na letovanje posvetu. Bila sta v Rusiji, v Angliji, v Maroku in v Egiptu. Oče je mislil odpotovati še v Indijo. KMo v« ? Potem aiirt i je videl nekoč na ulici od daleč grofa Ma-gonija. Takoj pri prvem srečanju je -začutil nepremagljiv odpor napram temu starcu, grdemu. dkljtrfenefnu, gladko SPOZNANJE obritega oforaza z globoko brazgotino od sablje. IzpreJiajal se je s prijateljem. "Poglej, no markiza (luilla. lir. pjznaš!" "Xc. Kdo je!" ' čitateL, ki je mrtvo ženo grdo raadsaliL Zatisnil je oči . . . Drhteče loke so trgale liste. Mati! Mati! Mati! In bes, da nm je zastajala v **Kaj ns ne ves! Sin mar-,'grlu in ga dušila. i Mati! Mati! kize Sofi«-, žrtve brezvestnega žokeja. ki jo je tako nesramno izkorišča]. Kaj se ne sfioinin-jaš umazani; afere prnd petnajstimi leti * Saj so pisali o nji vsi listi.** In od>la sta. Xasloni! si1 je na steklo bližnjega okna, da bi ne padel. Markiza Sofia? Žokej? ^ 4*Vc«c hočem vedeti toda q»re\f.dno, nihče ne sme opaziti . . .** Zrl je ko oslepljen z izložbo tiolno knjig. Potem je o^oti v knjižnico in začel perbirati stare letnike listov. Mirno je čital: Demiisija vlade. Govori se samo o tem. — Xeapoi ob 20. Vest o demiisiji vlade je vzbudila splošno sen-za"i io. <'ita! je mehanično. X> apol <«1» *J0. Danes se je naglo razširila i>o nielstu vest o grozni tragediji v palači Amalfi. Ljub-«"•• k je umoril ženo in si končal življenje. Kdo-ta žena in njen Ijubček, se še ne ve. Obrni j.e list. Vsa številka je bila posvečena krvavi tragediji. Krepko j<- stisnil glavo med dlani in si grizel ustnice s škripajoči in i zobmi. Ne, ni hotel verjeti, da ji- bila to njegova mati ,ta mrtva žena v bledi hotelski sobici. Preči tal je ms- poročilo. O, kako rad bi bil zdaj izginil s sveta,, kjer so vsi vedeli, kdo je in kako je u-inrla njegova mati. I11 nič ga 111 pretreslo, ko zagledal v novinah morilčevo sliko. Bila je čista navadna fiziognomija brivskega pomočnika ali kavanuiškega natakarja gladko .obritega obraza, ki je bil pol žokejsko čepico se vulgarne]-:. Mehanično je obrni llist. Z obledele strani ga je gledal ženski obraz. Planil.je pokonci. da bi bolje videl. Spoznal jo je, ne da bi kaj čital — bila je njegova mati. Slika je bila |repnoduciirana fotografiji, ki jo je — zdaj se je spomnil — videl doma v otroški hletih. Dolgo je nepremično gledal obledelo sliko, potem se je pa zdrznil. Pod sliko je bilo z rrwlrim svinčnikom nekaj na-črekano. Komaj je prečital čačke. Našel se je bil bedast zbor nemških zdravstvenih strokovnjakov do tega, da je razpisal nagrado 10,000 mark za tistega očesnega diagnostika, ki bi bil sposoben neoporečno dokazati in to pod znanstveno kontrolo, da je mogoče iz šare nice ugotoviti določene fiziološke in patološke spremembe. Te nagrade menda ne bo nihče dobil. OČESNA DIAGNOZA. Pred .">0 leti je madžarski doktor Pi'czely izumil očesno diagnozo, ki se je hitro razširila po vsem svetu. Ta metoda bolezenske diagnoze se opira na domnevo, da se pri obolenju kak>š*nega organa pokažejo na določenih mestih šarenice, ki so podrejena tem organom, določene značilne spremembe. Zato so očesni diagnostiki razdelili šarenieo v "organska polja" vsak organ ima svoje določeno polje. Stvar je seveostavljati v takšnih primerih zanesljive o-če.sne diagnos&e. Trditev, da se vsaka bolezen in poškodba kaže na oeeh oziroma v določenih delili šarenice, je popolnoma iz trte zvita. Se pred kratkim je neki šuišmar po očesu diagno-sticiral nekega pacienta — -in ni opazil, da ima pacient stekleno oko. Neka tvrdka pa obeta svojim klientom očesno diagnozo na podlagi — fotografskih posnetkov oči. Taksni primeri so napotili državni PDEL02ENE POČITNICE. V angleškem šolstvu napovedujejo dalekose žne sprememba. Srednje šole, ki so doslej brnele sklep šolskega leta pred Doletjem, bodo posiinal imele zaključek šolskega leta v de-cfm'bru. S tem hočejo odpraviti nadležno učenje za maturante, ki morajo pri knjigah presedeti od maja do julija. TIHOTAPSKO BLAGO POD SLAMO. Madžarskim finančnim organom je u spelo prijeti tihotapca, ki so že doUgo časa pre-žali nanj in ki je slovel kot izrecno spreten v fevoji stroki. Mož se imenuje Mihael Zian-pach. Finančni organi so napravili kakor že večkrat nenapovedano preiskavo v njegovi hiši, pa niso mogli odkriti nič posebnega. Ko so se zadnjič že pripravljali, da odidejo, pa se jim je čudno sddelo, da je slama v skednju naložena zelo visoko na fleh. Odstranili so slamo in so ozitur, v katerih so prodajali Zionpachovo tihota|>sko blago. MAŠČEVALNA ŽENA. Xa nečloveški način se je neka Anna Denydova iz Stanislava na Poljsktim maščevala nad mladim dekletom, s katerim je nje mož izvršil zakono-loni. Počakala je nekega jutra dekle na samotni poti in ga je prisilila s samokresom v roki, da ji je sledilo v stanovanje. Tam je mladenko zvezala, ji zamašila usta in j>n zaetJa mučiti na srednjeveški način. Med drugim jo je zbadala z dletom in rane ji je sežgala z žareč i m železcm. Dokle se je vseeno Ujtralo, da bi prekinila razmerje z možem, zato ga je maščevalna žena še bolj mučila Šele ko se je mož opoldne vrnil domov, je mogel žrtev osvoboditi.. Okrožno sodičče je prevarano ženo obsodilo na leto dni ječe. VOL NI PLEZALEC. V Kleinlobmingu na nemškem Štajersko je zašel neki vol na paši v strmo .steno na takšen način, da ni mogel ne napn j ne nazaj. Dvajset kmetov je moralo priti na pomoč da so ira spravili tpo triurnem naporu z vrvmi preko stene na varno. sai^'niiHiHti'^mniiiinWtiHuHHiiHiummi Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski ▼ Ameriki. dnevnik fMlllllii'........................................................................................................||IIHill|,|t.||lll'lIII.....................(||llllll|t|.^MMHIli,, l.|UiniM,li,||lHIII|lh.1|||limi(||.(,|{H Romani... Svisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes 1 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in [Veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... TCc MATERINA ŽRTEV. 24« strani. Cenm ------------- .M Zanimiva porest iz dalmatinskega Clvljenja. MLADIM SRCEM (par krasnih irtie pisatelja Meška) _________________________________________25« MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppeaheim. 92 strani. Cena -------------- 15 Imj skrajnosti napet roman ls modernega življenja. Oppenlieim Je snanl angieikl ro-anopisec poznan po celem ivetu. ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 strani.........50 MIMO ŽIVLJENJA. Ivan Cankar. 23« str. Cena .8t MED PA DARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Ka& 119 strani. Cena........M MOŽJE spisal Emerson Bufh. 209 strani. Cmal.5i Zanimivo delo. ki bo ngajalo vsakemu Clta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI GOSTAČ _____________________________________________Me AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani- Cena $1.00 Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisutelj. VeC tlel. ki jih JurčiC vsled bolezni in smrti ni mogel zavrniti, je Kersnik usjieftno dovrfiil. "Agitator" bt-»— »jed va najboljša dela. NAC1JSKA VOJAŠKA DELEGACIJA NA JA PONSKEM Nemški vojaški delegaciji so Japonci preiredili svečan-spre jem. ANDREJ HOFER ____________________________________________ BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal P. M. Da- stajerski. 152 strani. Cena------------------------ Kratke povesti iz livljenjepis pisatelja. To so prva knjlievna dela e^nega ruakega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Lulzm Fesjakova. — 164 strani. Cena -----------------------------— Poleg Pavline Psjkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski knji-ievnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo ien-sko dušo. 59e S5c 20e 45c SOe 4«e .49 Me BELGRAJSKI BISER ---------- BOJ IN ZMAGA ____________________________________________ CVETINA BOROGRAJSKA --------------------------- CVETKE (pravljice za stare in mlade)....-------- DEDEK JE PRAVIL (pravljice) --------------------- DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Cooeonrt. 112 strani. Cena ---------------------------------------- Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju znaCajev, Cljlb nekateri so mojstrsko podani in ima Člov»k med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo eraj nJega in kramljajo i njim. DEVICA ORLEANSKA ------------------------------ DVE SLIKI, spisal Rsaver Me&ko. 193 strani. Cena .99 Dve ftrid enega nafilh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka-. Obe sta mofstersko zavrženi, kot Jlb more savrti ti edinole naš neSno-čuteS! MeSko. ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA________SS« PRA DIAVOLO _________________________________Me GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU- činskl. veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Aug. Seno« Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSCaki. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj &enoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________ KRVNA OSVETA (povest iz abraftklh gara) — LA BOHEME. Spisal M. Murger. 40fe str. Cena. Knjiga opisuje življenje umetnikov v Psri-Knjiga 1» svetovno znano d^. LI8TKL (Kb. Me*ko\, 144 strani ............ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) MALI LORD, spisala Frances ■ett. 193 strani. Cena _____ Globoko zasnovana povesi o otroku. U gane odljudneea Čudaka. Deček je plod amerlike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini tn revež f. pač pa sna razlikovati le med dobrim M ...M Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis. mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drngimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NADEŽNA NIKOLAJAVNA . Spisal V. M. Garčin. 112 strani. Cen*_____ M Junak* tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vz(ieujajo se kviSku, a aredl pota omagajo. NAŠA LRTA, spisal Milan PngHJ. 12S stran«. — Cena vez..............79 Br«i------- M Knjiga vsebuje dvauajct povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NADEŽNA KIKOLAJAVNA Spisal V. M. Ciarfilo. 112 s trapi- Cena ---- J® Junaki tega romana blodijo in tavajo »kozi temo življenja. Vzpenjajo se kvlSku, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................59» NA RAZLIČNIH POTIH ---------------------------------«t NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena —-------------------------— Knjiga vsebuje "niisU. ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spism Cbaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ---------------------------------------- Verna slika pestrega velikomestnega itv-ljenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatale France. 282 strani. Cena -------------------------------------------------- To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in bresobziren v svoji zabav Ijici. PLAT Z* ONA, spisal Leanld Andrejev, 121 sir. Cena .19 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fie dve, naareC 1 'Misel v megli" in "Brezdno**. PARIŠKI ZLATAR _____________________________________SS« POŽIGALEC —.'...................................................25» POSLEDNJI MOHIKANEC ..................29« PATRIA (povest Iz irske zgodovine) __________99e POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Metke. — 79 strani. Cena __________________—______________ M Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete Sa njegova dela. ' PRAVLJICE. Spisal M. Majar. Izbrani is prostega naroda. Cena ................................<41 PRAPREČANOVE ZGODBE ________________IM PK1GODBECEBELICE MAJE, m ves.___L— PBVlC MED INDIJANCL Povest isaa Časa odkritja Amerike. Cena ................... «19 REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM------29* RDEČA IN BELA VRTNICA 29e >.99 .n 79e itirl zanimiva črtice nagega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 129 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakeb Ale-ftevee. TRI knjige pa 159, 189 ln 114 strani. Cfna ------- .90 vsak zvezek. Vsi trije._______L59 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln iivljenje kmetskega fanta, ki so ga stsrl-H poslali v Sole, kjer se je vsdrševal s lastnimi sredstvi ter zdaj lalje, zdaj teije, lesel od Bole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjim «o pisane živahno. Ob čitandu ss bo moral ata-telj večkrat od area nasmejati. KAJ 81 JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 95 strani. Cena __________________ .45 Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bt Imel tako llvo domUPjljo kot jo Je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vreanlčlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagere. Tria vsa. Prgeovori, eseji ln misli slavnegs indijskega pisatelja. student naj sa — nas vsakdanji kruh. spisal F. k. Flnigar. M strani Cen Nafi mojsterskl pripovednik nam'nudi v teb dveh svojih delih obilo dUBevnegm užitka. pravljice. Kofiutnik, II. rvezek. Gena ...... pravljice, h. Mayer. Cena ....V...,....... turki pred dunajem ______________________ TATIC, spisal Flrance Bevk. Trda vas. 99 str. .71 49 Nai 1 zboren primorski pisstelj nam daje v taj knjigi dve povesti, ki Jih Je poavc'1* «»ajl materi. TISOČ IN ENA NOC, s sUkami, velifai izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ......3.25 mm Slovenic Publishing Company 216 WEST 19th STREET NEW YORK, N. Y. our- Monday, September 19, 1938 tflboesh kbvemm daily iro.tft njjjjjjjt m t; n i i ntmmn IZ ZIVUEIJA S ZA "6US HARODA" PRIREDIL: I.H. - = Carol Magnus « svojo ženo na terasi svoje krasne vile v Tiug&nu. V tej vili preživi umetnik vsako leto pomladi po nekaj tednov, da se odpočije od svojih utnidljivih potovanj. Dotgo gleda Dagmar to sliko; nekaj jo vleče k njej, toda ne ve, zakaj. Mogoče s aim o zato, ker je 'bila slika dveh srečnih ljddi. Niti najmanjša slutnja ji » Jf;. i? ! ' P* 'ki * l>il kot in le tenka mreža je bila za o- 11 se ]e cxWvi • f" je 21131 * VZfkliki inI občinstvi in zveri- pri VeirS S W* ^V"1?™ Z to,ikan> ukr<*H »«ma. To je bilo neskončno k o ^ tako^r, f V ' ? U*Va' sa im opico proizvajati plešast. 1'aKiie skoke. Kakor i>ovtdn« * „ , . "Spomini" jo 8° ' ?e ° V ravnost sijajen. Zat^rUDuToi^Tu"" "a 1"vjesa sklenil, da to" temaXmaži I- " J\Tf 1 valioaina s„m pr^f^ ^o | ^Jk" se je odpeljal je kakor otrok ves vzhičen pri- ( .. .. _______ čaikoval zverini v svoji (palači, i predstave v Parizu ušel rnoiro-je zahtuvail. naj Faimali stopi, »Vn lev in stekel v strah in takoj v klettko k pantroma in = grozo občinstva v cirkuško are. naj mu ju osebno privede. Za- J no. jo imel Faimali tako pri-manje Faimali oporekal, češ da solmost, da je naglo pograbil "Gledala sem ta-le eafcopte. Prinaša slike slavnih umetUadtfAc^i« ^IToT^^T 1're6traieno in preplašeno kov na domačen, oanjišcu in to me je zelo zanimalo, četudi tt Z tLil, An^^ 3 ' °lw'mstvo ^ ^kričalo levu, pač v svojem življenju se nisem videla nobenega umetnika, niti viitoli hjazmer. (zato. da bi Faimaddju kako po- plavnega, niti neslavnem" * ^"f*™1 & mahalo: -Radosti! Zadosti!" «<•>„1 a 1 * : 1 . _ . , oujJ, 'ki se mu je zdela 1 *4/al, da se o igra, Dasrmar. Kadar on igra, pridejo Ljudem solze v oči, posebno, kadar igra svoje skladbe, ki so -udov,to sladke in globoke. Ako ga že jaz, stara, koščena oseba tako občudujem, (pitem si moreš misliti, kako je še dru-g«- poslušalce (x'aral. In pomisli, pri igranju je vedno gledal svojo ženo, ki je >edela v loži in okoli nje mnogi italijanski in stokrat je. Pa *mdi ona je samo njega gledala. Vedno nm jo morala pogledovati, bila je čudovito lepa in je imela tako sladek nasmeh, da ga ni nikdar mogoče pozabiti. Ve« Kaj, Dagmar, ravno tako se smeješ tudi ti. V resnici sem morala tedaj misliti na tebe, ko sem jo videla, kajti nekaj na njenem obrazu me je spominjalo na tebe. Sijala sem tudi, dat je ,mel Oarofl Magnus prej koncert v Rimu in je imel velik usi*eh in da sta kralj in kraljica sprejela njega in njegovo leno na kraljevem dvom. In po končaenm koncertu sem cnkala, da sta prišla iz dvorane in sta stopila v avtomobil in ginljuvo je bilo gledati kako nežno ji je pomagal stopiti v avtomobil i„ kako sta se oba podedovala, četudi kot sem opazila, ze nista več tako mlada. Mislim, da mora biti njegova zena ze stara okoli štirideset let. toda pri tako veliki lepoti ni mkdo na to mislil. Nikdar ne bom pohabila slike teh dveh ljudi .izgledata kot vtelešena sreča, ali, kako naj nečem, kot po bolečinah dozorela sreča." Dammar jo pazno posluša. Malokdaj se je zgodilo, da je gospodična Berend toliko govorila. In še nikdar ni tako ■navdušeno govorila. Dagmarine oči se posolze "Lepo mora biti videti tako srečne ljudi in poslušati tako Havne umetnike." Gospodična Berend se vzravna. J*? f1*1? tako poželjivo, Dagn«r. Še dovolj umetnikov bos videla m slišala, ko prideš enkrat v svet " Dmgmair jo vprašujoče pogleda "JazT V svet? Kdaj pa bo to?" V^1""' SPVeda v Bekai letih- »».i Elena mi je pri- YZ^T v** ^ T nekaj let'h sla v ^ bo vpeljana v družbo. Ti jo boš seveda spremljala." l^aben nasmeh se trese okoli Dagmarinih ustnic, ise Hrepenim ,po Binro, mnogo rajše bi šla v Hamburg k mojemu očetu." 6 . er tam živi g* ^ k Haniburg tvoja domovina, to lahko razumem toda Haniburg je dolgočasen. V Bimu je s^o^Xlija^^ V F1°reW;i- Kajti - 4'To pravite vi, kot Nenaka?" ^T^rnu se čudi«, toda prav odkrito povem, telovo od Nem eije se mi pred leti ni zdelo tako težko, kot sedaj od Italije. JL ft*' V SV?jrm Sreu Tlise,n Nemka, toda imela U^J jt T7™' Zalo?tno mlado^> «krt»i in bridkosti, i J^L*? *^™ Je S0**0 P^eroma dobro. Živela imela kar ^ Potrebovala, ln po^em - tukaj v ItaJiy se moroš potapljati v lepoti, tukaj ^o celo i-woma m cunje lepe in slikovite. Vsakdo misli, da "Z?1 ^a Ve,aLa D loga' k(H v trezni Nemčiji Samo tukaj si ogiej, Dagmar, celo ta napol razpadli Tt itT^ je P?Yi 9tAri vit^ki v katerem se X prav gotovo -godda kovina Samo poglej ta. podstrešja te oboke nad okm, pora&ceoe z bmljanom — ali to ni lepota? in tap«rk, tafco divji m kot ni negovan — aH si more« misliti kaj lepiyat Glej, kako se od neba rušejo pinije in ciprese — k^o krasno je to- In pogled na zidovja — ko bi ti tam nedela, tofco visoko, kot smo mi mnogokrat — ali ni to krasen pogled nt lepo italijansko pokrajino?" APftlje prihodnji) VSEPARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za sle 1 a: SLOVENIC PUBL CO. TUtlOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18»b St., New Vork, N. ¥. KKETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW« 20. septembra: Statendam v Boulogne 21. septembra: De Grasse ▼ Havre Queen Mary ▼ Cherbourg New York t Hamburg 22. septembra: lie de France t Havre 24. septembra: Conte dl Savola v Genoa 27. septembra: Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam t Boulogne Champlain r Havre 28. septembra: Normandie v Havre Hansa ▼ Hamburg 1. oktobra: Rex v Genoa Veendam v Bolougne 4 oktobra: Pari.s v Havre Euro,»a v Bremen C. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 8. oktobra: , lie de France v Havre Roma v Genoa * Volendnni v Boulogne '11. oktobra : 11 je v Afriki, v alžirski puščavi, kjer mu bilo ura^lno voljeno loviti ltne. Lovil jih je v družbi nekega vojaškega1 to j cessti, naj irrodo proti Statemlam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg 13. oktonra : Bremen v Bremen 15. oktobra: Vulrania v Trst 18. oktobra : Nieuw Amsterdam v Boulogne 1!>. oktobra: Queen Mary t Cherbourg Sudetski Xemci so bili ,U1k>- . . . , ,. 1 Enropa v Bremen pisno navdušeni, ko so zvedeli, 22. oktobra: champlain t Havre Conte di Savola v Oenoa 26. oktobra : . . , . ... , i Aquitania v Cherlwurg ohrazi nekoliko stemnili, ko ko oktobra: ji-ni pokazali na vprašanje ]>o| He isf c "Spominov." _ l _________ Nekaj odmora je prineslo v da bo del njih zastopnikov sta-j to življenje Fahnalijevo biva- noval v Nnerenl>ergu na "HenJ leinovi cesti." Sicer so se jim ubežnika izpred Verduna, ki je.'genliofa." — dvorišča vislic, že več let- živel ondi kot ropar-jTamkaj so jim pojasnili, da se ski poglavar nekega domačin-1 cesta ne imenuje j>o njihovem skega plemena. Ob povratku. voditelju Kouralu Henleinu, 4Gal- 2f). oktobra: je v Konenha^en in TT ^ |v kjer sta bila zanj,i* imel Faimali cirkus z 200 kot so mislili, ampak po Petru s n naimourg pripravljena oba "črna tigra.^"j«3=tokrvnhni arabskimi konji,jHenhinn, ki je bil nuereriber- Z draorocenima zverinama se s 150 levi in levinjami. Imel t ški ključavničar in ki je konec je pripeljal v Carigrad. Nje-j je večje število tigrov, slonov-15. stoletja izdeloval nujhni gov prihodi je bil zaeno slove-] in kaikih 100 elič)a v žt^pu. Zatorej si je kupil na upanje il le še družinski oče nn 'kmetovalec, po čemer je zadnja leta hrepenel. Po dolgih letih mirnega zakonskega življenja je "kralj protilec zverin" umrl, ko se je bil nekoč sredi poletja močno Sprehladil. Ko jt* neki sudetski X»-mcc zve- [oziroma zv del v-so to. je dejal: 44Peter ^ka znanost pa je tako po Henlein je torej iznašel žepno j manj kiji va, da doslej z naj nro. prav: a Konrad Henlein 1 boljšimi daljnogledi ni zazna-naj nam tukaj pove. koliko je Ha več kakor zgolj eno 40 tiso-ura bila . . 'činko vseh zvezd v vseuiirin. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroskov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno izravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuu: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. rednjeveško trpiče-nje za nezvestobo. V Savoni, Italija, je zdravnik dr. Marialdo zasačil svojo ženo in flagranti z njenim ljubimcem. Zvezal ju je skupaj ter ju vlaieil z vrvimi povezana po ulicaih. Ljudje sicer niso napadali zakoncev, pač pa se 'ju povsod psovali in pljuvali, j dokler se ni obema posrečilo, ! rešiti se vezi in se Skriti v neka skedenj. tragična smrt znanega mariborskega starin arja. Ponoči so našli obešenega v Mlinski ulici št. 1 v Mariboru znanega starinarja. 47-letnega Franca Saanuiha, ki je bil znan zaradi svoječafene afere s ponarejenimi mrtvaškimi listi. Vzroki njegovega samomora njsc točno znani. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob I.ansfc*T COLORADO: Pueblo. Peter Culig, A_ Saftlč Waisenburg, M. J. Bayuk INDIANA: \ Indianapolis, Fr. 7np— ILLINOIS: Chicago, J. BevOL Cicero, J. Fabian (Chicago, Cxero ln Illinois) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan, AbMk. IVarftek M ARI LAND: KltzmlUer, Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L MINNESOTA: Chlsholm, Frank Oouie, J. l.r xan'-u Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Lcnxis Oouie . .Gilbert, Louis Vessel Ribbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, M. m. Pan Ian Waahoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, p. Broderick NEW YORK: Gowanda, Kari Uttte FtUf, rtv* It OHIO: Barberton, Frank Traha Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Resnik. Joh- Siapnilc Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Youngstown, Anton Kikall OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, Mrs. Rupnik Export, Lstds Sum«« Farreli. Jerry O kern Forest City. Matfa Kanin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, Mm Palaais Krayn, Ant Taufelj Luzerne. Frank Balloch Midway. Jimd Žnst Pittsburgh ln okolica, Philip Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. 8chifnr West Newton, Joseph J oran . WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Ft. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondville, Joe RoUvfi