Poštnina plačana v gotovini Leto XVI., štev. 159 Ljubljana, sobota, 13. Julija 1935 Cena t Din cpravmStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnserauu jddeieK: Ljubljana, Selen-Durgova ni. Ji. — rei »492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. IX. — leieton št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana« Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1. Telefon št~ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Letošnji francoski narodni praznik V nedeljo bo praznovala zavezniška Francija svoj največji državni in narodni praznik, obletnico zavzetja Bastilje v francoski revoluciji. Ta dan praznuje francoski narod že generacije in generacije kot rojstni dan svoje notranje svobode, svojega preporoda. Vsako leto je 14. julij praznik, ki ga obhaja in v srcu občuti sileherni Francoz, naj bo politično orientiran ali kulturno usmerjen tako ali drugače. Ravno zaradi tega se Francozi s petino pravico nazivajo »veliko nacijo«, ker je vsakemu med njimi, ubožcu in bogatašu, revolucionarju in konservativcu, skupna domovina nad vse. Da ni razumela tega silnega domovinskega čuta v francoskem narodu in v svojih načelih ni računala ž njim, je bila usodna napaka viljemovske Nemčije in eden poglavitnih vzrokov njenega poraza, S Francijo praznuje njen veliki dan precejšen del civiliziranega sveta, saj so dobre sadove francoske revolucije uživali tudi vsi drugi narodi, ne da bi jim bilo treba doprinesti toliko žrtev, kolikor jih je moral na oltar svojega preporoda položiti francoski narod. Posebno pa se pridružujejo v mislih praznovanju Francije vsi zavezniki in prijateljski narodi, ki vidijo v »veliki naciji« slejkoprej največjo garancijo svoje zunanje in notranje svobode ter največjega borca za mir med narodi in vsestranski napredek kulturnega človeštva. Za letošnji narodni praznik, ki bo v nedeljo, pa se zbirajo nad Parizom temni oblaki. Prepričani smo, da se ne bo obistinila bojazen pesimistov, ki prerokujejo za nedeljo na pariških ulicah velike spopade in prelivanje krvi. Vendar pa so za nedeljo nsipovedani dogodki dokaz, da splošna kriza demokracije in individualne svobode tudi Franciji ni prizanesla, temu narodu, ki brez dvoma med vsem narodi evropske celine najgloblje občuti pojem svobode in demokracije. Pisali smo že o pripravah obeh ekstre-mov v francoskem javnem življenju, levičarskega in desničarskega. Komunisti in socialisti na levici, raeane fašistične or-ganiziacije na desnici, se pripravljajo, da na ta dan pokažejo ne le javnosti, mair-več v prvi vrsti tudi vladi svojo moč. V propagandnem zanosu namigujeta oba tabora celo možnost, da z množicami, ki jih bosta zbrala, zavzameta državno oblast ter okreneta francosko politiko v svojo smer. Seveda tako daleč razvoj še ni in verjetno tudi ne bo prišel. Vendar pa je alarm levice in desnice obrnil pozornost ne le francoske, marveč tudi vse ostale evropske javnosti na bojne organizacije, ki si jih ustvarjata v Franciji levičarska in desničarska fronta. Marksistične udarne organizacije so tudi v Franciji že starejšega datuma. Javnost se je z njimi že sprijaznila, ker je imela že dovolj prilike spoznati, da vsaj aa enkrat niso tako nevarne kakor se delajo. Vrh tega nimajo pravega odmeva. ne v masah pariškega prebivalstva in ne v širokih množicah francoskega podeželskega ljudstva. Njihov pomen je letos zrastel zaradi ustvaritve enotne fronte komunistov in socialnih demokratov, vendar pa niti v sedanji obliki javnosti ne vznemirjajo preveč. Drugače je z desničarskimi bojnimi organizacijami, s taikozvanimi »nacionalnimi ligami«, kakor se v Franciji imenujejo. One so mlajšega datuma. Pozornost javnosti so obrnile na sebe pravzaprav šele pri lanskih februarskih izgredih, kjer so igrale odločilno vlogo. Že takrat se je pokazalo, da se voditelji teh več ali manj fašističnih tvorb resno pripravljajo, da bi po svoji volji usmerili razvoj francoske politike, ali pa jo celo popolnoma vkilenili pod svoj diktat. Pokazalo pa se je kmalu tudi, da so i po svojem duhu i po svoji organizacijski disciplini jačje od marksističnih udarnih oddelkov. Zato so levičarske stranke, ne samo marksistične, napele vse moči, da bi fašiste raizgnale ali vsaj razorožile. Poskusile so najprej v parlamentu samem. Vložile so zakonski predlog o razorožitvi in razpustu nacionalnih lig. V parlamentarnem zakonodajnem odseku se je dobila za predlog precejšnja večina, toda vlada, ki se mora v znatni meri opirati na desničarske frakcije, zakonskega načrta ni predložila plenumu in je tako padel v vodo. Ko se je v tej zadevi zgla-sila pri ministrskem predsedniku Lavalu deputacija radikalne, socialistične in komunistične parlamentarne frakcije, je dobila od Lavala odgovor, da smatra tak zakon za nepotreben, ker ima vlada dovolj sredstev, da zaduši vsako rušenje miru, pa naj pride od levice, ali desnice. Lavalov odgovor so združeni marksisti porabili za izgovor, da zopet prenesejo svojo akcijo na ulice. Z utemeljitvijo, da hočejo preprečiti fašistično nevarnost, so enako kakor nacionalne lige, tudi oni sklicali za nedeljo v Pariz ogromno manifestacijo. Na gigantskem zborovanju hočejo slovesno priseči, da ne odnehajo v borbi, dokler ne bo premagana nevarnost, ki grozi republikanskim svoboščinam. Zborovanjnu ima slediti demomstra- Vlada omilila pooblastilno zahtevo Pooblastilo zahteva le za spremembo volilnega, društvenega in tiskovnega zakona in tudi to s sodelovanjem parlamentarnih odborov Beograd, 12. julija, č. Tehtni pomisleki, ki so se pojavljali proti predloženemu splošnemu zakonodajnemu pooblastilu kraljevski vladi ne le v krogih opozicije ir nevtralnih poslancev, temveč tudi v sami vladni večini, so napotili vlado, da je celo vprašanje še enkrat vzela v razpravo. Pokazalo se je v teh dneh, da s predlogom, kakor je bil prvotno stilizi-ran, v Narodni skupščini in senatu najbrž ne bo mogoče prodreti. Poslanci so se protivili na eni strani popolni izključitvi Narodne skupščine, na drugi strani pa so ugovarjali, da z besedilom vladi-nega predloga niso označeni predmeti, ki jih kraljevska vlada želi zakonodajnim potom urediti. Danes dopoldne se je sestal ministrski svet in je obširno razpravljal o težavni situaciji, ki je nastala zaradi tega predloga v Narodni skupščini. Ministrski svet je sklenil svojo zahtevo znatno reducirati. Pred vsem je ministrski svet pristal na željo poslancev vladine večine, da se točno konkretizira snov, na katero se nanaša zakonodajno pooblastilo. Vlada se zadovoljuje s tem, da sme revidirati samo tri politične zakone: zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o društvih in zborovanjih ter zakon o tisku. Vlada je pristala tudi na sodelovanje Narodne skupščine, odnosno senata pri izdajanju predvidenih uredb z zakonsko močjo na ta način, da izostaneta le razprava in sklepanje v plenumu Narodne skupščine in senata. Postopek bo torej ta, da se vsak vladin predlog, nanašajoč se na revizijo teh zakonov, izroči v smislu parasrr. 17 skupščinskega poslovnika posebnemu odboru Narodne skupščine, ki bo štel 21 članov, izvoljenih iz plenuma po proporčnem sistemu v tajnih volitvah. Podobno ks/kor v Narodni skupščini bo tak odbor sestavljen tudi v senatu. O vladinem predlogu bo najpreje razpravljal in sklepal skupščinski odbor, nato pa predlog ne bo šel pred p len um Narodne skupščine, nego naravnost v paralelni odbor senata, S pristankom sonat, skega odbora je parlamentarni postopek zavržen in vlada bo zakonodajno uredbo, kakor je bila sprejeta od skupščinskega in senatskega odbora, proglasila z zakonsko močjo. Sklep ministrskega sveta je vzbudil v parlamentarnih in političnih krogih največjo pozornost in odkrito zadoščenje. Splošno se smatra, da je s tem najdena kompromisna baza, na kateri bo mogoče doseči sporazum med zastopniki raznih mišljenj. Parlamentarna opozicija pripisuje ta nesporni uspeh sebi, kar pa je le deloma točno. Mora se priznati, da so baš težki pomisleki iz krogov vladine večine in nevtralnih poslancev bili merodajni, da je vlada svoje stališče revidirala. Med člani finančnega odbora, ki je danes dopoldne razpravljal o proračunu ministrstva za šume in rudnike, se je brzo razvedelo za sklep vlade. Z največjo napetostjo so poslanci pričakovali predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki je napovedal svoj prihod, da poda važno izjavo. To se je tudi zgodilo in o tem je bilo tudi v popoldanskih urah izdano naslednje oficielno sporočilo: »Proti koncu današnje dopoldanske seje finančnega odbora Narodne skupščine je prišel na sejo predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič in se zanimal za delo finančnega odbora. V zvezi z nekimi poročili v javnosti o pooblastilih, ki jih kr. vlada zahteva v finančnem zakonu, da bo mogla namreč izpreminjati in izpopolnjevati obstoječe zakone, je predsednik kraljevske vlade izjavil, da je kraljevska vlada s temi pooblastili dejansko mislila na posebne politične zakone, ki jih je v svoji deklaraciji v Narodnem predstavništvu i z rečno omenila. Gre torej za zakone o tisku, o udruže-njih, shodih in dogovorih in o volitvah narodnih poslancev. Zaradi tega je kraljevska vlada mnenja, da je mogoče to nagi asati tudi v samem besedilu finančnega zakona. Predsednik ministrskega sveta je na podlagi tega sporočil, da bo vlada pre- dlagala za navedena pooblastila tole besedilo; »Ministrski svet se pooblašča, da na enak način (kakor za gospodarske ukrepe, Op. ur.) lahko izda uredbe z zakonsko močjo o tisku, o ud rušenjih, shodih in dogovorih ter o izvolitvi narodnih poslancev v Narodno skupščino v soglasju s posebnimi odbori Narodnega predstavništva, ki se bodo sestavili na način, kakor to določa § 17 zakona o poslovnem redu v senatu, oziroma v narodni skupščini. Razprava v finančnem odboru Beograd, 12. julija, p. Finančni odbor Narodne skupščine je na snočnji seji po kratkih pojasnilih pomočnika notranjega ministra g. Antiča odobril tudi proračun notranjega ministrstva. Danes dopoldne je odbor razpravljal o proračunu ministrstva za šume in rude. Pred pričetkom razprave je predlagal poslanec dr. Kostrenčič, naj se pripuste k sejam finančnega odbora parlamentarni poročevalci, ker so se v nekaterih listih pojavila netočna in tsndenciozna poročila o delu finančnega odbora. Govornik ne doJži novinarjev, pač pa poslance, ki dajejo novinarjem netočna obvestila. Zato bd biLo v interesu finančnega odbora in javnosti, da bi mogli novinarji prisostvovati sejam in poročati po svoji vesti. Temu predlogu so se pridružili vsi opozicionalni člani finančnega odbora. V imenu vladne večine je nastopil proti predlogu poslanec Dragiša Cvetkovič, češ da bi potem opo-zicionalci zaradi novinarjev govorili še bolj obširno in si delali propagando. Zato predlaga, naj se izdajajo o sejah finančnega odbora službeni komunikeji. Narodni poslanci pa naj sami skrbe, da bodo dobili novinarji o njihovih govorih točne informacije. Vladna večina je ta predlog sprejala. Razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike je trajala do 2. popoldne. Minister Stefanovič je podal kratek ek-spoze in najavil, da bo zahteval še naknadne kredite za izboljšanje gozdarstva. Z glasovi vladne večine je bil proračun tega resora ob zaključku seje odobren. Prihodnja seja finančnega odbora bo jutri dopoldne. Beograd, 12. julija, p. Predsednik finančnega odbora dr. Kožulj je izjavil vašemu dopisniku, da bo finančni odbor verjetno do ponedeljka dovršil svoje delo, tako da bi se razprava v plenumu Narodne skupščine mogla pričeti v sredo 17. t. m- Danes popoldne finančni odbor ni zasedal zaradi praznika (Petrovdan). Bo pa zato zasedal po potrebi tudi v nedeljo ves dan. Intervencija poslanca dr. Fuxa Beograd, 12. julija, p. Narodni posflanee za mesto Ljubljano dr. Piko F*ux je na včerajšnji seji finančnega odbora zahteval, da se spremeni člen 36 zakona o neposred-i nih davkih tako, da se na račun stroškov za amortizacijo hiše odbije od najemnine, ki prihaja vpoštev kot davčna osnova, 30 odstotkov v kopališčih in letovalaščih ter ostalih mestih, 40 odstotkov pa na deželi. Hišnim lastnikom, ki imajo lokale ali stanovanja v lastni uporabi, naj se najemnina kot davčna osnova zniža za 30 odstotkov, tako da se jim olajša plačevanje zgradarine. Dalje je zahteval, da se v S 37. zakona o neposrednih davkih zniža davčna mera na 3 odstotke. Dosedaj se je plačevala zgradarina v znesku 6 in 12 odstotkov. Poslanec je v obeh primerih predlagal 3 odstotke. V členu 16. finančnega zakona za poslovno dobo 1934-35 naj U se črtal enodstotni uslužbenski davek. Knez namestnik v Slnaji V Rumunip Je bil Nj. Vis. knezu Pavlu prirejen izredno prisrčen sprejem — Demanti vesti o spremembi zunanje politike Bukarešta, 12. julija. AA. Danes ob 11. je prispel z dvornim vlakom v Sinajo Nj. Vis. knez - namestnik Pavle v spremstva prvega adjutanta generala Colak-Antiča m dvornega ministra Milana Antiča. Na železniški postaji sta visokega gosta pričakovala kralj Karol II. in prestolonaslednik Minajlo. Na postaji eo bili tudi predsednik vlade, Tatareeou, zunanji minister T: tu lesen in ostali člani vlade, ki 6o davi prispell s posebnim vlakom iz Bukarešte, da prisostvujejo sprejemu jugoslovenskega kne-zu-namestnika. Ko se je vlak ustavil, je kralj Karol I-I. pozdravil visokega gosta z izredno prisrčno dobrodošlico. Knez Pavle in kralj Ka-roi II. sta nato pregledala častno četo, ki je izvršila pozdrav, med tem ko je godba 6virala jugoslovensko himno. Kralj Karol II. je zatem v dvornem salonu železniške postaje predstavil visokemu gostu člane rumun6ke vlade. Nato je kralj Karol s svojim gostom sedel v avtomobil in se odpeljal v dvorec Peleš gostu objavljajo obširne življenjepisne podatke in se o njem izražajo zelo prisrčno. V obisku vidijo nov dokaz nerazrušljive^a tradicionalnega prijateljstva in zavezništva med Jugoslavijo in Rumunijo. V Sinajd se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je zunanji minister Titu-lescu poročal o svojih razgovorih v Parizu in Londonu in o splošnem mednarodnem položaju. Titulescu je pri tej priliki poudarjal, da opravičuje sedanji mednarodni položaj tako kakor nikoli dozdaj politiko, ki jo vodita Mala antanta in Balkanska zveza. Ministrski svet je soglasno in v celoti odobril poročilo zunanjega ministra. Praga, 12. julija, g. >Lidove Noviny< poročajo, da se bo prihodnja konferenca^ Male antante vršila koncem avgusta najbrže na Bledu. List nastopa proti govoricam, ki so se razširjale od nemške strani in ki so govorile o novi grupaciji na Balkanu. Mala antanta se bo znala braniti proti nemškim nerazdružljiva. načrtom. Mala antanta je Na predstoječi konferenci se bo lahko vsak Današnji romunski listi pišejo zelo ob- j zopet prepričal o tem, da so vse nade za širno o obisku kneza Pavla, 0 visokem I razcep Male antante brez izgleda. Po angleškem ekspozeju Izjave zunanjega ministra o angleški mednarodni politiki so povsod izzvale ugoden odmev London, 12- julija, r. Včerajšnji ekspoze angleškega zunanjega ministra in nato sledeča razprava v spodnji zbornici o splošnem položaju sta danes predmet komentarjev v svetovnem tisku in v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih. Na splošno soglašajo vsi komentarji v tem, da je prišla naposled po večmesečnem oklevanju in raznih diplomatskih besedah iz Londona odločna beseda, toda prav tako se strinjajo vsi komentarji v tem. da s tem še ni nič doseženega, ako ne bodo besedam sledila tudi odgovarjajoča dejanja. Seja poslanske zbornice je trajala preko polnoči. O ekspozeju zunanjega ministra se je razvila debata, v katero je ponovno posegel tudi minister Eden. Ekspoze zunanjega ministra je bdi v angleškem tisku sprejet s splošnim odobravanjem. Le opozicijski »Daily Herald« pravi, da vodi vlada imperialistično politiko in da pomenijo razlaganja Hoareja umik iz ženeve, kar vlada tam ne more izvajati svojih zavojevalnih načrtov. Ostali listi tiven obhod po mestu, ki se zanj napoveduje nad pol milijona udeležencev. Med desničarskimi nacionalnimi ligami so najmočnejši takozvani »Ognjeni križi« — »Croix de feu«, ki razvijajo zlasti v zadnjih mesecih najintenzivnejšo propagando in ki jih vodi polkovnik De la Roque, sedaj že tudi širši evropski javnosti znani gromovnik zoper današnji politični ustroj Francije. »Ognjeni križi« so povsem vojaško disciplinirani in so doprinesli že marsikak dokaz nele o svoji discipliniranosti, marveč tudi o svoji udarnosti Teden za tednom se vršijo v raznih krajih Francije poskusne mobilizacije in vojaške vaje križarjev, ki imajo ravno zaradi te svoje romantike zlasti med mladino vedno več gorečih pripad- nikov. Za nedeljo napovedujejo, da se jih bo zbralo v Parizu in demonstriralo po prestolniških ulicah mnogo preko pol milijona. Kljub bojevitosti, ki jo kažeta oba tabora v besedah in pripravah, pa smemo vendarfe v polni meri zaupati besedam ministrskega predsednika Lavala, da bo vlada znala preprečiti kršitev miru. Pokazala je že tudi odločno voljo, da to stori, ker je koncentrirala v Parizu izredno močne oddelke vojaštva. Najbrž bo že sama ta energična gesta zadostovala, da ne bo prišlo do spopadov resnejšega značaja. Zato trdno upamo, da bo tudi letošnji francoski narodni praznik svetel dokaz domovinske ljubezni in domovinske zavesti francoskega ljudstva. podčrtava jo v svojih komentarjih, da posveča vlada največjo skrb prizadevanju, da se prepreči vojna med Italijo in Abesinijo. Spričo mednarodnega položaja je moral biti zunanji minister v svojih izvajanjih skrajno previden, vendar pa je pri tem pokazal mnogo razumevanja za položaj, v katerem je seda Italija jasno povedala, kaj pravzaprav hoče v Afriki. Pariz, 12. julija, r. Govor angleškega zunanjega ministra je napravil na francosko javnost razmeroma dober vtis. Zlasti je zavladalo optimistično razpoloženje glede nadaljevanja pogajanj za sklenitev le talskega pakta, ki naj bd se po izvajanjih Hoareja sklenil med petimi državami v kolektivni obliki. Zato mislijo, da bo An- glija tudi v pogledu osfcaflSh paktov spi®* menila svoje dosedanje odklonilno stališče in v celoti priznala sistem kolektivne varnosti in jamstev miru. Francoski tisk izraža zadovoljstvo tudi zaradi pomirljivega stališča, ki ga je zavzela angleška vlada v italijansko-abesinskem sponi. Rim, 12. julija, r. Z veliko napetostjo je italijanska politična javnost pričakovala ekspoze angleškega zunanjega, ministra v pravilni domnevi, da bo pri tej priliki precizirano stališče Anglije v italijaosko-abe-sdnskem sporu. Listi danes obširno objavljajo Ho&rejev govor in mu doda je jo ko* mentarje, v katerih pa kljub pomirijivostd Anglije ne prikrivajo skepse, češ da ta govor italijanske javnosti Se ni mogel prepričati, da bo Anglija zares opustila svoje dosedanje stališče v abesonakem sporu in dejansko pristala na koncesije Italiji. »Giornale d'Italia« z zadovoljstvom ugotavlja, da je Anglija naposled priznala pravico Italije do razširjenje njene kolonialne posesti in da je opustila misel na gospodarske in druge sankcije protrv Italiji. Vendar pa se Italija samo z besedami ne more zadovoljiti, če ne bodo takoj sledila tudi dejanja. Važni ukrepi mini* stra pravde Beograd, 12. julija, p. Minister pravde dr. Auer je izdal danes odlok § katerim prenaša postavljanje nižjih sodnih uslni-bencev, to je služiteljev, zvaničnikov in dnevničarjev na predsednike apelaeijskih sodišč. Z drugim odlokom je odredil, da se smejo v bodoče premeščati sodniki samo po predlogu apelacijskega sodišča. S tem je storjen važen korak k neodvisnosti in stalnosti sodnikov. Kongres strojevodij Beograd, 12. julija. AA. Snoči se je končal 13. kongres združenja strojevodij državnih železnic in parnikov kraljevine Jugoslavije. S kongresa so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu - namestniku, predsedniku ministrskega sveta dr. Stojadinoviču in prometnemu ministru dr. Spahu. Na kongresu so razpravljali o raznih perečih vprašanjih, ki zadevajo člane tega združenja Po poročilu o delu v lanskem letu, ki ga je kongres sprejel, so izvolili novo upravo. Načeljuje ji Dragomir Jovanovič. Kongres je sprejel več resolucij, ki jih bodo izročili pristojnim činiteljem, da jih rešijo. Mussolini ne odneha Bojevit govor na raportu višjih oficirjev — Italija se ne zadovolji s komodno likvidacijo abesinskega spora Rim, 12. julija, č. Italijanski tisk je danes znova napadel Anglijo in Društvo narodov zaradi njunega vmešavanja v italijansko- abesinski spor. Dopisniki tujih listov pa so poslali v inozemstvo poročila o novem bojevitem govoru Mussolinija, ki ga je imel ob priliki raporta 120 generalov ln višjih častnikov, ki se odpravljajo v Vzhodno Afriko. Poudaril je: Italija se ne more zadovoljiti s polovičnimi rešitvami problemov. Kar je pričela, mora speljati do konca, čudim se, kako se je bojeviti angleški lev, ki je že kazal svoje opasne kremplje, nenadoma spremenil v miroljubno jagnje Prav zaradi tega mora Italija biti še bolj oprezna in ne sme sprejeti nikakih koanodnih likvidacij nerešenih računov. Bruselj, 12. julija, č. »Dornler Heure« je objavila članek o itaUjansko-abesinskem sporu, v katerem izdaja zelo zanimivo informacijo. italijanska vlada je plačala bol-gijskim tvornicam večjo vsoto kot odškodnino za to, da so opustile dobavljanje vojnega materijala Abesincem. List pravi, da je v tej zadevi nastalo zelo delik&tno vpršanje. Nerazumljivo je, kako se je mogla belgijska vlada vmešavati v to zadevo in jo urediti na način, ki nikakor ne dokazuje, da je Belgija še vedno nevtralna država. Pariz, 12. julija, č. »Daily MalJ« je v svoji kontinentalni izdaji objavil francoski načrt za mirno likvidacijo abesinskega spora. List pravi, da bo Francija podpirala Italijo glede njenih zahtev po abesin-ekih obmejnih pokrajinah. Pristala bo tudi na neke gospodarske Ineerence Italiji v Abesiniji. O tem načrta ee že vrSijo pogajanja. - Sokolski dnevi v Sofiji Kralj Boris je včeraj otvoril ležujejo tudi močni Sofija, 12. julijo. AA. Nj- Vel. kralj Boris je danes na svečan način otvoril osmi zlet zveze bolgarskih Junakov. 2e v ranih jutranjih urah so korakali po prestolniiških ulicah v impozantnih kolonah in v najstrožjem redu bolgarski Junaki, jugosloven-ski, češkoslovaški, poljski in ruski Sokoli z mnogimi godbami in zastavami. Na trgu sv. Aleksandra Nevskega so zavzeli določena jim mesta. Glavni del trga je bil pridržan za Sokole iz raznih držav. Največ je bilo jugoslovenskih Sokolov, ki so se zbrali v iimpozantnem številu pet tisoč. Vse ulice, ki vodijo k trgu sv-Aleksandra Nevskega, so bile prepolne navdušenega sofijskega prebivalstva. Nj. Vel. kralju Borisu so na potu na trg sv. Aleksandra Nevskega priredile množice navdušene pozdrave. Na trgu so vladarja sprejeli člani osrednjega odbora zveze bolgarskih Junakov in prisotni člana vodstev sokolskih zvez iz posameznih slovanskih držav. Tu so bili tudi člana vlade, diplomatskega zbora in druge ugledne osebnosti Ko je vladar prispel na trg, so fanfare zaigrale bolgarsko himno »Šumi Marica«. Nj. VeL kralj Boris je, obdan od generala Atanasova, notranjega ministra in predsednika zveze bolgarskih Junakov in članov osrednjega odbora pregledal Junake in Sokole, ki so ga pozdravljali z navdušenimi vzkliki- Nj. Vel. kralj Boris je pozdravil starešine posameznih oddelkov in jim segel v roke. Po svečani službi božji, ki jo je opravil sofijski mitropolit Štefan, je Nj. Vel. kralj Boris pozdravil Junake in izrekel dobrodošlico Sokolom. Naglašal je, da je njihov obisk nov prispevek k zbližan ju, prijateljstvu in prisrčnemu miroljubnemu sodelo- zlet Junakov, ki se ga ode-oddelki Sokolstva vanju med narodi, zastopanima na ton zletu. Nato se je kralj med viharnim vzklika-njem Junakov, Sokolov in meščanstva vrnil v dvor. Kmalu nato se je razvrstil impo-zantni sprevod, ki so mu korakali na čelu jugoslovenski, češkoslovaški, poljski in ruski Sokoli. Redkokdaj je sofijsko prebivalstvo tako navdušeno pozdravljalo, kakor je storilo danes, ko je vzklikalo slovanskemu Sokolstvu in Junakom. Kolone, v katerih je bilo nad 30.000 Sokolov in Junakov, so defilirale nad dve uri. Sprevod je krenil tudi skozi dvorni vrt, kjer je pozdravljal Nj. Vel- kralja Borisa. Bolgarski kralj je bil obdan od članov vodstva Junakov in posameznih sokolskih zvez. Nj. Vel. kralj Boris je prisrčno odzdravijal posameznim oddelkom. Pestri kroji in raznovrstne narodne noše so se zlivale v izredno ždvopisne slike. Popoldne so se na stadionu Junakov začele telovadne tekme. Pozdrav ministra za telesno vzgojo Beograd, 12. julija. AA. Mtmtorter aa telesno vzgojo je poslal predsedniku bolgarskih Junakov generaJlu Aitanasovu tate brzojavni pozdrav: »Zdravo seme, ki ste ga prinesM. te bratske nam Bolgarske, je padlo na plodno zemljo bratske vam Jugoslavije. Iz tega semena je vzbrstelo divno cvetje junaškega in sokolskega bratstva, ki se je pokazalo na vsem vašem potu P° naši zemlji in ki doseže danes svoj vrhunec na prsih vaše lepe Sofije na srečo obeh bratskih narodov. Zdravo! Minister za telesno vzgojo Mirko Kommenovič. Avstrija popustila? Včeraj je baje avstrijska vlada ukinila odredbe proti potovanju v Jugoslavijo — Uradnega potrdila Se ni Zagreb, 12. julija, n. zagrebški urad »Putnika« je dobil od ministrstva za trgovino in industrijo obvestilo, da je bil danes glede turističnega prometa dosežen sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrijska vlada je ukinila vse odredbe, ki so bile izdane v poslednjih dneh, da bi se Avstrijcem onemogočilo potovanje v Jugoslavijo. Od danes dalje se bo po informacijah zagrebškega »Potnika« spet obnovil nemoten turistični promet. Nadalje obvešča omenjeni urad javnost, da je bil dosežen sporazum med našo Narodno banko in nemško vlado, po katerem bo Narodna banka stavila Nemcem, ki pridejo v Jugoslavijo na počitnice, na razpolago našo valuto, tako da v bodoče ne bodo imeM več nobenih valutnih težav. Dunaj, 12. jufrja. z. Uradna »Politische Korrespondcnz« je poleg komunikeja dunajske policije izdala sinoči še eno opravičilo glede ovir za potovanja v Jugoslavijo- Tudi to pojasnilo ni nič drugega, kakor nov dokaz, da je vsa zadeva umetno napihnjena in vsi argumenti privlečena za lase, samo da služijo svojemu namenu, to je pospeševanju tujskega prometa v Italijo. Ta-ko-le pravi uradni komunike: »Vesti nekaterih listov, da je ustavljeno izdajanje dovoljenj za potovanja v Jugoslavijo, v tej obliki ne odgovarjajo resnici. Gre za zastoj, ki je nastal iz tehničnih razlogov. Do- voljenja se po proučitvi predpisanih pogojev tudi v bodoče lahko izdajajo neomejeno. Ugotovitev glede izpolnitve vseh predpisanih pogojev zahteva več časa, vendar pa si pristojne oblasti prizadevajo, da vse prošnje v okviru možnosti čim prej rešijo«. Ta komunike je v popolnem nasprotstvu s komunikejem dunajske policije, ki se sklicuje na »izčrpane kontingente«. Ne drži pa ne eno ne drugo, temveč je resnica, da avstrijska vlada namenoma in sistematično onemogočuje potovanja v Jugoslavijo, da bi prisilila svoje podanike, da potujejo v Italijo. Nadejati pa se je, da bodo avstrijski vladni krogi naposled vendar uvideli, da vse to početje gospodarsko škoduje le Avstriji sami. Dunaj, 12. julija, č. Zaradi netočnih vesti in kontradiiktorniih odredb oblasti je nastala med Avstrijci, ki so se namenili odpraviti na počitnice v Jugoslavijo, prava zmešnjava. Jugoslovensko poslaništvo je davi objavilo, da je dunajska policija tekom včerajšnjega dneva izdala samo štiri vizume za potovanja v Jugoslavijo. Ta ugotovitev zadostno priča, da je bdi demanti, ki so ga objavili avstrijski listi, da vlada nikakor ne ovira izdajanje vizov na potne liste v svrho potovanja v Jugoslavijo, marveč da je zavlačevanje čisto tehničnega značaja, ker rabi policija nekaj časa, da zbere vse potrebne informacije, i prazen izgovor. General Kondy!is pride na Bled Rim, 12. julija, k Snoči je podpredsednik grške vlade vojni minister general Kondi-lis odpotoval iz Rima v San Rossore, kjer ga je dane3 dopoldne sprejel v avdijenco italijanski kralj. Včeraj opoldne je imel svoj drugi sestanek z Mussolinijem. 0 tem sestanku je bil izdan kratek uradni komunike, ki ugotavlja, da sta proučila nekatere probleme v odnošajih med Italijo in Grči- jo ter se razgovarjala o možnostih tesnejšega prijateljstva in sodelovanja med obema narodoma. Ponoči odpotuje v Jugoslavijo in prispe jutri dopoldne na Bled, kjer ostane dva dni. V ponedeljek bo nadaljeval svoje potovanje proti Beogradu, kjer se bo prav tako zadržal več dni. Pred po-vratkom v Grčijo bo obiskal tudi Oplenac in se poklonil na grobu pokojnega kralja. Pričevanje komunista o Sovjetski Rusiji Med literaturo o sovjetski Rusiji vzbuja posebno pozornost knjiga A. Rudolfa, ki je izšla v francoščini z naslovom »Zakaj sem zapustil USSR«, pa tudi v španskem, holanidskem, ruskem in češkem prevodu. Pisec je bil član nemške komunistične stranke. Zaradi revolucionarnega delovanja je moral zapustiti Nemčijo in se zateči v Francijo, odkoder so ga iz istih razlogov izgnali Tako je naposled prispel v Sovjetsko Rusijo. Tu je prebil 39 mesecev, prepotoval nad 30 tisoč lcm sirom nekdanje ruske države, se naučil ruskega jezika in je vneto deloval v raznih političnih in propagandnih organizacijah. Naposled je bil namestnik glavnega urednika leningrajske »Ro-te Zeitung«. Bil je tedaj »polnokrven komunist« in njegovo pričevanje že nekaj zaleže. »Morda bi bil ostal do smrti komunist«, piše v svoji knjigi, »ne ozirajo se na vse težkoče, ki sem jih pričel opazovati v Rusiji, če ne bi Osrednji odbor komunistične stranke, ali točneje: peščice ljudi v poliitbiroju, uiganjal politike, katere demagoški, protidržavni in reakcionarni značaj je postajal od meseca do meseca hujši.« »Kaj sem videl v teh 39 mesecih ? Namesto »socialističnega navdušenja« — ravnodušnost in biroikratizem, namesto »nove etike« nebrzdano sebičnost in pravico močnejšega, namesto »brezrazredne družbe« socialne razlike, ki se poglabljajo od dne do dne. Nikdar v življenju nisem videl toliko intrig, toliko rnržnie, toliko prikrivane ZiObe, toliko obtožb, za katerimi sem na prvi pogled spoznal osebno ozadje — a vse to je bilo skrito pod lažnjive fraze o »proleiaraki čuječ-nosti« in boljševiški samokritiki. In morali sem spoznati, da ti pojavi niso zgolj prehodni, kakor zatrjuje komunistični tisk. Tri leta so mi pokazala, da so ti ne-dostatki tipični za režim, tla so mu uro-jeni in da se stalno večajo prav po zaslugi njegovih lastnih metod. Z materialnega stališča je bil za mene odhod iz Sb: R zguba saj sem i:>"»■! tako, kakor so živeli »člani aristokracije«. A tega ozračja nisem mogel še dalje prenašali. In zdaj sem spoznal za svojo socialno dolžnost, povedati vsemu sver.u, da bi bil zločin, če bd kdo žrtvo/al eno samo človeško življenje za izgraditev takega družabnega reda, kak .-Sen je boljševiSki, ki sloni na gorah mrliče? . . .« Iz državne službe Beograd, 12. julija, p. Višji kontrolor Andrej černič je premeščen iz Kotoribe na Koroški kolodvor v Mariboru. Uradniški pripravnik Ante žvan je postavljen za pristava pri železniški direkciji v Ljubljani. Beležke Igra s framazoni Za zagrebškim »Obzaram«, Id je objavil demanti naše tafanmac^ja, da se poskušajo z gotove strane čim tesneje povezati v eno poOiitično formacijo slovenski in hrvatski katoliki, se je oglasila tudi »Hrvatska Straža«, glasilo hrvatskih klerikalcev. Namesto stvarnega odgovora aH podrobnega komentarja v »Obzaru« objavljenega demantija, ki bd bil razumljiv, če se pomisli, da je ravno »Obzor« v kaj dobrih odnošajih z zagrebškimi framazoni in da je malo težko v njem na Široko razpravljati o namerah in načrtih hrvatskih klerikalcev, pa se je »Hrvatska Straža« vehementno zaletela v dr. Kramerja, ki ga pri tej priliki proglaša za voditelja ljubljanskih framazonov. Na izpade »Hrvata ske Straže«, ki ima precej čudne pojme in še bolj čudne informacije o političnem položaju, ne bomo reagirali. Napade »Hrvatske Straže« pa je sedaj objavil tudi »Slovenec« in to brez komentarja. Interesantno je puri tem, da je molče prešel preko ugotovitve v »Jutru«, da dr. Kramer in njegovi prijatelji ter seveda tu LJubljana, 12. julija Včeraj in danes so učitelji t dvorani Delavske zbornice nadaljevali svojo skupščino, ki 6e je pri razpravi o nekaterih perečih stanovskih vprašanjih razgibala nekajkrat do prav napete živahnosti. V evezi s poročili gospodarskega odseka so delegat je sinoči odobrili proračun in obračun, davi pa se je zasedanje nadaljevalo s predavanjem prof. šiliha iz Maribora in šolskega upravitelja Dovgana e Planine p«ri Rakeku o vprašanju reforme učiteljske izobrazbe. Razprava o tej temi, o kateri Je obsežno poročal tudi predsednik odseka Jurančič iz Sv. Marka pri Ptuju : in ki je vzbudila vobče največje zanima-'nje mtd ziborovalci, je izpolnila ves dopoldan, naposled pa je bila izvoljena posebna anketa za izdajo učnih knjig, katere 'namen bo, pripraviti vse gradivo za akcijo proli monopolu. Dopoldne in popoldne r«o sledila poročila odsekov za tisk, za Javno delo in nadaljevalno šolstvo. Pri tej priliki se je vnela precej živahna debata o »Proeveti«, ki eo jo hoteli učitelji kme-jtijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol napraviti sa svoje glasilo, pa je skupščina ■odločila, naij list v enaki meri ostane na ^razpolago tudi Klubu prijateljev vaške kulture, - stanovsko - političnega odseka, (odseka za obmejno šolstvo ter za gospodarske in socialne ustanove. S sprejetjem ,'teh poročil je skupščina kos za. kosom i odobril a tudi tajniško poročilo in končno 'iziglasovala razrešnico celotnemu odboru. ' Dopoldanskim razpravam 60 prisostvova Hi tudi načelnik prosvetnega odeika Bre-jUsnik in bonska šolska nadzornika Drnov-išek in SkulJ. Na koncu je bila sprejeta resolucija ki ugotavlja med drugim: Skrb učitelj-[skega udruženja je v prvi vrsti posvečena narodni šoli, ki preživlja zlasti dan-f danes težke čase ekonomske krize. Zida-^nje novih, prostornih in zdiravih šolskih zgradb je docela prestalo. Otroci so prisiljeni, prebiti velik del dneva v prenatr-panih razredih, kar ne zmanjšuje le uspe-^hov, temveč tudi škodljivo vpliva na Bdiravje učitelja in otrok, že itak skromni proračuni krajevnih šolskih odiborov se še znižujejo in se tudi pod skrajno mejo zni-pžani ne realizirajo povsod. Učiteljstvo o-pozar;a odločujoče kroge na težko stanje in prosi, naj se posveča vsa pozornost zi-,danju potrebnih novih šolskih zgradb. Banovina in država naj pomagata z izdatnejšimi podporami zlasti v siromašnejših •krajih. Krajevnim šolskim odborom je treba zagotoviti redno nakazovanje proračunskih dvanajstin. Uvedba monopola na šolske zvezike po Je v praksi pokazala za kvarno in tudi ne ustresa zahtevam sodobne metodike. Učiteljstvo zato ponavlja svojo željo, naj ce ta monopol ukine. Razpis za učne knjige na narodnih šolah ne upošteva učnega načela na teh šolah in določa poleg tega celo vrsto knjig za predmete, za katere ee v dravski banovini doslej niso uporablja-' le. Monopolizacija učnih knjig pomeni občutno podražitev študija, kar bodo težko občutili zlasti oni sloji, ki že danes komaj zmagujejo stroške za šolanje otrok. Ministrstvo prosvete naj izvajanje razpisa odloži, dokler se zakon o učnih knjigah ne prilagodi potrebam šole in naroda. Narodna šola še nima stalnega učnega načrta in programa. Ker so v novem učnem načrtu, ki naj bi po odločbi ministrstva prosvete stopil v veljavo 1. septembra 1935, potrebne znatnejše korekture, prosi skupščina, naj ministrstvo uvedbo odgodi, da se nedostatki popravijo in da se konČDo reši tudi vprašanje novih učnih knjig. šolstvo se mora razvijati le pod strokovnim vodstvom, zato naj se loči od politične uprave. Vse šolstvo naj bo po banovinah podrejeno banovinskim prosvetnim direkcijam, odvisnim le od ministrstva prosvete, a na srezih naj bi bili upravni prosvetni inšpektorati, prav tako podrejeni tem direkcijam. Z oziram na zmercnm večje zahteve, ki jih stavlja na učitelja delo v šoli }n med narodom, je potrebno resno razmišljati Njegova izobrazba mora biti tako poglobljena, da se lahko učitelj popolnoma vživi v notranje bistvo svojega poklica. Za/to se učiteljstvo izreka za popolno a-kademsko izobrazbo, dokler pa se to ne zgodi, naj se izobražuje na dveletnih pedagoških akademijah, ki naj bi bile dostopne po dovršeni popolni srednji šoli. Praksa je pokazala, da je potrebna reforma pravilnika o učiteljskih praktičnih izpitih. O javnem izvenšolskem delu učiteljev navaja resolucija, da učiteljstvo dosedanjega pritiska na tem področju ne more več vzdržati. To vprašanje je treba nujno urediti tako, da zaradi izvenšoleke-ga udejstvovanja ne bo trpelo učiteljevo delo v šoli. Zlasti težko občuti učiteljstvo izgubo stalnosti, ki v enaki meri zadeva stan in šolo, saj so mogoči trajni uspehi le tedaj, če je učitelju zajamčeno daljše bivanje v kraju. Občutno škodo pomeni tudi dejstvo, da se letos učiteljska mesta niso razpisala. Potrebno Je, da ee zadevne določbe zakona izpremene. Bodoče naj se prazna mesta mesečno razpisujejo in sproti oddajajo, premestitve naj se izvedejo o velikih počitnicah, a nobeno mesto naj se brez razpisa ne odda. Z zadovoljstvom pa skupščina pozdravlja nove postavitve učiteljskih abiturientov, ker se je s tem znatno zmanjšala brezposelnost med uči-teljstvom, šole in razredi pa so dobili potrebne učitelje. V zadnjem času so ee izvršile nekatere premestitve in odpusti iz službe, s čimer sta bila šola in učiteljstvo hudo prizadeta prav ob koncu šolskega leta. Interes šolskega in izvenšol-skega dela nujno zahtevata revizijo zakona o narodnih šolah, kar se tiče nameščen j a in premestitve. Disciplinski predpisi zakona o narodnih šolah so pomanjkljivi in neprimerni, zato skupščina prosi, da se razveljavijo in se tudi za učiteljstvo uzakonijo moderni disciplinski predipisi uradniškega zakona. Uredbe o znižanju dra-ginjskih doklad naj 6e ukinejo. Dohodki državnih uradnikov in upokojencev so dandanes tako nizki, da je nad 90% poročenih državnih uradnic prisiljenih, s svojo plačo pomagati pri vzdrževanju družine. Stanarina bi pripadala tudi učiteljem pri banskih upravah, v e reških prosvetnih pisarnah, pri ministrstvu in onim, ki so dodeljeni meščanskim šolam. Učiteljem v službi bivših verskih avtonomij, občinskih narodnih šol in nacionalnih šol CMiD se osporavajo službena leta na teh šolah,ki so imele izrazito nacionalni značaj. Učiteljicam ženskih ročn.ih del še danes ni urejen položaj, šolski upravitelji so izgubili svoje zvanje, kon-traktualni učitelji in dnevničarji izgubljajo leta službe. Prav tako so ukinjene tudi posebne ugodnosti, ki so jih svoj čas uživale učiteljice - matere za upokojitev. Sikupščina prosi, da se uvažujejo predlogi, ki jih bo učiteljstvo po svojem udruženju stavilo za novi finančni zakon. Dograditev bežigrajske šole Ljubljana, 12. julija Vprašanje o gradnji bežigrajske šole, o katerem je tudi mestni svet včeraj živahno razpravljal, se je z dvigom kratkoročnega posojila v znesku 2 milijonov pri Kreditnem zavodu vendarle premaknilo z mrtve točke. Bil je pač že skrajni čas, da se nekaj ukrene, saj se je gradnje zaradi formalnih zadržkov, ki so bili stavljeni najetju posojila pri Suzorju, zakasnila za celo leto dni. Pred kratkim pa so bila razpisana mizarska dela in ponudbo je izlici-tiralo pet obrtnikov, ki so te dni začeli z delom. S tem je prišlo v gramozno jamo nekaj nove živahnosti in po 20. juliju bo obnovila delo tudi Ljubljanska gradbena "| družba, ki mora izvršiti še predelne stene, omete, tlake in stopnišča, če pojde po sreči, bo tvrdka pred nastopom zimft končala svoje opravite. Medtem bodo razpisali tudi oddajo instalacij, tako da bo zgradba z izjemo slikarskih, pleskarskih in parketnih ckal po vsej pa-iMki še to poletje dovršena. Prihodnjo pomlad bodo pa storili, kar ostane, in jeseni 1936 — bo nova šola srečno izročena svojemu namenu. Odlikovanje našega češkega prijatelja Kapitan češkoslovaške armade Oldrich Zemek, pisatelj, tiskovni referent deželnega vojaškega poveljstva v Pragi, je bil nedavno odlikovan z redom jugoslovenske krone IV. vrste. Qen$o, ne da M dočsfkal rufol-vo otroka, bi ga jprič^tkuoe vdova v nekaj tednih. Nad njim eo ee v polni meri izpoinille pesnikove besede: Umreti, bratje, težko ni, — pustiti made, to boli! Kot župan je bil mož na svojem mestu, (kvečjemu predober. Od županova-mjja je imel osebno le škodo in neprijetnosti. Tiik pred ukinitvijo občine je taj-n:'k pobegnil z nelkimi spisi čez mejo. Posledice je po nedolžnem moral noeiiti pokojnik. Nešteto potov je imel zaradi tega na sresko načelsitvo in naposled je briJl še — sicer pogojno — kaznovan. Namesto pohvale še kazen. To je plačilo sveta. Počivaj v miru, tik pod svojim I domom, dragi Ludvik, Tvoje, zlasti strto mater in vdovo, naj pa Bog potolaži G. kapitan Zemek je vnet prijatelj Jugoslavije, zlasti še Slovenije. Prepotoval je vse naše kraje in navezal stike z literarnimi in kulturnimi delavci. Vzbujal je zanimanje za Jugoslavijo s predavanji in članki. Svoje vtise s potovanja po Sloveniji in po jadranskem obrežju je izrazil v dveh knjir gah: v pesniški zbirki »Pod Triglavom« in v knjigi potopisnih kramljanj »Krasnym jihem«- Zasluženo odlikovanje je temu simpatičnemu častniku in pisatelju izročil naš praški poslanik, g. minister dr. Prvislav Grisogono. Češkemu pesniku naše zemlje Iskreno čestitamo! Vzroki stanovanjskih odpovedi v Ljubljani Ljubi ja | 11. julija. iPti sreskero sodišču je bilo podanih že 97 stanovanjskih odpovedi, ki se nanašajo po večini na mala stanovanja. Za avgustov selitveni termin je bilo 166 stanovanj odpovedanih ter je pričakovati, da bo avgusta prav živahno preseljevanje, kajti do 150 odpovedi je bilo podanih tudi ustno in privatno. Za takoj je bilo zadnji čas odpovedano do 30 stanovanj, ker so bili najemniki že po več mesecev dolžni najemnino. Mestna občina je odpovedala 18 strankam mala stanovanja. Nekaterim, ker so ostali najemnino dolžni. 11 strankam na Trnovskem pristanu pa za 1. avgust, ker bodo tako zvarto , , _ .. . , . . Jelovškovo šupo, kjer je bilo pred vojno Po ve^ w> se stranke uomrie. SOLNCE NE MORE ŠKODITI KOŽI Jf človeškega telesa, ako se vsak dan, posebno pa pred solnčenjem tli i/.le- Al tom dobro namaže z ' „ALBATRIN" kremo poleg uporabe „Albatrin" mila, ki sta izdelana po najnovejSh izkustvih kozmetične znanost L Dobivata se v vsaki boljši drogeriji in parfumerijL povedi je bilo, ker so stranke kršile hišni red. Na prav čuden način pa sta dva gospodarja odpovedala stamovanji. Prvi je navajal: »Zaradi ustne odpovedi stranke odpovedujem jaz sodno!«, drugi pa: »Najemnici odpovedujem, ker hodi njen ločeni mož po hišj delat kraval in zmerjat mojo ženo.« Sodišče je več takih odpovedi uradno • zavrnilo, ker so bie prepozno vložene in se gospodarji niso držali odpovednega roka, kakor je bil določen v stanovanjski odpovedi. Tako je sodnik zavrnil odpoved, ki 1 je bila podana 2. julija za 1. avgust- V odpovedi je gospodar sam navedel, da je bila dogovorjena enomesečen odpoved. Ker je bila odpoved vložena 2. julija, je bila zato prepozna. Mnogi najemniki so se uprli odpovedi in so se nato vršile krptke ustne v spo- min Cerknica, 12. julija. Kaikor je »Jutro« že poročalo, so v nedeljo 7. t. m. pokopali pri cerkvi sv. Vida zadnjega župana bivše občine Sv. Vid nad Cerknico, posestnika in trgovca g. Ludvika Bavdeka. Poleg številnih domačinov so mu izikazali zadnjo čast župani sosednjih občin ter mnogi prijatelji in znanci. Pokojnik, ki je bil brait nprajvmega sodnika dr. Jožeta Bavdika, je bil nad vse simpatičen, mamljiv, miren lin toleranten mož. Kdor ga je spoznal, ga je moral spošitovaiti. Usoda pa mu, kakor navadno dobrim ljudem, ni bila naklonjena. Kakor vse, zlasti na Notranjskem, je tudi njega trla kljub vsej pridnosti, gospodarska kriza Njegov oče se je pred več leti ponesrečil v Ameriki in prva žena mu je umrla že po kratkih mesecih srečnega zakona. Pred dobrim letom se je drugič poročil, a kmalu nato se ga je lotila za vratna bolezen in umreti je moral po večmesečnem hudem trp- skladišče opeke, a so jo po vojni preuredili za zasiilno stanovanjsko hišico, podrli zaradi regulacije Ljubljanice. Te stranke, ki so iz siromašnejših slojev, si bodo pač z veliko težavo mogle preskrbeti primerna stanovanja. Hišni lastmkfi v svofFh sodnih odpovedih navajajo dostikrat prav zanimive razloge za odpoved. Do 70*/o odpovedi je bilo podanih zaradi neplačane aili neredno rilače-vaine najemnine. Mnogim je bilo odpovedano, ker so delali v hiši nemir in se radi prepirali. /Neki hišni posestnik ie v odpovedi fcako4e noto žil': »Star sem 70 let- Imam velik vrt. Zaradi starosti in onemoglosti ne morem vrta obdelavati. Potrebujem stranko, H bJ mi pri vrtu pomagafla Sedanja stranka nooe in me celo zmerja.« Več od- zato, da so si podaljšale rok za izselitev. Samomor EOTJse Ptuj, 12. julija Pasanti, ki so bfR v sredo zvečer okoH 22. ure na dravskem mostu, so videli, kako se je na breški strani pognala z mostu v deroče valove Drave neka mladenka srednje velikosti in s pristriženimi lasmi. Na pomoč ji ni mogel nihče priskočiti, ker je na mestu, kjer je skočila v vodo, velik vrtinec. Nesrečni ca je takoj izginila pod vodo. Kdo je mladenka, se še ne ve. Najbrže je bila kaka tujk^ --'V*-, JS-,, Državno waterpolo zastopstvo Ljubljana, 12. julija. Ob 10. je skozi Ljubljano potovalo moštvo državnega vaterpolo zastopstva, ki je tokrat sestavljeno zgolj iz igra cev dubrov-niškega Juga, ki je bil le s svojim popolnim moštvom pripravljen zastopati naš šport na velikih mednarodnih vaterpolo tekmah za Klebelsbergov pokal- Tekme bodo čez 10 dni v Bruslju za časa velike izložbe. Po teh tekmah odide naše moštvo na daljšo PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo _ Franz Josefove — Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Na krilih srebrne dvoživke Od našega ljubljanskega letališča do su-šaškega na Grobniškem polju ni daleč. Komaj se poslovite od dr. Rapeta, se vam v Sušaku zasmeje naš rojak Nikola Vil-har. Meglice, ki sleherno noč krožijo nad barjem in Ljubljano, močna srebrna krila kaj lahko raztrgajo in se naglo vzpno visoko pod nebo, proti soncu. Dolina je še vsa zalita z meglenim morjem, ko letalo že naglo spe proti pravemu. V zraku nam je vsak oblaček dober znanec in prijatelj. O vetrovih nam pripoveduje in drugem, kar se dogaja visoko v ozračju. Nekaj časa hiti z nami, nato zaostane ali pa se razbline. Brezkončno lepoto pokrajine, ki še vsa čemerna leži kilometer globoko pod nami, moremo šele z višine pravilno oceniti. Golovec, ki še-tamo po njegovih rebrih in temenu ves dan in ga ne prehodimo, je majčken in nebogljen, kakor krtina na polju. Očanec Krim je nekaj večji, toda je vendar mnogo, mnogo skromnejši, nego smo ga vajeni gledati iz Ljubljane, kadar se oziramo nanj za vremensko poročilo, še nekaj zbeganih meglic, gozdov, krša in v dvajsetih minutah dosežemo Sušak, a prav toliko, kolikor letalo od Ljubljane do Su-šaka, rabi avtobus za prevoz od letališča na Grobniškem polju do mesta. Luka v Sušaku je izredno živa. Veliko nasprotje oni ▼ Reki, M v njej počiva le nekaj potniških ladij, dočim tovornega prometa skoraj da ni opaziti. Sušak je tudi sicer živ. Tujci prihajajo in odhajajo. Po železnih, zračnih in vodnih cestah. Vsaik dan jih je mnogo. Naš sinji Jadran je vsakemu vedno nov in vedno lep. Letovišča ob njem imajo letos več gostov, nego lani. Le na Krku nekam tožijo... Tudi Rab je imel nedavno preglavice, ko mu je zaradi dolgotrajne suše zmanjkalo vode, kakor tudi nekaterim drugim otokom. Zdaj je spet vse v redu. Visoko na nebu je utihnil ropot motorja. V velikem polkrogu je zdrsnila na morje češka amfibija, ki dnevno obratuje kot potniško letalo na progi Zagreb—Sušak in ima v Zagrebu direktno zvezo z Bratislavo, Brnom in Prago. Bratska država je s temi letali, ki bi že lani morala pričeti obratovati, povezana z našim Jadranom po najkrajši poti; nekaj manj kot pet ur je potrebnih za polet od zlate Prage do sinjega Jadrana. Amfibiji smo se približali z motornim čolnom in pristali ob njenem boku. Ležala je mirno in tiho. Motorji, ki jo s sedemsto konjskih sil dvignejo do dva kilometra v višino, so vrh kril in trupa nemo počivali. Dvoživka je videti majhna in skromna,^ dasi /je večja in prostornejša od naših potniških letal. Na brezmejni mor- ski gladini so celo najbolj orjaški parni-ki majhni in nebogljeni... Letalo je angleške konstrukcije. Motorji, ki so pri potniških letalih pritrjeni spredaj, glavni na trup in stranska dva na krili, so na dvoživki zgoraj: glavni tik nad potniškimi sedeži in stranska dva vrh kril. Letalo je zgrajeno mnogo močnejše od drugih »suhozemnih«, kar zahtevata skoraj dvakrat večja moč motorjev, nego pri potniških letalih, in odpornost proti pritisku vode, ko se spušča nanjo in jo reže z neverjetno brzino. Notranjost je prostorna; potnik lahko stoji zravnan, dočim v potniškem mora biti pripognjen, ko vstopa ali izstopa. Amfibija ima dva pilotska sedeža, ki je z obeh lahko pilotirati. Vodita jo pilot in radiotelegrafist, oba pana Čeha, ki sta oba vedno prijazna. Pred njihovima sedežema je še majhen, nepokrit kljun ki nanj skozi majčkeno okence spleza pilot, ko pristaja na morju. Glavni čoln, ki se dvoživka z njim spusti na morje, je sam trup letala, na ysakem krilu pa je še po eden manjši, kovinast čoln, ki skrbi za ravnotežo in prav tako vzdržujeta težko kovin asto ptico nad vodo kakor srednji. Kolesa s katerimi pristaja na suhem, potegnejo pri spuščanju na morje s posebno pripravo tik pod krila čim pa se letalo vzpne v zrak, jih med letom spet spuste, da se dvoživka jedva pol ure pozneje more spustiti na zagrebškem letališču. Izkrcavanje in vkrcavanje potnikov se vrši na odprtem morju. Vrata v notranjost letala niso zgrajena ob boku, kakor pri potniških, marveč vrh krova ki se nanj iz notranjosti povzpnemo po majhnih stopnicah... Dvoživka počiva v Sušaku le toliko časa kolikor je potrebno za izkrcanje in vkrcanje potnikov, robe in pošte. Hip pozneje se močna železna vrata zapro in motorji zapojo svojo enakomerno, zaupanje vzbujajočo pesem, še minuta mine in letalo zdrsi po morski gladini. Vsak hip peni vodo pod seboj z večjo močjo in naglico. Pol kilometra dolga razpenjena srebrna cesta je bila zarezana globoko v morje, ko so ga čolniči dvoživke še zadnjikrat poljubili. Skoraj navpično smo se vzpenjali pod nebo. Pokrajina pod nami je bila vedno manjša. Bakarski zaliv ni Ml večji od kapljice v dlani, ko smo zakro-žili kilometer visoko nad njim. Kraljeviča Crikvenica kraji na Krku in Sušak so bili videti majčkeni, kakor vasice na diagramu. Le kamna, kraškega kamna je bilo povsod ogromno, kakor je bilo ogromno morje pod nami. še preden smo se dobro zavedli, smo pluli nad plodnimi ravninami, preleteli Belo Krajino in objeli s pogledom Kolpo, Krko in Savo. Lahko kakor peresce, se je težka srebrna ptica spustila na zagrebško letališče, kjer jo je že čakalo drugo letalo, ki je takoj nadaljevalo pot proti zlati Pragi, od koder je zjutraj pripeljalo goste na naš Jadran. športno pot po Belgi$ in Franciji. Ljubljana, oziroma naši športniki M ML. ta čas deležni lepih wa4erpok> tekem, ko bi Jug sprejel ponudbo SK Ilirije, da bi ostali 10 dni v Ljubljani na stroške našega kluba in vežbali v Ilirijfinem bazenu. Tekmovalci pa so se rajši odločili za Magde-burg in bodo tamkaj 10 dni vezbalL Na sliki vidimo Jugovo vvaterpolo moštvo na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Učiteljski pevski V preteklem tednu se je vršila zborova skupščina Učiteljskega pevskega zbora J. U.U. v Ljubljani, katere se je udeležilo od 85 vpisanih članov okoli 60. Skupščino ja vodil na mesto odsotnega predsednika g. Drago Supančič. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnemamo: V ravnokar minilem upravnem letu je bilo delo v zboru koncentrirano na turnejo po Bolgariji. Da je turneja tako odlično uspela, je v prvi vrsti zasluga vzorne discipline članstva, ki je redno obiskovalo redke, a zato daljše pevske tečaje. Tečaji so se vršili skoro izključno v počita nicah ali drugih prostih dnevih. Zasluga za tako odlično afirmacijo zbora gre dirigentu g. Milanu Pertotu. V tekočem upravnem letu praznuje pevski zbor svoj desetletni jubilej. Ob tej priliki bo priredil UPZ turnejo po južnem delu naše države ter koncert v Ljubljani. Člane, ki sodelujejo v zboru od njega ustanovitve, je skupščina izvolila za častne člane UPZ. Poleg teh je izvolila skupščina za svoje častne člane še trojico odličnih glasbenikov izven vrst svojega članstva. Pevski zbor nima lastnih lokalov in je užival gostoljubje Glasbene Matice in pevskega zbora Ljubljanskega zvona Ravnateljstvu prve in odboru drugega se pevski zbor za odstopitev prostorov najlepše zahvaljuje. Pevski zbor se kompietira s svežimi glasovi vsakoletnih abiturijentov naših učiteljskih šol. V teku leta je umrla vzorna članica Vilka Nepužlanova ki jo ohrani UPZ v lepem spominu. Skupščina je sprejela še več sklepov internega značaja ter odnosov do sekcije J. U.U. za dravsko banovino v Ljubljani, katere odsek je Učiteljski pevski zbor. Domače vesli iz Slavni arheolog Sir Evans pride na Bled. Po vesteh londonskih listov bo ▼ prihodnjih dneh obiskal Bled slavni arheolog Sir Arthur Evans. 80-letrri. učenjak bo prispel na Bled z letalom tn bo ostal tam več dnd na oddihu. Sir Evans raziskuje že desetletja ostanke ogromne palače kralja Mino&a pni Knossoeu. O pomenu njegovega dela je bilo nekaj opazk tudi v včeraj objavljenem pismu a »Kraljice Marije«. Slavni učenjak je velik prijatelj Jugoslavije in je za nas storil mnogo dobrega med vojno in na mirovnih konferencah. iz Obisk uglednega češkega slavista. Iz Prage je prispel v Zagreb ugledni češki znanstvenik dr. Antanin Frinta, glavni urednik po vsem slovanskem svetu znane in cenjene revije »Slovanski pregled«. Dr. Frinta je docent slovanske flologije na Karlovi univerzi v Pragi ln tam tudi profesor na državni realki. Iz Zagreba bo odpotoval v Crikvenlco, kjer ostane na počitnicah tri tedne. Ugledni gost je obiskal Jugoslovensko akademijo ter si v spremstvu predsednika Društva hrvatskih pisar teljev in drugih svojih prijateljev ogledal vse zagrebške zanimivosti. Zadnje pomembno dieto dr. Frtote je izvrstna študija »Slovanska vzajemnost v časopisju«. O tej temi Je predaval tudi v praškem Slovanskem institutu, čigar član je že dolga leta. Zvočni kino Ideal ~ Danes ob 4, 7. in 9K ari premiera pikantne operete Nismo oblečene iz Ugledni gostje Iz Egipta. S parnikom »Princesa Olga«, ki je dovršil tretje potovanje v Palestino in Egipt, je prispeto ▼ SpHt nekaj uglednih gostov. Tako je med njimi baje najbogatejši človek Egipta, JSTaus Bei Henri. Med izletniki sta tudi Arbd Abaud Isbei, bivši epiptski, in Del-miusos, bivši grški minister. Nekateri izletniki nameravajo ostati do jeseni ob Jadranu. iz Poljski častni konzulat v Ljubljani. Poljsko zunanje ministrstvo je imenovalo za častnega konzula poljske republike v Ljubljani z delokrogom za dravsko banovino" spomeniškega konservatorja g. dr. Franceta S teleta. S tem se ustanavlja v Ljubljani poljski konzulat, katerega prva naloga bo, kakor se vidi iz tega imenovanja, poglabljanje kulturnih in turističnih stikov z braitsko Poljsko. Konzulat začne poslovati, kakor hidro dobi novi konzul exequatur jugoslovenske vlade. iz Avstrijski izletniki vendarle prihajajo. V Split je prispela v četrtek tudi 40 članska ekskurzija avstrijskih izletnikov. Na vprašanje po korakih, ka jfflh avstrijska vlada izvaja proti, našemu turizmu, so izletniki izjavljali, da omejitve niso tako strašne, a da je najhujše to, ker traja procedura potrditve plačanih davkov zelo dolgo. Zaradi te formalnosti zamudijo mnogi velik del svojega dopusta. Drugače pa vlada po zatrdilu teh izletnikov v Avstriji letos veliko zanimanje ze naš Jadran in se dnevno prijavlja po 500 do 700 potnikov za Jugoslavijo. ♦ Predavanje slovenskega znanstvenika v Parizu. Docent medicinske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani g dr. Ladislav Kline je imel pred kratkim v «Mai-Bon de Chimie» v Parizu predavanje o svojem znanstvenem delovanju. Predavatelja je pozdravil predsednik imenovanega zavoda profesor medicinrke fakultete g. Baudoin in izrazil svoje vese'je, da more pred3tav.ti številnemu avditoriju prvega jugoslovanskega kemika, ki predava na tem zavodu. Po predavanju se je vnela živahna debata, v ikatero so posegali navzočni profesorji univerze in Pasteurjevega zavoda. Mlademu slovenskemu znanstveniku, ki tako uspešno zastopa našo domovino v inozemstvu, vse priznanje! ♦ Četrti Mariborski teden počaščen z najvišjega mesta. Kakor znano, priredi Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani v okviru letošnjega IV. Mariborskega tedna 3. in 4. avgusta III. državno razstavo čistokrvnih psov vseh pasem. Prireditelj je zaprosil mar-šalat dvora za najvišje pokroviteljstvo te razstave ter dobil obvestilo, da je blagovolil skrejeti pokroviteljstvo nad to prireditvijo Nj. Vis. kraljevič Andrej. Poudarjamo, da je s tem počaščena tako razstava kakor ves IV. Mariborski teden. Opozarjamo vse lastnike čistokrvnih psov, naj pošljejo klubu svoje prijave najkesneje do 20. t. m. Važno je tudi, da je razstava mednarodno priznana ter se je bodo udeležili tudi inozemski razstavljalci. Na tej razstavi se bodo oddajala tudi potrdila o sposobnosti za mednarodno prvenstvo. Posebna atrakcija razstave čistokrvnih psov v Mariboru pa bo produkcija psov s policijsko dresuro. Na počitnice brez Mllčlnskega? Mnogi mislijo, da je že dovelj, če pospravijo kov-čege in jo jadrno ubrišejo iz mestnega obzidja na deželo in počitnice. Ko se kasneje vrnejo nič manj razdejani in obrabljeni, prično tarnati, da je bilo letovišče za nič. V resnici je bila kriva nezadostna priprava. Prvo, kar moraš vzeti s sabo na počitnice, je lepa knjiga, zlasti knjiga humorja, ki ti s humorjem odstrani slabo voljo, ki te notranje sprosti in ki ti na ta način ustvari pogoj za pravi počitniški oddih in resnično telesno in duhovno obnovo čez počitnice. Zato nikar na pot brez najnovejše knjige Milčinskega, tega klasika slovenskega humorja. Njegove »Humoreske in groteske« ti bodo vrnile notranje zadovoljstvo. Knjigo dobite v vseh knjigarnah in pri izdaja-teljici Tiskovni zadrugi, Ljubljana, šelen-burgova ulica. Broš. stane 45 Din, razkošno v platno vezana (osnutek arh. Omahna) 60 Din. PoStnina 2 Din . • Napredovanja ln premestitve v sodno-pisarniški službi. V višjo skupino so napredovali: rvamičnica III. skupine pri okrožnem sodišču v Celju Marija Križmaničeva za kanclistko v Gornjem gradu; uradniški pripravnik pri ereskem sodišču v Novem mestu Dragotin Savla za kanclista v Višnji gori; uradniška pripravnica pri apelacijskem sodišču v Ljubljana Slava Vrtačnikova za kanclistko istotam; uradniška pripravnica pri sreskem sodišču v Ljubljani v Ljubljani Alojzija Jeršetova za kanclistko istotam; žandarmerijski narednik Jakob Dlevjak za kanclista pri sreskem sodišču v Kočevju; uradniška pripravnica Franja Benkovičeva pri okrožnem sodišču v Celju za kanclistko v Črnomlju; zvaničnik III. v Ložu Fran Strohsack za kanclista v Žužemberku; uradniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru Fran Ralca za kanclista v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; zvaničnik IIL pri sreskem sodišču v Mariboru Ivo Čelhar za kanclista istotam; uradniški pripravnik v Litiji Benedikt Pečsnik za kanclista istotam; uradniška pripravnica v Brežicah Hilda Drža jeva za kanclistko v Kranjski gori; zvaničnik II. Alojz Kozinec v Mokronogu za kanclista istotam; dnevniičarka zvaničnica pri sreskem sodišču v Ljubljani Sabina Pen-galova za uradniško pripravnico istotam. Na lastno prošnjo so premeščeni: kanciiski ofi-oial Fran Lozar iz Višnje gore k okrožnemu sodišču v Novem mestu; kanciiski oficial Skrem Ivan iz Žužemberka k sreskem u sodišču v Ljubljano. K sreskemu sodišču v Maribor: kanclist Štefan Putschauer iz Sv. Lenarta in kanclistka Terezija Kronabethvogel iz Škofje Loke. K okrožnemu sodišču v Mariboru: Stanko Kronah e th vogel, kanciiski oficial v Radovljici in kanclist Anton Holc iz Sv. Lenarta; dalje so še premeščeni: kanciiski oficial Andrej Zebre iz Litije v Škof jo Loko, kanclist Zdravko Baumgart-ner iz Kranjske gore v Radovljico, kanclist Anton šare iz Ribnice v Ljutomer, kanclist Fran Rigler iz Delnic v Ribnico in kanciiski oficial Matija Majcen iz Mokronoga v Ormož. ♦ Diploma v Parizu. G. Drago Šijanec, absolvent praškega konservatorija in priljubljeni dirigent jugoslovenskega pevskega društva »Jadrana« v Parizu, je diplomiral na najvišjem francoskem glasbenem zavodu «Ecole Normale de Musique» v Parizu. — Čestitamo! ♦ *Narodna knjižnica in čitalnica» v Zagrebu priredi v nedeljo 14. t. m. izlet iz Trbovelj čez Sveto planino na čemšenisko planino s sestopom v Medijske toplice. Odhod iz Zagreba z izletniškim vlakom ob 1. uri ponoči. Voznina tja in nazaj 28.50 Din. Sestanek na glavnem kolodvoru ob pol 1. uri. hod iz Preserij ob 6. zvečer. ♦ Nov grob. Iz Kamnika nam pišejo: Po kratkem in mučnem trpljenju je v četrtek umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani Franc Mencinger, sreski vojaški referent v Kamniku. Doma je bil v Bohinju, v Kamniku pa je služboval 13 let. Kot izredno vesten in uslužen uradnik je bil zelo priljubljen v vsem kamniškem srezu, zlasti pa med kamniškimi meščani. Kamniški strelci so izgubili z njim dobrega tovariša in organizatorja strelskega športa. — Hudo prizadetim svojcem naše iskreno so žal je! iz Mali mariborski harmonikarji v Si-skn. V veliki dvorani kina »Edisona« v Sisku so mali mariborski harmonikarji pod vodstvom prof. švajgerja v sredo nastopim na koncertu, ki je po poročilu zagrebških Hstov silno navdušil poslušalce. Poročila navajajo, kako je mali Radko Močfflnik s svojo temperamentno igro osvojil simpatije publike. Velika dvorana je bala napolnjena do zadnjega kotička in so gledalci iskreno pozdravljali deeo in zborovodjo. Najbolj so se čudili preciznosti, s kaitero mladi harmonikarji obvladajo svoje instrumente. Za solnčenje uporabljajte samo NIGGER-OL, drogerija Gregorič, Ljubljana iz Značilno sliko koroških šolskih razmer daje naslednji dopis »Koroškega Slovenca«. Na šoli v šmihelu pri Priberku uči učitelj, rodom Kočevar, otroke, da prebivajo v občini Nemci in Slovenci. Slovenci pa vsi govorijo nemško. Ko so morali pozneje otroci pisati v zvezke, je eden učencev po svoji zdrarvi pameti napisal: In unserer Gemeinde wohnen nur Slowenen. Učitelj mu je strgal ves ogorčen dotično stran iz zvezka in ga ozmerjal. — Naša občina šteje okoli 1500 prebivalcev, od katerih so samo trije ali štirje železničarji na postaji Pliberk in še par brezposelnih Nemci, vseh pa je kvečjemu 15. In to že zadostuje, da imenujejo našo občino »dvojezično«. Oe je to tudi nazira-nje nadrejenih krogov, potem je seve težko reševati manjšinsko vprašanje. Jadralna šola Aerokluba se začne 16. trn. v Novi vasi. Pozivajo se člani jadralnih skupin, da takoj vlože prošnje za sprejem v šolo na tajništvo kluba, Gradišče 7, Ljubljana Tam se dobijo tudi potrebni formularji in pojasnila. « *— Na gori Lisci bo jutri v nedeljo podružnica S P D v Zidanem mostu kakor običajno vsako leto slavila obletnico otvoritve koče. Ob pol 11. bo služba božja, pozneje pa prisrčna planinska zabava. Planinci bodo gotovo v lepem številu obiskali idilično postojanko. iz Za obnovo morskega akvarija v Zagrebu. Veliko zanimanje za morski akvarij se je v Zagrebu najboljše videlo ob nedavni prireditvi ribarske razstave. Iz mesta, okolice in tudi iz oddaljenejših krajev je imela ta razstava ves čas rekorden obisk. Ko imamo v Zagrebu tudi zoološki vrt, ki že davno ni več navadna menaže-rija, in ko se kaže toliko zanimanja za živalstvo in rastlinstvo morja, je pač treba misliti na obnovo morskega akvarija, ki ga je pred vojno ž evodii ugledni hi-drobiolog vseučiliški profesor dr. Lazar Car. Ta znanstvenik je bil med vojno zaradi svojega patriotizma preganjan in njegov akvarij je propadel. Doslej ga niso obnovili. Prof. dr. Car še živi, v Zagrebu in Splitu je tudi več drugih strokovnjakov in tako bi bala obnova morskega akvarija kaj lahko izvedljiva. iz Tovarna JOS. REICH sprejema mehko !n škrobljeno perilo v najlepšo izde lavo. » 100-letnica tapčldorvke cerkva v Beogradu. Tflpčiidenska cerkev, posvečena sv. Petna in Pavla, slavi svojo 100 letnico. Ta cerkev je spomenik mnogih zgodovinskih dogodkov. Njena zgraditev L 1833 pomeni napoved večje svobode. Bila je namreč prva cerkev. M je bila zgrajena na področja beograjskega pašaluka. Leta 1835 je v tej cerkvi zborovala cerkvena komisija, ki je fadelala ustavo pravoslavne cerkve t kneževini Srlbitfi. Leta 1865 je bdla v tem svetišču proslavljena 50 letnica osvObojemja Srbije. iz Smrtna nesreča zagreMega tnftlnjer-ja Eikmerja. BHzu Ti™"*1* je postal žrtev prometne nesreče 29 letni zagrebški mestni inžetnjer Branko Eismer, ki se je s svojo soprogo MeOito voza z motociklom iz Dresdna, kjer je prisostvoval gasilski razstavi. Vozilo se mu je prevrnilo in je in-ženjer padel tako nesrečno, da si je razbil glavo in v kratkem času izdihnil Njegovo ranjeno soprogo, Id pa ni v življenjski nevarnosti, so odpremili v bolnišnico v t .itn Pokojlni inž. Eisner je bil že 3 leta v službi zagrebške mestne občine in je v zadnjem času vodil upravo njenega motornega parka. Njegovo truplo bo prepeljano v Zagreb. SOLNČNE OPEKLINE edravi najsigurneje KAMTLA KREMA ln olje. Za solnčenje neprekosljivo. * Hude skrbi kmetov saderske okolice. Ker so izgubili dosedanje parmanentne legitimacije za prehod meje, so v hudih stiskah kmetje v zaderski okolici, ki so doslej lahko nosili svoje pridelke na zadarski trg. Najbolj so prizadeti prebivalci Sukoša-na, Zemunika, Preka in Rožunca. Iz teh vasi se je preživljalo tudi okrog 150 žena s pranjem perila za zadarske meščane. Uvedeni so že koraki, da bi se prebivalcem spet izposlovale legitimacije za prehod meje. iz Strašna sate v Hercegovini. Nevihte v začetku julija, ki so olajšale četo dalmatinske otoke, niso mogle odpraviti dolgotrajne hude suše r Hercegovini. Suša dela veliko škodo žitu, krompirja bo komaj za seme, slabo pa kaže tod tobak. V mnogih vaseh vlada pomanjkanje vode, v največjih skrbeh pa so hercegovski kmetje zaradi pomanjkanja krme za živino. iz Velik požar. V noči 9. t. m. Je okoli polnoči izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju v Muretincih pri Ptuju. V gospodarskem poslopju so bile velike zaloge sena in slame, ki so popolnoma zgorele s poslopjem vred. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in gasilci iz Stojne, Gajevc ter Gori-šnice, ki so preprečli, da ni še zgorela sama hiralnica, ki je popolnoma zasedena. Razumljivo je, da je vladala tudi med hiral-ci velika razburjenost. Skupna škoda se ceni na 50.000.— Din. Požara sta bila osumljena dva moška, ki sta se kritičnega dne potikala po vasi. Iz Ljubljane Umetnostna razstava DatanatfKa Inktastrija v Jakopičevem paviljonu. Dne 14. tm. ob 11. dopoldne otvori g. Inklostri svojo retrospektivno razstavo, M bo odprta do 28. t.m. Ker bo razstavil g. Inkiostri prvič večje število svojih slik iz raznih časov, se vabijo prijatelji umetnosti na ogled. Pri tej priliki bo razstavil tudi ki-par g. Ivan Zaje nekaj svojih najnovejših deO. i ti— Otvoritev umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. Jutri ob 11. dopoldne bo akademski slikar D. Inkiostri v Jakopičevem paviljonu otvoril retrospektivno razstavo svojih del. Razstava bo odprta ie kratko dobo, zato se občinstvo vabi, naj z obiskom pohiti. Odlikovanje. Mestno poglavarstvo ▼ LJubljani je prejelo od občine Padove v Italiji diplomo in srebrno medajlo, s katerima je bil odlikovan na razstavi nabožne umetnosti v Padovi 1. 1933. akademski slikar in kipar g. TOne Kralj, u— Učiteljski zbor drž. narodne šole v Mostah je daroval namesto venca blago-pokojni mami tov. Mile Vidmarjeve 200 Din za počitniško kolonijo revnih otrok iz Most. u— Izredni občni zbor društva »DELO in EKSISTENCA«, ki je bil napovedan za nedeljo 14. t m^ se iz tehničnih razlogov preloži na pozneje, članstvu bo po časopisju dan izrednega občnega zbora pravočasno javljen. u— Izlet z motornim čolnom po Ljubljanici. Jutri priredi mornarska sekcija Jadranske straže izlet z motornim čolnom v Pre-serje. Odhod izpred Špice ob 7. zjutraj, odhod iz Preserj ob 6. zvečer. u— Podporno društvo mestnih delavcev razvija ob 10-letnici svojega obstoja svoj društveni prapor zjutri v nedeljo na vrtni veselici »Pri Jerneju« na Sv. Petra e. Za dobro kapljico in jestvine je vsestransko po zmernih cenah poskrbljeno. u— Sončne strehe in zasloni. Prejeli smo: Mestno poglavarstvo in uprava policije v Ljubljani opažata, da so zasloni in strehe, ki čuvajo izložbe pred solneem, marsikje nameščeni prenizko, tako da ovirajo promet na hodnikih po mestu. Pogosto segajo viseča krila teh solnčnih streh tako nizko, da se pasanti zadevajo ob nje, odnosno se jim morajo izogibati na cestišče. Zgoraj imenovani oblastvi opozarjata lastnike trgovin in izložb na določila člena 47. mestnega cestnega reda, ki določa: »Soln-čni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2.50 m visoko nad hodnikom. Pri že obstoječih (to se pravi pred 14. junijem 1. 1933. nameščenih solnčnih strehah) se dopušča višina najmanj 2.20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno rečjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpoti. Mestno poglavarstvo in uprava policije po- Tei. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes ob 4*, 7% In 9% url PAVEL HO R BI G E R T filmu ROŽE Z JUGA GLOBOKO ZNIŽANE CENE TeL 21-24 HBBBn| 1 HLADNA DVORANA ■ iz Predrzno razbojstvo t Bjeiovarn. V bjelovarskem predmestju se je ▼ sredo ponoči pripetilo predrzno razbojstvo. V hišo Nikola Vuksanoviča so vdrli trije maskirani razbojniki, ki so gospodarja zvezali ter potem tako dolgo pretepali, dokler jim ni izročili vse svoje gotovine 10.000 Din. Moža so tako pretepli, da je moral v bolnišnico. Orožniki so aretirali neke sumljivce, ki pa so bdOi najbrž samo pomočniki neznanih razbojnikov. iz Koliko las izgubite dnevno? Tudi o laseh Je treba napraviti bilanco, število las pri zdravem odraslem človeku je različno po barvi. Ce ste plavolasi, imate okiog 140.000 las, rujavi 109.000, črni 102.000 pri rdečelasih pa jih bo okrog 88.000 las. Pri tolikih tisočih se vam bo zdelo število las, ki jih izgubite na dan pri friziranju, smešno malenkostno. A tudi zdravi ljudje izgubijo na dan 20 do 30 las, izguba pa se pri raznih boleznih močno zviša. Kakor pri trgovcu preobilna va-ga povzroči konkurz, tako tudi stalno izpadanje las dovede do pleše. Zaradi tega svetujejo gnamij specialisti največjo pozornost pri negi las. Zanemarjena ali slaba nega las povzroči predčasno izpadanje. Treba je najti prava sredstva, ki so brez ostrih lasišču in lasem škodljivih sestavin. Pravo sredstvo pa mora tudi poživljati, lasno rast. Oba učinka sta idealno združena v pasti Sorela. Sorela umiva, neguje in ohrani lase. I Zvočni kino Dvor ! Telefon 27-30 Danes ob 4, 7. in 9. uri FEL1X BRESSART v filmu 3 dni garnizijskega zapora Parterni sedeži po 3.50 Din Vsak dan nov spored * Otrok brez nadzorstva jo zažgal štiri hiše. V mali vasi Klobuku vljubuškem srezu je kmet Jožo čutuk pustil doma 4-letnega sinčka Ivana, ko se je z ženo ln starejšimi otroki podal na polje. Deček je na dvorišče nanosil slame in jo zažgal. Med močnim vetrom je bila kmalu v plamenu domača hiša, potem pa ee je požar razširil in štiri hiše so zgorele do tal. štiri družine, ki so pustile svoje domačije zaradi nnjnega dela brez varstva, so ostale brez strehe. zivata prizadete lastnike izložb, da najkasneje do 15. avgusta letos prilagode svoje solnčne strehe pravkar citiranim zakonitim določilom. Onim, ki tega ne bi storili do navedenega roka, bo morala uprava policije v Ljubljani naložiti globe, poleg tega pa bo dala urediti solnčne strehe v smislu zakonitih predpisov na stroške zamudnikov. u— Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 14. t. m. ob 16. na letnem telovadišču Sokola IV. Ljubljana ob Dolenjski cesti — vrtno veselico, združeno s plesom, srečolovom, volitvijo kraljice rož, s pevskim nastopom, na katero vabimo vse dobrotnike, prijatelje in članstvo društva. Sodeluje priznana godba »Slogo«. u— Udruženje izdelovalcev vencev in vrtnarjev sporoča cenjenim odjemalcem, da so cvetličarne v poletnih mesecih ob nedeljah celi dan zaprte. ti— Nesreča na stavbi. Na Mirju, kjer gradi tvrdka Tonies novo kišo, je včeraj prišlo do razburljive nesreče, katere žrtev je postal 29-letni zidarski delavec Mihael štancar iz Ribnice na Pohorju. Padel je z odra kakšnih 6 metrov globoko, na glavo pa se mu je IX) vrhu zrušil še precej težek ploh. Reševalci so ga odpeljali na kirurški oddelek. Iz Celja Narod, M pozablja brate v vužnosti, tepta svojo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. e— Otvoritev meščanske šole v Žalcu. Letos v jeseni se spet otvori v Žalcu meščanska šola. Poizkusni vpis učencev in učenk v I. razred je pokazal, da je ta zavod za Žalec in Savinjsko dolino neogibno potreben. V ministrstvu prosvete je narodni poslanec g. Prekoršek ponovno interveniral in dobil zagotovilo, da ne bo nikakih zadržkov za otvoritev meščanske šole, ko se izvršijo še neke potrebne formalnosti. Žalska občina in tamošnji šolski odbor sta pri ob-ra .ravanju tega vprašanja pokazala veliko razumevanja. Celjski srez bo imel tako štiri državne meščanske šole. Začasni prostori za novo meščansko šolo v Žalcu so na razpolago, občina pa začne gradnjo potrebnega nadzidka na narodni šoli najbrže še letos. e— Notranjost opatijske cerkve renovi-rajo in je služba božja začasno v žalostni kapeli. e— Regulacija Sušnice od izliva v Savinjo do železniškega mostu na Lavi je v glavnem » zaključena. Zdaj še izvršujejo zavarovalna dela na obrežju. Na ozemliu okoliške občine pa se je po dovršenih regulacijskih delih na Koprivnici začela letos pomladi nrepotrebna regulacija Sušnice od železniškega mostu na Lavi proti Ostrožnemu. Vsa doslej izvršena dela so solidno izvedena. Ker pa je uprava celjske okoliške občine prejela letos iz javnih fondov le neznaten znesek in so proračunska sredstva že izčrpana. bo morala okoliška občina danes, ustaviti nadaljnje delo. Začeto delo se pre- Kaj boste darovan za god in podobne prilike ? Najlepše darilo je najnovejša in najlepša zbirka slik »Naši kraji«, ki jo dobite t vseh knjigarnah in pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Selenburgova ulica. Zbirka obsega 87 reprodukcij najpopolnejših posnetkov priznanih naših fotoamater-jev Krašovca, Ravnika, Planinška in drugih. Tako popolnega, tiskarskega dela še niste imeli v rokah. To reprezentativno delo, s katerim lahko okrasite vsako sprejemni«) in Jo položite lahko vsakemu tujcu v roke, stane samo 30 Din, na najboljšem papirju 40 Din. Vaša misel v slovenski domovini in njenih pravih obrazih je kaj medla napram živi slikovitosti in nebeški lepoti teh posnetkov. kine in bo to tudi hud udarec za veKko število brezposelnih delavskih rodbin. Okoliški župan g. Rukovec in poslanec g. Prekoršek sta pri kr. banski upravi prosila za pomoč. e— Žrtve nesreč. Na Paka pri Vitanju je stroj za rezanje krme zgrabil sedemletno posestnikovo hčerko Olgo Krenkarjevo za levioo in jo hudo poškodoval. 421etni cestar Jože Santej iz Jurkloštra je padel pri delu in si zlomil levico. V Glavčah pri Šmartnem ob Paki je pes ugriznil devetletnega zidarjevega sina Ivana Mandelca v levo zapestje. Ponesrečenci so v celjski bolnišnici. e— Nevarna tatinska dvojica. V četrtek je Anton Bosak iz Varaždina ukradel v Majdičevi trgovini bronastega konjička in se skril na podstrešju nad trgovino. Tam ga je našla policija. Mož je priznal, da ima tovariša, ki pa je pobegnil. Bosak se je hotel čez noč skriti v trgovini in odpreti vrata svojemu tovarišu, da bi odnesla obilen plen. Bosakov tovariš je tudi osumljen, da je ukradel zavarovalnemu agentu g. Kolenco iz stanovanja v Aškerčevi ulici suknjič in nalivno pero. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 ruski velefilm »Gospoda Golovijevi* in zvočni tednik. Iz Maribora a— Umetniška razstava ljubljanske trojico. V okviru Mariborskega tedna so trt-je upodabljajoči umetniki iz Ljubljane, slikarja. G. A. Kos in Miha Maleš in kipar France Gorše, priredili okusno aranžirano razstavo svojih del. Občinstvo je vabljeno, da si v čim večjem številu ogleda umetnine, ki spadajo med najboljše, kar so dale naše mlajše generacije. a— Združenje gostilniških podjetij r Mariboru pozive vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba gospe Majer Ivanke, soproge tovariša restavraterja Tomo Majerja, danes ob četrt na 17. uro na Pobrežju. Zbirališče na pokopališču. a— Konec stavke. Včeraj v petek ob pol 6. zjutraj so stavku joči delavci od »Kovine« po zaključenih uspešnih pogajanjih zopet nastopili svoje delo. Med zastopniki lastnikov in dclavcev se je dosegel sporazum, tako da se je delavstvu deionM ugodilo, na drugi strani pa je delavstvo v nekaterih vprašanjih popustilo- Mezde so ostale ne-izpremenjene, pač pa se je sprejela in priznala kolektivna pogodba. Svoječasni dopust se je delavstvu dovolil do polovice. Štirje od odpuščenih delavcev so vzeti nazaj na delo, dočim se ostali trije ne sprejmejo. a— Zbocfljaj s trnom — vzrok smrti. Dve leti stara posestnikova hčerka Irena Jerjek iz Vidomcev se je pri hoji zbodla s trnom v desno nogo. Nastopile so komplikacije, ki so v par dneh povzročile otrokovo smrt. a— Nova žrtev kopanja. Devetletni posestnikov sinček Jožef Ferenčak iz Kobilja se je šel kopat v bližnji potok. Najbrže ga je zgrabil srčni krč, ker je nenadoma pričel klicati na pomoč. Ljudje so prihitefi, da bi mu pomagati. Potegnili so ga iz vode — mrtvega- Vsi poizkusi, da bi se utopljeni deček zbudil k življenju, so ostali brezuspešni. a— Nauk Kelnaričeve tragedije- Te 200—210, baška >2« po 180—190, baška »5« po 160—170; otrobi: baški po 100—105. -f BndimpeStanska terminska borza (12. t m. Tendenca prijazna. Koruza: za julij 11.26 — 11.27, sa maj 11.40 — 11.41. B0MBA2. 4-Liverpool, 11. Julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: xa julij 6.55 /6.58/, za okt. 632, /6.26/. +Newyork, 11. Julija. Tendenc« mirna. Zaključni tečaji: za julij 12.03 /12.12/, za okt 11.70 /11.79/. 12. julija. Na ljubljanski borzi se je deviza New-york danes ponovno nekoliko okrepila, dočim Trst nadalje popušča. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.75 — 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.80 in v angleških funtih po 236, grški boni pa so se nudili po 35 in španske pezete po 6.00. Na; zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi v začetku prometa popuščala in je prišlo do zaključka po 368; pozneje se je tečaj dvignil in je bil dosežen promet pri 373, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar zopet po 369, v Beogradu je bil promet po 371. Za avgust so bili zaključki po 368 in 370. Promet je bil samo še v 7"/o Blairovem posojilu po 67.75 in 68. Devise Ljubljana. Amsterdam 2961.01 _ 2975.61, Berlin 1749.20 — 1763.08, Bruselj 732.75 — 737.82, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.98 — 217.03, NeW7ork 4308.24 — 4344.55, Pariz 287.82 — 28926, Praga 181.62 _ 182.72, Trst 356.81 _ 359.90. Curih. Beograd 7.00 Pariz 20.2075, London 15.14, Newyork, 305.375, Bruselj 51.50, Milan 25.1250, Madrid 41.90, Amsterdam 208.05, Berlin 122.95, Dunaj 57.70, Stock- še o potrebah Selške doline Prejeli smo: K članku pod naslovom »Potrebe Selške doline«, objavljenem v »Slovencu« 23. junija in v >Jutru« 4. t. m., se je v »Jutru« a t. m. oglasil nekdo, ki se ne strinja z omenjenimi izvajajanji. Dejstvo je, da bo težavno izvesti potrebo sporazumnega, preudarnega in smotrnega dela prizadetih tujskoprometnih in gospodarskih činiteljev vse Selške doline. Zakaj? Občina Sorica je poslala Tujskoprometnemu društvu na ustanovni občni zbor pismeno izjavo, da ne bo sodelovala v njem. Razen tega se prebivalci trga Železnikov zelo malo zanimajo za to društvo. Iz tega je sklepati, da se prebivalstvo Zgornje Selške doline samo odreka propagandi za tujski promet. Za Zelez-nikarje je njihova desinteresiranost razumljiva, zakaj Železniki niso tujskoprometna točka. Ne razumemo pa občinske uprave v SoricL Pisec trdi v članku, da Zvezi za tujski promet ne bo všeč izjava, da je zveza na letošnjem občnem zboru predlog za gradbo ceste iz Selške doline čez Jelovico v Bohinj sprejela soglasno in brez debate. Ne vemo, zakaj bi ji ne bilo to všeč. Zdi se nam pa, celo prepričani smo, da komentatorju to dejstvo ne gre v njegove račune. Cesti iz Selške doline čez Jelovico v Bohinj, za katero se zavzema društvo (to je vzrok, da se sorška občina ni hotela včlaniti v društvo), daje dve napaki: daljša in dražja. Pozabil pa je navesti še to, da velepomembna v prometnem, predvsem v tujskoprometnem oziru. Zaradi tega Zgornja Selška dolina ne bo nič gospodarsko trpela. Veseli nas pa priznanje pisca, da je središče Selške doline vas Selca. Nazadnje razpravlja pisec o neupravičenosti naslova Tujskoprometnega društva za Selško dolino. Za upravičenost naslova navajamo tole: Pripravljalni odbor je namenil društvu delovno območje za vso dolino in zato povabil k sodelovanju vse, ki so inte-resirani na tem. Ni pa mislil, da bo tako slab odziv, zlasti od onih, ki se danes čutijo najbolj interesirani na tujskem prometu. Zal nekateri ne razumevajo pravilno na-meno Tujskoprometnega društva, drugi spet ne marajo sodelovati zaradi lokalnih razmer. Počitniški ponavljal-ni tečaj Ljubljana, 12.julija. V februarju ustanovljeno Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani si je nadelo nalogo, pomagati svojim članom v njihovem težkem gmotnem položaju, posebno pa še zaščititi jih pred vsakim izrabljanjem njihovih delovnih moči. Izkazalo se je med drugim namreč tudi to, da so doslej v počitnicah, ko brezposelni diplomirani filozof ni imel niti te možnosti več, da bi se preživljal z imstrak-cijami, izrabljali njegov položaj tisti, ki so prirejali počitniške pomavljaJme tečaje. Za težko delo v takem tečaju so boli često sramotno hanorirani, dočim so se priredi-teiji okoristili z lepim dobičkom, a jim ni bflo treba niti podučevati. Iz tega vzroka se je čutilo Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dolžno in poklicano, da s svojimi delavci samo organizira tak tečaj za dijake srednjih šol, ki imajo pana^ljalne izpite, da s tem pomaga svojim članom in da prepreči predvsem tujcem izrabljati naše moči in vleči dobiček na naš račun. Društvo razpolaga s poreko petdesetimi kvalificiranimi mladimi močmi, ki so usposobljene za poduk v vseh razredih naših srednjih in meščanskih Sol im to v vseh predmetih. V svojem lastnem tečaju se bodo mladi profesorji za pravičen honorar toliko bolj potrudili in stavili na razpolago vse svoje mlade moči, da tako pokažejo v koliki meri so sposobni 2a svoje delo. Prepričani smo, da bo tudi javnost znala ceniti vsa ta dejstva in da bodo prizadeti starši s polnim zaupanjem poslali svoje otroke edtoate v tečaj brezpo- fcaadMripr, ki Je mača ustanova in ki ne deda Ba dobiček po-samezmka. Omenjeni tečaj se bo nffll ▼ šott na Pnn lah od ponedeljka 22. tm, do pričetka popravnih Izpitov. Starše, ki so bdH posebej o tečaju obveščeni, prosimo, da pošljejo prijave vsaj do 20. tm. Učni red tečaja je tak, da bo vsak gojenec po tri do štiri ure dnevno v tečaju. Eno do dve uri se bo vršil redni pouk, ostaOi čas pa bodo gojenci študirati pod nadzorstvom ki a pomočjo profesorjev afli karepestditorjev. Ker je star-šam posebno v predpoldamskžh urah dijaka težko nadzirati pri študiju, bo ta način nadzLralnega dela, najboljše zagotovilo za uspeh. Na taj način bo tečaj obsegal okoh 40 učnfli— ter preko 60 ponavljažndh ur, iz česar je razvidno, da je celotni prispevek 250 Din poleg vpisnine 30 Din, kar znaša le 2.50 od ure, vsekakor minimalen. Tudi Jugosl. profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, je ta tečaj s svojo pomočjo in s priporočilom, ki ga je dalo na svojem zadnjem občnem zboru, dovolj jasno pokazalo, da ma zaupanje v delo in uspeh brezposelnih profesorskih kandidatov, ki bodo s svoje strani pokazati, da so tega zaupanja v polni meri vredni in. to tako s strani starejših stanovskih tovarišev, kakor tudi s strani javnosti. Odbor DBPK. Iz življenja na dežel? Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo pop. ob 3. uri samo ob slabem vremenu) lep športni film »Matura ljubezni«. Dodatki običajni. Sledi film: »Hočem se poročiti«. Iz Kamnika ka— Tvornica za umetno ključavničarstvo. Poslopje za tvornico zida na prostoru nekdanje tvornice »Vesne« na Grabnu g. Alojzij Zeman z Vira. Kakor kaže, bo tvornica začela že jeseni obratovati. ■ ka— Popravljanje vodovoda. V Kamniku imamo vsako leto poldrag mesec tujske sezone (od 10. julija do 20. avgusta), a kakor nalašč občina prav v tem času popravlja vodovod. Zdaj razkopavajo na desetih krajih cesto in iščejo napako. Iz Ptuja J— Obračun dohodkov in Izdatkov sres-kega cestnega odbora je razgrnjen in vsakomur na vpogled pri gornjem uradu med uradnimi urami. Obračun za proračunsko leto 1934./35. izkazuje 3,110.501.89 Din dohodkov in 2,722.695.43 Dan izdatkov. Blagajniški preostanek 387.806.46 Din se je prenesel med dohodke proračuna za leto 1935./36. CERKLJE PRI KRANJU. V nedeljo 23. junija je razvil naš podmladek Jadranske straže svoj prapor. Ob zvokih šenčurske godbe se je pomikal po Cerkljah dolg sprevod podmladkarjev, ki sta se jim pridružili še gasilski četi iz CerkeJj in iz Zgornjega Brnika, da povedeta kumico go. Kristino Hočevarjevo na slavnostni prostor pred šolo Davorina Jenka. Kumico je prav prisrčno pozdravila mala deklica in ji dala košarico planinskega cvetja. Nato je ku-mica privezala na prapor lep trak. Razviti prapor je blagoslovil dekan g. Franc Doli-nar, g- šolski upravitelj ga je izročil mlademu predsedniku podmladka JS, ta pa s krepkim nagovorom podmladkov emu zastavonoši. Zatem je šolski upravitelj še govoril občinstvu in mladini o Jadranu in njegovem pomenu za Jugoslavijo- Zbor stražarjev je ob spremljevanju godbe zapel im-pozantno himno podmladka JS. Po petju so v šolski dvorani razvrstili prav zanimive otroške slike v proslavo Vidovega dne. Sledili so deklamacija »Pika-vejica«, slika »Noč v gozdu «in igrici ge. Hotzlove »Dušice« in »Valčki«. Vse je bilo prav prisrčno in lepo podano. POLJ Č A NE- Neki pokvarjeni mladoletnik je ukradel izpred oči lastnika denarnico z 80 din. Neki drugi mladoletnik je pri kopanju izmaknil nekemu kopalcu 50, drugemu pa 20 Don. 2e kaznovani J. V. je pred dnevi vlomil v hišo Franca Pajnika in odnesel uro in večjo svoto denarja. — V nedeljo je bila odigrana tekma med SK Adrijo iz Maribora in tukajšnjim SK Bo-čern z rezultatom 3:1» Adrijo. — V Stu-denicah je v nedeljo z velikim uspehom na stopil znani otroški zbor iz Loč, ki ga vodi tamošnja učiteljica komponistka gdč. Breda Ščekove. Zbor šteje 3o mladih grl, ki so odlično izurjeni. Zjutraj so peli v samostanski cerkvi popoldne pa v šoli. Petje je vsem izredno ugajalo. — V nedeljo 14- t. m. bo v Poljčamah sokolski nastop. Višnja gora. V lovišču Dragi so se pojavile divje svinje in je te dni neki lovec naletel na večjo skupino. Eno divjo svinjo je podrl s prvim strelom, druge po so se razkropile. Lovišče Draga pride na dražbo in je vredno, da se lovci zanimajo zanj. — V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da Je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa JOŽEFA BRDNIK vdova sprev. juž. žeL dne 11. t. m. po dolgi, mukapolni bolezni, previdena a sveto tajstvi, mirno preminula. Pogreb bo v nedeljo, dne 14. Julija 1935 ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana — Pariš, dne 12 Julija 1935. Angelca, Joško, Marija, Slavko, Sonja — otroci, in ostali sorodniki. Posestnik Alojzij Mifaj h Zavrtafe ae Je ponesrečil med vožnjo iz Zavrtače se je proti domu. Padel je s vosa in se tako močno poškodoval po glavi, da je moral iskati zdravniško pomoč. ŠMARTNO OB SAVI V nedeljo 14. t m. bo prvič Javno nastopila naša kmečka godba, ki se je osnovala v okviru pevskega društva »SkrjanČekc Prireditev bo ob 3. na vrtu gostilne Reber, sodelujejo pa Še poštarska godba iz Ljubljane, godba iz D. M. v Polju ter okoliška pevska društva. Sokol UčiteljsJd sofcolskogtmnastični tečaj v Crflcvenici bo od 25. t m. do 22. avgusta (ne od 28. tm. do 25. avgusta, kakor je bilo javljeno). Tečaj, Ud ga priredi savska sekcija JUU, se bo deflfl. na osnovni, nadaljevalni in zaključni. V osnovnem tečaju se bo obravnavalo gradivo za osnovne šole, v nadaljevalnem za višje narodne in meščanske šale, v zaključnem celotno gradivo, ki omogoča popolno znanje in metodo sokolske gimnastike. V tečajih se bo delalo samo dopcddne. Popoldanski čas bo prost za kopanje, veslanje, plavanje in drugo. Prehrana skupina. Za prijave je čas najpozneje do 20. tm. ■ Viški Sokol bo Imeli Jutri v nedeljo svoj praznik, na katerem bo pokazal sadove in uspehe svojega vnetega dela v telovadnici. Vsi oddelki vežbajo vsak večer v telovadnici ali pa na letnem telovadi šču, da bi nedeljski nastop čimbolj uspel. Upravičeno pričakujemo, da bo občinstvo, v prvi vrsti pa seveda sokolsko članstvo iz LJubljane in okolice jutri obiskalo Vič ter s svojim Obiskom vižko sokolsko društvo podprto moralno in gmotno. Nastop bo revija požrtvovalnega sokolskega dela, društvo pa hoče z dohodki svoje prireditve izvesti prepotrefbno adaptacijo sokolskega doma. Viški Sokol ee je že večkrat častno odzval vaMlom dragih društev in pričakuje zaradi tega opravičeno od njih, da bodo častno zastopani Jutri pri njegovi prireditvi. 15-letnica Sokola St. Vid pri Stični. Marljivo sokolsko društvo št. Vid pri Stično, ki mu je zdaj starosta daleč naokrog znani tovarnar Franc Krašovec, proslavi jutri 15-letnico svojega obstoja. Ustajnovfljeno je bilo pred 15 leti združeno s sokodskum društvom Stična. Stična se je pa čez nekaj let osamosvojila in tako sta nastali dve samostojni društvi. Prvi starosta šentviškega društva je bil dr. Andrej Jenko. Med ustanovitelji društva so bili Bršnjak Anton, Krašovec Franc, Farni Slžvmkova, že pokojni Miroslav Kvas in drugI Kljub težkim oviram in mnogten nasprotnikom je društvo lepo na- BOH POUKIH f ie najboljše *e + Prosimo, da se jo spominjate v molitvi Starši, brata in sestri. Ljubljana, 12. julija 1935. Mestni pogrebni zavod Umrla je naša dobra mama, gospa ^|itezo &ordan vdova po učitelju. Pogreb bo v soboto, dne IS. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hfie žalosti, Tyrševa cesta štev 63, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. julija 1935. Globoko žalujoči: Dana, Nada, Vladimir, Bogdan — otroci. {Prvi, fei ;e uset pasji ste/elini Mož še živi in )e danes hišnik v Pasteurjevem zavodu v Parizu Letos poteka petdeset let, odkar se je ■lavni francoski raziskovalec Pasteur prvič odločil cepiti človeka proti pasji steklini. Kdor danes obišče Pasteurjev zavod v Parizu, se lahko seznani z hišnikom Josephom Meistrom. On je bil prvi, ki mu je Pasteur rešil življenje. Če bi bil Pasteur prepuščen samemu sebi in svojim lastnim zaključkom, bi bilo najbrže nekoliko dalj časa trajalo, da bi se bil odločil za to cepljenje. Bilo je julija 1885, ko je pridirjila neka ženska s strasbourškim brzim vlakom v Pariz. Izstopila je na Gare de 1' Est. Za roko je vodila šestletnega dečka, ki ga je bil prejšnji dan stekel pes oklal na štirinajstih mestih. Lastnik psa je bil slišal o nekem g. Pasteurju, ki dela poskuse s cepivom proti pasji steklini. Mož je kupil materi listek do Parizi in ji priporočil, naj odpotuje z otrokom naravnost k njemu. v. Pasteur Novo delo proS. Einsteina jr- Slavni fizik prof. Einstein je sporočil, da mu je uspelo s sodelovanjem ameriškega raziskovalca dr. N. Rosena odkriti novo možnost, po kateri se dado tudi atomski fenomeni, ki so se doslej precej upirali, spraviti v sklad z relativnostno teorija Posrečilo se mu je najti most med relativnostno in Planckovo kvantno teorijo. Prostor po novih Einsteinovih spoznanjih ni »ena< reč, temveč sestoji iz dveh substanc, ki sta medsebojno zvezani z raznimi mostovi. Prva substanca je delec materije, druga je delec brez mase. t. j. delec elektrike. Materija in elektrika sta neodvisni konstanti narave. Most, ki ju veže, pa je atom. Nafvečje angleško Novi angleški vojni hidroplan »Sara-band« je največje letalo, kar so jih doslej zgradili na Angleškem. Tehta 31 t, ima 36.5 m krilne razpetine in 27.5 m dolžine. Šest motorjev mu proizvaja skupaj 5.500 k. s. in mu daje povprečno brzino 240 km na uro. Vsako minuto se dvigne lahko za 230 m. a njegov akcijski radij znaša 2300 km, to pa s celotnim tovorom, ki presega njegovo težo še za 6 t. Letalo je oboroženo z več težkimi strojnicami in 3.8 centimetrskim brzostrelnim topom, poleg tega nosi s seboj bombe in mu-nicijo. Posadke ima deset mož, ki razpolaga z udobnimi spalnicami in električno kuhinjo. Kot posebno prednost »Sarabande« navajajo, da se more držati tudi na najbolj viharnem morju. Zgraditelji tega velikega zračnega vojnega broda pravijo, da bi po tem uspehu lahko brez nadaljnjega zgradili 100-tonsko vodno letalo, ki bi prevažalo po 36 potnikov razen posadke preko oceana. Ura iz premega Vojni invalid Borussak iz Heidelberga je izdelal uro, ki vzbuja med ljudmi veliko zanimanje. Sestavljena je namreč iz samih premogovnih kosov in koščkov, ki jih je Borussak primerno obdelal. Navzlic čudnemu materialu pa gre ta ura prav dobro in točno kakor ura iz kovinskih delov. Drzen vlom ob belem dnevu V neko pariško draguljarno so te dni pri-611 tatovi, masldrani kot čistilci oken. dele ko so opravili svoje »delo«, so lastniki opazili, da so okradeni. Na sliki vidimo le-itve in steno, s katero so markirali svoje početje Otrokova mati se je podala b postaje naravnost v veliko bolnišnico Hotel Dieu. Tam pa ni nihče poznal Pasteurja. Zdravniki so ji svetovali, naj se nikar ne muči z iskanjem, kajti ves trud bo zaman. Tudi v bolnišnici de la Pitiče ni nihče poznal Pasteurja. Uboga mati je zarači tega zapadla v krčevit jok, iz katerega so jo zbudile šele besede nekega mladega medicinca, ki je dejal, da se spominja nekakšnega Pasteurja, ki pa menda ni zdravnik, marveč lekarnar. Baje ima svoj laboratorij nekje za Pantheonom v Rue d'Ulm. . . Šla je torej tja in je res našla Pasteurja. Učenjak jo je sprejel in ji pojasnil, da ima nekakšen serum proti pasji stekliai, da pa nekakšen serum proti pasji steklini, da pa upal porabiti zdravilo pri človeku. Mati je bila vsa obupana. Pokleknila Je pred urjem na tla in ga rotila, naj preizkusi serum na njenem sinčku. Mogoče ne bi bQ Pasteur tega nikoli tvegal, da ni videl, da je otrok že itak izgubljen. Torej velja tvegati! ... Pa tudi tega ne bi bil izvriil Pasteur, da niso pritisnili nanj njegovi učenci. Poklical je svoja asistenta Rouxa in Grangerja in se posvetoval z njima. Kmalu nato je dobil otrok injekcijo, ki ga je rešila smrti. Joseph Meister Je zaradi tega postal Pasteurjev ljubljenec in da ga ohrani kot pričo svojega prvega uspeha, ga je učenjak pozneje nastavil za hišnika v zavodu za zdravljenje oseb, ki so jih ugriznili stekli psi. Izdelovanje zlata se ne izplača V Minneapolisu v Zedinjenih državah zborujejo ta čas imeriški fiziki. Zgradba atoma je glavni p<> drr.ot njihovih predavanj. Tako j? piot. Bethge med drugimi povedal, da nu j-* uspelo Izmeriti ožit otua ugotoviti, da rnvi atomsko jed-o sa no tri-lijontinko ameriškega palca. Prof. Luritsen pa je v svojem predavanju razočaral tiste, ki sanjajo o pridelovanju pravega zlata iz manjvrednih kovin z razbijanjem atomov. V teoriji in tudi \ praksi je povsem mogoče z bombardiranjem svinčevega atoma s tokom ogromne napetosti pridobivati zlato. Toda pridelava tega zlata je tako draga, da bi moral nad tem obupati vsak špekulant. Za izdelavo minimalne količine znanstvenega zlata v vrednosti 5 ameriških centov, so morali imeti stroškov n. pr. čez tisoč dolarjev. Obleka, ki je prejela zasluženo nagrado Dva otoka naprodaj Kakšnih 1000 milj od Havajev in 70 milj vsaksebi ležita otoka Fanning in Washing-ton. Doslej sta bila last neke trgovske družbe, ki je od tam eksportirala kopro (posušene kokosove orehe). Družba sedaj likvidira in otoka zato proda z vsem inventarjem, ki je na njima, skladišči, poslopji, motornimi ladjami, modernimi pristajališči i. t. d. Novi lastnik bo dobil tudi okrog 299 duš, večinoma nameščencev družbe,. ki žive na Fanningu (Washington je neoblju-den). Tu jim tako ugaia, da ne mislijo proč. Ze podnebje je tako zdravo, da bi ga človek težko pogrešal. Je tako enakomerno, da niha kvečjemu za tri stopinje. V ledenici je zmrznil Neki delavec v m»stu Baji na Madžarskem si je poiskal zavetja pr»d opoldansko vročino v naki ledenici, lam ie zaspal. Ker ga naslednji dan ni bilo na spregled, so ga začeli iskati. Našli so ga končno v ledenici zmrznjenega. Prvak v Wimbledonu —ggz Angleški teniški prvak za leto 1935, Fred Perry, ki je na turnirju v Wimbledonu premagal nemškega p roti tekmeca Gustava von Cramma Mavrični lasje V Parizu se je vršila te dni modna revija, ki se je nanašala pred vsem na kopališko modo. Pri tem so nastopale številne lepotice z dokaj nenavadno pobarvanimi lasmi. Ena je imela lase n. pr. popolnoma bele, drugi so se bleščali v vseh mogočih barvah kakor bisernica, tretja je imela >mahagonijaste«, t. j. temno rjave z rdečkastimi svetlobami i. t. d. Med drugimi se je pokazala neka kopalka v kostumu, ki je bil ves iz ribje kože in je imel naslikano karto Francije. ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET Pariški modni ateljeji kažejo svoje najlepše kreacije pri' konjskih tttrfeih t champu pri Parizu, kjer se shaja najelegantnejši francoski moški In itgiafcl Bratislavski Landru Dvojno življenje zločinskega tipa, ki je izrabljal moč uniforme Stražmojster — morilec žensk Bratislavska policija je prijela bivšega orožniškega stražmojstra Vincenca Kraj-čeviča, ki je obtožen po eni verziji štirih, po drugi celo šestih umorov. Njegove žrtve so bile ženske, v navskrižnem zaslišanju, ki je trajalo dobri dve uri, je Kraj-čevič neprestano spreminjal izpovedi in se zapletal v huda protislovja. Na kraju pa je izjavil: »Preiskujte kolikor hočete, priznal ne bom nikoli ničesar!« Kopa obdolžitev proti Krajčeviču se pričenja s služkinjo Rozo Fenclovo, ki je služila v Komornu ob Donavi. Ta ženska se je "L 1932. proti volji svojih staršev odpeljala s češkega v Bratislaivo, kamor jo je povabil Krajčevič z obljubo, da jo bo vzel za ženo. Tri leta ni slišala njena mati nič o svoji hčeri. Potem je sedHa in napisala Krajčeviču pismo, v katerem ga je naziva! a zeta. Krajčevič ji je odgovoril, da je pač oženjem, toda ne z njeno hčerjo, o kateri sploh ne ve, kje živi. Nato je mati vložila ovadbo proti Krajčeviču. Mož pa je trdovratno vztrajaj na tem, da mu je Fendova pobliže neznana. Ko so nato preiskali stražmojstrovo stanovanje, pa so v njem odkrili vso njeno balo. Podoba je, da je Krajčevič Fenclovo vrgel v Donavo, kjer je utonila. Ta preiskava je dala policiji povod, da je še natančneje proučevala stražmojstrovo življenje in pri tem prišla do zaključka, da ima na vesti tudi neko Malvino So-bolovsko iz Komorna, dalje Nežo Streza-ndeko, ki so jo našli na Siivestrovo mrtvo na neki izletniški planini in Ano FTbyjevo. V vseh navedenih primerih so bili sledovi za izginolimi ženskami rafinirano zabrisani. Na ta način so prišle preiskovalne oblasti do zaključka, da mora biti morilec teh žensk ena in ista oseba. Krajčevič je vodil, kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, dvojno življenje. Njegova žena ga je vsekakor poznala samo kot dobrega moža, dočim je bil v resnici član bratislavskega podzemlja. Rad se Stotemu letu se že bliža Ameriški petrolejski kralj John D. Rockefeller je pravkar praznoval svoj 96. rojstni dan. Ob tej priliki so mu izplačali zavarovalnino pet milijonov dolarjev. Za to vsoto se je bil zavaroval Se v začetku svoje življenjske kariere. Tri slike, ki jih vidimo tukaj, so iz zadnjega časa njegovega življenja Čast »trebuščku" m v petdesetih letih se napravi moškim, redkeje ženskam, lepo okrogel »trebušček«, ki njegovega nosilca izpostavlja bolj ali manj duhovitim dovtipom. Ljudje menijo naivno, da je ta okroglina posledica »dobrega življenja«. Če bi pogledali malo bliže,bi spoznali, da se naredi trebušček tudi ljudem, ki sploh dosti ne jedo in ki se popolnoma izogibajo alkohola. Odkrili bi tudi. da trebuščka ne sestavlja kakšna odvišna plast masti, temveč da gre le za napihnjenost, po kateri lahko naravnost bobnaš kakor po bobnu. Ne dieta ne telovadba ne odpravita te nakaze. Nakane _ a potrebne nakaze, kakor pravi prof. dr. Krieg iz Diisseldorfa v neki svoji razpravi. Po njegovem mnenju je namreč narava starajočim se gospodom ustvarila s trebuščkom napravo, M predstavlja elastično zračno blazino. Srce počiva, na tej elastični blazini, ki ga čuva v tej starosti često že škodljivih pretresov. Politični sistem pregnal učenjaka Profesor teoretične fizike na berlinski univerzi, osnovatelj teorije valovne mehanike, eden največjih učenjakov naših dni, prof. Schrodinger ostavlja svoje dosedanje mesto in bo v tujini nadaljeval svoja razi-skavanja. Schrodinger je bil vse čas odločno proii politizaciji znanosti in visokih šol, kakor io goji narodno socialistični sistem. Ta odpor ga je sedaj pripravil do odhoda. Naročite — čitaite „LJUBLJANSKI ZVON" češkoslovaški učenjak v Tibetu Iz Dardžilinga poročajo, da je dospel češkoslovaški astronom dr. Karel Hujer na svojem študijskem potovanju po Indiji v na pol neodvisno državo Sikim in v Tibet. Potoval je po starodavnih trgovskih sledeh preko 4360 m visokega prelaza Natu-La. Prelaz je bil ves pod snegom. Pot tja je tako samotna, da ie srečal od <>ikima do tibetskega kraia Knatonga enega samega človeka. Iz Tibeta «e je vrnil no glavni trgovinski ooti preko prelaza Dželap-La. Po tej ceeti se pom'kaio karavane, ki štejeta do 200 mul. Vreme je bilo ves čas oblačno, a če se ie rn neka? časa zjasnilo, so se iičeninkii nudili mogočni pogledi na zaledenele himalajske orjake, saj Je bil tu sredi med njimi. rlf. je seznanjal s prostitutkami, katere je no izkoriščal, da so mu morale izročati svoj zaslužek. Ker pa je nosil uniformo, so se ga vsi bali. Edino tako si je mogoča razlagati, kako je mogel tako dolgo prikrivati svoja zločinstva. Dokazano je, da je bila Fenctova Kraj-čevičeva ljubica, dočim je imela Sobolov-ska krčmo »Pri treh huzarjih«. To žensko je zločinec umoril s sekiro, potem pa ji je ukradel dragoceno ogrlico. Nekatere priče se dobro spominjajo, da se je tiste dni, ko so našli Sobolovsko mrtvo, smuka! okolu hiše Krajčevič. Ana Fibichova je b2a hotelska sobarica. Krajčevič jo je umoril in razsekal na kose. Strezanicka pa je bila po poklicu prostitutka. Poleg teh žrtev sumijo, da je Krajčevič zakrivil smrt še dveh drugih žensk: Otilije Vranske, ki je pred časom izginila iz Prage na nepojasnjeno tajša-stven način ter so našli njeno truplo v dve kovčegih na vlakih ter neke plesalke iz Komorna, ki je imel Krajčevič z njo svojčas ljubezensko razmerje. Morilec se zagovarja zelo samozavestno in ^trri^n^. Svoji ženi je poslal iz zapora pismo, v terem jo bodri, naj se drži ponosno, mu je popolnoma uspelo dokazati svojo nedolžnost in bo zaradi tega kmalu izpuščen na svobodo. ANEKDOTA Nedavno umrli češki pisatelj Ignafc Herrmann je imel kot dolgoletni novinar ogorčene boje s tiskarskim škratom in s korektorji Slednji so poznali vestnost Herrmannovo, zato so pri korekturah včasih navedli tudi vir, ki naj dokaže pravilnost popravka. Tako je nekoč korektor popravil pisatelju besedo in pripisal opazko: »Glej Brus češkega jezika IL izdaja!« Herrmanm je čitai opombo, jo prečrtal in pripisal: »Korektura nepravilna; glej Brus češkega jezika HL izdaja!« Kaj sličnega bi se lahko zgofflo todi pri nas, saj se naši pravopisi raaflianih izdaj in brusi ter jezikovna rešeta v marsičem močno razlikujejo. VSAK DAN ENA t Tommyju so v kavarni angleških gardistov zamenjali čepico. Kulturni pregled Kulturno pismo iz Bolgarije Sofija, v juliju. Vzl ic gospodarski krizi so v zadnjem času razstavili svoje delo mnogi mladi bolgarski slikarji in kiparji. Najzanimivejša izmed junijskih je bila razstava Mečkovske, Vene-va in Funeva. Prva je slikarica, drugi kipar. Oba se odlikujeta po originalnosti. MeSkovska je posebno občutljiva za sladke tone solnčnega zahoda v neizmernem prostoru bolgarske ravni, kakor tudi za globoka mir bolgarskih jezer in obrežij. Kritika popolnoma soglaša v hvali talenta te slika-rice, ki zavzema med bolgarskimi umetnicami eno prvih mest. Venev in Funev razstavljata vedno skupaj. Sodijo, da ju druži natumo in surovo občutje za ljudske množice, ki jih upodabljata v svoji umetnosti zares mojstrsko. Njune slike odnosno kipi odražajo prvinsko silo bolgarskega kmeta in delavca. Stojan Venev se posebej odlikuje po moči in izvirnosti slik, ki prikazujejo šege in navade delovnega ljudstva z nekakim, tu in tam v sarkazem prehajajo-čim humorjem. Umetnostni kritik Košice je pisal, da je Venev v nekaterih slikah bolgarski Georg Grosz, medtem ko v drugih spominja na Pasqirina. KipaT Funev ljubi trdoto in originalnost. Njegova umetnost je sveža in polna resničnosti. Sikulpture Funeva ne kažejo samo značilnih tipov, marveč razodevajo stremljenje po dojetju intimnega življenja. V njih zaznavaš vzgon in gibčnost; presenečajo te po kompoziciji in po tem, kako ume ta mojster združita svoje figure v živo celoto. Pod protektoratom prosvetnega ministra generala Radeva in italijanskega poslanika v Sofiji ter šefa italijanske propagande grofa Galeazza Ciana di Cortalazzo je bila prirejena v Sofiji razstava sodobne italijanske umetnosti (slikarstva, kiparstva in grafike). Med razstavljalci so slikarji Corena, Feruccio, Fearazzi, Montarnati, Funi, med kiparji Martini, Andreotti, Baroni itd. Razstavljena so mnoga dela italijanskih profesorjev, ki vodijo današnjo umetnost v tej deželi. Vziic svečani otvoritvi in vsej reklami pa ta razstava ni nič kaj navdušila širšega občinstva. Sodijo, da italijanska um-et- L. M. škerjanca „Preludio" V »Universal — Ekliition«, ŠL 10.269 je pravkar izšla instrumentalna partitura: L. M. Škerjanc: »Preludio«. Odkar se slovenski komponisti ukvarjamo z muziko, se je sedaj prvikrat zgodilo, da se lahko pobabamo s tiskano instrumentalno skladbo, in to celo s sikladlbo, ki je izšla v aaa meniti »Universail -Edition«. Delo je spre jela U. E. brez kakršnegakoli pritiska ali ccfo plačila, kakor je puri nas navada, temiveč zgolj na podlagi v vpogled poslane ptaotiture. »Preludio« je del fcrodelne (kompozicije za godalni orkester. »Preludio, Aria e Finale«, ki jo je L. M. škerjanc komponiral 1932 za razpis nagrade Filh armonične družbe v Ljubljani. Na podlagi referata dr. Božidarja Širole, 'ki je bili v juryju, za oceno konkuirenčnih skladb, je L. M. Škerjanc prejel za svojo kompozicijo prvo nagrado Din 5000.- Prvikrat je bilo Škerjančevo delo izvajano v Zagrebu pod taktirko rektorja g. Fr. Lhotke, Ikmalu nato pa drugikrat tam pod vodstvom Vaača, 'ki je nadomeščal oboilelega rektorja. Opozarjam na odlično oceno Žige Hir-schlerja v »Jutru«. V Ljubljani smo prvi .stavek (»Preludio«) siišalli na koncertu Orkestralnega društva GL M. na jesenskem veleSejmu v septembru 1934. Skladbo je dirigiral sam komponist. Dr. B. Širola je »Preludio« ocenil v svojem odločilnem referatu tako-le: Po krasnem uvodu se oglasi takoj sikočni motiv kot priprava za glavni tema. Ta je izveden v stakatnih osminkah (viola in IL gre predsedniku centralnega odbora g. Božu Niko-Iiču, ki mu predseduje že šest let, ter njegovim sodelavcem, generalnemu tajniku Dušami Radenkoridu in predsedniku nadzornega odbora Tucakoviču. Na predlog ljubljanske sekcije, ki ie bil sprejet z navdušenjem. so imenovali v znak zahvale vse tri za častne člane. Vsn predlogi ljubljanskih delegatov predsednika Dre novca, tajnika Jermana in blagajnika Mencina v anketni in finančni komisiji so bili soglasno sprejeti — dokaz, kakšno zaupanje uživajo pri vseh tovariših. Poleg pozitivnih rezultatov, katerih plodove bo uživala današnja in bodoča igralska peneraciia, ki jii je osi purana po najboljših mooeh penzaja, je bil naivečji moralni uspeh kongresa prisrčna skupnost v težniih za prospeh umetnosti. Predstave za časa kongresa so bile razprodane. Peli in plesali so naši umetniki iz vseh treh centralnih gledališč. Usneh je bil ogromen. Tz Liubl?ane so n-a stopili gf». Ba-novec. Zupan rn Franci. Dirigent dr. ?vara ie Ml i"<-> aklamiiran pri irreUstavi «Tru-baduri**». Baletni več^r beograjskega baleta j z go. Kireanovo in Žiricovsknm je bil zelo sanuntv. Poslednja prireditev je bfl bobem-ski večer na vrtu Sokolskega doma. Na njem »o nastopih najrazličnejši igralci, pevci in plesalke. Otvoril ga je nestor beograjskega gledališča Dobri ce Milirtrinovid z recitacijo. Bolgareflci minister general Afcanasov je prisostvoval predstavi «Trubadurja», ki je bila najuspelejša prireditev. Pri vhodu so ga pozdravili predstavniki Združenja, z odra pa dr. StefumL Sarajevski igralci z režiserjem g. Rado m Pregarcem in Jeremičem na čelu so' kot pripravljalni odbor kongresa storili vse, da je potekel kongres v najlepšem redu in v vzorni organizaciji. Presrčnost, s katero so sprejeli in pogostili delegate, je napravila najugodnejši vtisk in zapustila najlepši spomin. Maša Slavčeva. ŠPORT Primorje: Slavija O. V nedelfo gre Primerja za biti ali ne biti — Zanimiva tekma z osiješko Slavijo Razvrstitev moštev, ki se bijejo za državne pike, še dolgo ni končana. Dosedanji razvoj je pokazal samo dvoje: pet klubov je še, ki imajo resne šanse za prvo mesto, in to so Concordia, Gradjanski, Hašk, BSK in Jugoslavija. Tedaj še vsi trije zagrebški klbi in oba vodilna presto Inič-na kluba, štirje so določeni že sedaj, da se bodo razvrstili konec tablice: obe Slavi ji, BASK in — naši črno-beli. Hajduk bo nemara v sredi med obema skupinama. Zadnja četrtina tekmovanja bo torej ogrožena na vse strani, že ta nedelja utegne prinesti gotove solucije, ki bodo odločilne za nadaljnji razvoj in ki bodo dovoljevale, da se z vsaj neko gotovostjo pre-motri položaj. Tako bo zagrebški derby (Hašk-Gradjanski) nemara izločil enega izmed aspirantov za prvo mesto, iste važnosti utegne biti tudi srečanje med Jugoslavijo in Concordijo v Beogradu. Pa tudi borbe Baska (s Hajdukom v Splitu), sarajevske Slavije (z Bskom v Beogradu) in osiješke Slavije, ki jo bomo gledali v Ljubljani, bodo odločilne, vsaj kar se tiče dolnje polovice. Ostali kompetenti za mesta na dnu tablice imajo težje stališče od našega moštva. Vsi igrajo na tujem, kar v splošnem pomeni že vnaprej zgubljene bitke, če ne bo presenečenj, seveda. Naši igrajo torej svojo prvo partijo z Osiječani. Ali imajo kaj prida nad na uspeh? Zdi se, da ga imajo. Doslej so na Nočna revija ilirijanskih plavačev že včeraj smo na kratko poročali o reviji ilirijanskih plavačev na četrtkovi nočni prireditvi v kopališču Ilirije. Prireditev je nad vse dobro uspela in je o-koli 600 gledalcev, ki so posetili tekmo, prišla na svoj račun. Nekateri plavači so že sedaj v rekordni formi. Zlasti se je izkazal Wilfan, M je brez ostrejiše konkurence v hrbtnem to prostem plavanju na 100 m plaval dosti pod rekordom in je posebno njegov čas v hrbtnem plavanju izboren. Hribar je potrdil dobro formo na olimpijskem dnevu in je prav tako plaval pod rekordom. Razveseljivo dejstvo je dalje, da je dobila Ilirija v Grči-ču in Schellu kar dva pdavača, ki zmore-ta hrbtno progo pod 1:19 to sta oba blizu WiLfanovega rekorda, škoda, da je bila tekma bolj internega značaja to tekmovalci niso nastopili v predpisanih dresih ter zato rekordi ne bodo priznani. Precejšen napredek so pokazali "vvaterpolist; tako tehnično, kakor tudi taktično. Zlasti velja to za juniorsko moštvo, kjer so se posebno izkazali žiža, Demonte, Scar-pa in Linhart. Senirsko moštvo še ni kompletno in ima velike vrzeli v obrambi. Najboljiši je vsekakor Fux, ki spada nedvomno v jugoslovensko reprezentan -co. Pri sprtotu smo zelo pogrešali Frit-echa, ki je na odsluženju vojašlkega roka to ne more trenirati. Zanimiv je bil prikaz novega »buterfly« sloga prsnega plavanja, ki se je v najnovejšem času uveljavil v Ameriki. Ta »metuljčkov« način je znatno hitrejši, čeprav napornejši in obstoja v tem, da se čim bolj odpravijo gibi, ki zavirajo hitrost plavanja. Strokovnjaki so si že zdaj edini, da se bo na prihodnjih olimpijadah zmagovalo le z »metuljčkovim« slogom. 100 m hrbtno gospodje: L Wilfan 1:15 (rekord isti 1:18.2), 2. Grčič 1:18.5, 3. Schell 1:18.8 ! 50 m prosto najmlajši: 1. Karbl 34.2, 2. Pestevšek 35, 3. Baš 38.«, 4. Zaletel 40. Ni še dolgo tega, ko smo bili zadovoljni ako so plavači v teh letih dosegli 40 sek. Prva zmagovalca sta velika talenta. V II. skupini je zmagal Sernec z 29.fi, 2. Demonte 30.2, 3. Banko 31.8. Ako bo Sernec napredoval kakor doslej, je najresnejši kandidat za juniorskega državnega prvaka. 50 m hrbtno dame: 1. Bradač 44.5, 2. Zalokar 46.5, 3. Vidmar 200 m prsno handicap gospodje; Hribar je dal sotekmovalcem po 12 do 23 sekund naskoka, a jih je dohitel že kmalu po tretjem obratu. INjegov čas je boljši od obstoječega rekorda. 1. Hribar 3:06, 2. Kramar 3:18.9, 3. Močnik 3:25j8. 100 m prosto gospodje: 1. Wilfan 1:03 (rekord isti 1:03.2) 2. Ziherl 1:07.7, 3. Schell 1:12.5, 4. Scarpa 1:12.6, 5. žiža 1:13 Za zadnje tri juniorje je to odličen čas. 50 m prsno dame: 1. Binder 46.2, 2. Jur-Jevčič 4(8.9, 3. Avčdn. Državna juniorska prvakinja Finceva ni startala, ker ima poškodbo na roki. 200 m prosto handicap gospodje: 1. Michalek 2:36, 2. Fux 2:36.1, 3. Demonte 2:55.1, 4. Tarvtzes. Prva dva sta startala 10 seik. kasneje (kakor ostali 50 m prosto dame: 1. Bradač 38.4, 2. Keržan 38.6, 3. Knez 50, 4. Podboj 50.6. Plaivalni program je bil s tem izčrpan. Sledil je prikaz oddelka absolventov mladinskega plavalnega tečaja Ilirije pod vodstvom vaditel ja Mirana Fuxa. Plavalno šolo je izvajalo 20 fantov in deklet Hribar, Salzer in Močnik so nato predvajali metuljčkov slog prsnega plavanja. Izredno žive so bile waterpolo tekme, kjer je po glasnem navijanju premagalo juniorsko moštvo rezervo z 2 : 1 in se-niorje s 4 : 3, seniarji pa so premagali rezervo s 4 : 0. domačih tleh zgubili samo z Bskom, kar se niti ni vzelo tako tragično. S Concordijo in s Hajdukom so remizirali, zmagali so nad sarajevsko Slavijo in nad Baskom. Po tem pregledu sodeč, bo morala tudi osiješka Slavija pustiti vsaj eno točko v Ljubljani. Ena sama točka pa ni dovolj. Tak izid tekme bi bil za Osiječane že pravi uspeh. Kajti distanca med našimi in njimi bi ostala ista, in s tem bi Osiječani našim že na pol ušli. Ce hočejo naši uspeti — in to morajo hoteti! — bodo pač vzeli stvar s tako resnostjo v roke, da bo dovolj za poln uspeh, t. j. za zmago in za obe točki. To pričakujemo od našega moštva vsi, ki se na ta ali oni način bavimo z nogometnim športom ali se zanj vsaj zanimamo. To zahtevo stavlja na naše moštvo ves naš nogometni šport, ki vidi v črno-belih svojega odličnega zastopnika v borbi za državno prvenstvo. Ali naj mar moštvo razočara vse svoje pristaše, ves slovenski nogometni šport? Borba z osiješko Slavijo pomenja za naše poslednjo šanso. Ce sedaj uspejo, Jim je pot odprta, da dosežejo še kako boljše mesto, da dosežejo vsaj to, da ne bo ljubljanski nogomet na poslednjem mestu državnega prvenstva. To morajo doseči! Tekma bo na Primorju, začetek ob 17.30. Prodaja vstopnic ves dan v trgovini Baraga, nebotičnik. Današnji lahkoatletski miting Ilirije prične točno ob 16. na igrišču Primorja. Poleg točk, ki smo jih že objavili, bo še skok ob palici, kar je včeraj pomotoma izostalo. Savezni sodniki in tekmovalci naj bodo vsaj enkrat res točno na mestu — saj že tako hirajo vse naše prireditve še na vseh drugih mogočih napakah. Program je zanimiv, prijave številne, vstopnina izredno nizka. Zato se bo gotovo tudi širša športna javnost v polnem številu odzvala prireditvam v soboto in predvsem v nedeljo pri zelo zanimivem maratonskem teku, ki se teče pri nas prvič. Opozarjamo predvsem na zgodnjo uro starta za maraton — v nedeljo ob 7. zjutraj. Občinstvo ob progi naj ne pozabi, da bodo tekli maratonci približno 3 ure in da zahteva ta tek posebnega, največjega fizičnega napora od tekmovalca, ki ga le redki zmorejo. Naš prvak Stane šporn — letos bo tekel že štiri-najstič zaporedoma in celo skozi svoj rojstni kraj Ježico — bo imel močno konkurenco. Starman Janez (Sloga) in ostali maratonci, ki so že ponovno zastopali barve naše države na balkanijadi in drugod, so se tudi resno pripravili. Tekače bo spremljal poleg sodnikov tudi zdravnik. Sestanek tekačev in sodniškega zbora je točno ob pol 7. na Primorju. Na mitingu Ilirije nastopijo vsi 4 ljubljanski lahkoatletski klubi s svojimi najboljšimi močmi, pri balkanski štafeti (800 —400—200—100) pa poleg teh še zagrebški klubi. Mladika — Slovan jutri ob 10. na igrišču Mladike na Kodeljevem. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 10. julija 1935). Navzoči gg. Kralj, Novak, Sancin, Juvan, Jančar. V nedeljo 14. julija se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 17.30 Primorje — Slavija, Osijek, dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Dorčec, nadzor nad blagajno g. Šalamon. Primorje mora postaviti deset rediteljev. Igrišče Slovana ob 9. Grafika — Korotan, službujoči odbornik g. Galov, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Mladike ob 10. Mladika — Slovan, službujoči odbornik g. Sušnik, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. V Kranju ob 18. Korotan _ Sloga. Službujoči odbornik g. Pe- trič. Korotan mora postaviti deset rediteljev. V Mariboru igrišče Rapida ob 17.30. Rapid — Celje, dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Hreščak. V Hrastniku igrišče Hrastnika ob 18. Hrastnik — Zagorje. Poziva se 0. 0. Trbovlje, da določi službujočega odbornika iz Trbovlj. Hrastnik mora postaviti deset rediteljev. V Domžalah se določi obvezna tekma med Domžalami in Diskom obl8. na igrišče Domžal, blagajno vodijo Domžale. Z ozirom na brzojavko JNS. od 10.julija se določi prvenstvena tekma Olimp — Athletik S K na 21. julija 1935. Odobri se prva poskusna tekma Lendava — Mura 14. julija v Lendavi. Opozarja se Lendava, da sme nastopiti na tej tekmi samo z igralci, ki ie niso bili člani nobenega kluba. Odobri se prijateljska tekma Jugoslavija — Svoboda, Maribor 14. julija v Celju. Naproša se delegirani sodnik, da pregleda igrišče Jugoslavije. Kot delegat LNP se določi g. Svetek. Odobri se brzoturnir Moste, 14. julija v Mostah s sodelov. klubov Moste, Slavija, Mladika in Zalog. Vzamejo se tudi na znanje priložene propozicije. Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem Gorenjec — Radovljica 7. julija na Jesenicah,, Domžale — Mars 7. julija v Domžalah in Olimp — Rudar 30. junija v Celju. Rezervira se 11. avgust Disku za njegov športni dan. Dalje < I Jutri na Hermeaovo dirkališč«, kjer bodo ostre borbe med kolesarskimi dirkači raznih naših klubov ! Na poostritev teh borb bo gotovo vplival krasen prehodni pokal gospoda Ravniharja župana ljubljanskega, ki si ga je leta 19&3 priborila »Sava« to, ki že nekaj dni sem krasi »Astrovo« izložbo blizu »Daj-tdama«. izvajanje zanimivih točk programa se prične ob 16. Vsled nizke vstopnine je pričakovati, da to prireditev po6eti čim številnejše občinstvo, da ■ svojo prisotnostjo podpre nadebudne dirkače, kateri že 21. t. m nastopijo v banovtoskem prvenstvu LJubljana - Maribor, kmalu nato na državnem prvenstva Zagreb - Ljubljana in še v drugih di/rkališčnih to cestnih dirkah. Športni dan v Kamniku. Agilnd SK Kamnik priredi v nedeljo športni dan s pestrim sporedom. Nastopile bodo v tekmi vse sekcije. Dopoldne bo ob 11. na glavnem trgu tek na 3000 m dolgi progi, pri katerem sodelujejo tekaiči Ilirije, Primorja, Radomelj in K«.mnika. Kamnik bo zastopal Bru-oan- Popoldne bodo na kopališču plavalne tekme, pri katerih sodelujeta poleg kamniških plavačev še »Korotan« iz Kranja in »Jadran« iz Ljubljane. Po plavalnih tekmah se bodo pomerili kamniški nogometaši v revamžni tekmi s »Savico« iz Stražišča. Zvečer pa bo na kopališču nastop težko-atletov v rokoborbi, boksu in dviganju uteži. Na teniškem igrišču bo dopoldne in popoldne teniški turnir. Prijatelji športniki, v nedeJjo v Kamrnk! Kajak regata na Savi. Za Sajak regato, ki se bo vršala Jutri v nedeljo na Savi med postajama Sava in Hrastnik, vlada veliko zanimanje. Poikrcrviteljstvo nad prireditvijo je tevdSl prevzeti g. ban dr. Dtoko Puc. Prisostovata pa bosta najbr-že tudi g. minister dr. Aner tn g. minister za telesno vzgojo dr. Komnjeeovič. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem obiskovalcem regabe polovično vožnjo do postaje Save aH Hrastnika. Pri odhodu naj kupi vsak cel vozni listek tn obrazec štev. 10, nakar se more brezplačno vrniti. Priporočamo občinstva to nedeljskim izletnikom, da obiščejo to nedeljo naše Zasavje, kjer Obenem lahko sledijo tej ze8o zanimivi športni prireditvi na Savi Gledalcem priporočamo, da prisostvujejo tekmi pri Prusniku afli pri tunelu pri Hrastniku, kjer so najbolj divje brzice. Start jte pri postaji Sava ob 14.30. Izletnikom priporočamo jutranji prvi vlak, M odhaja iz Ljubljane ob 5.20, da se po izletu pravočasno vrnejo k Savi. Vsem drugim gledalcem to kopalcem pa priporočamo vlalc ki odhaja iz Ljubljane ob 7.20. Službeno iz S. O. LNP. Delegirajo se k tekman 14. julija: v Ljubljani, igrišče Primorja, ob 17.30 Primorje-nSlavija O. stranska sodnika Pečar to VrhovnSik, igrišče Mladike ob 9. GrafilkarKoraban Mr-djen, igrišče Mladalke ob 10. Mladika^Slo-van Jordan; v Kranju ob 18. Korotam-Slo-ga Camernik (po sporazumu); v Mariboru, igrišče Rapida ob 17.30 Rap®d—Oelje Bfi^jak (po sporazumu); v Hrastniku Hrastnik—Zagorje Joksič; v Domžalah, igrišče Domžal ob 18. Domžale—Disk škerlj; v Ljubljani, igrišče Miost, braotur-n&r Ramovš to Lukežič. Službene objav« Ljubljanskega hasena podsaveia. (Iz seje uprav. odb. dne 9. HI.) Dvigne se suspenz S. K. Ptuju in podsav. sodniku Verslu. Dopis SK Ptuja od 8. VII. se vzame na znanje. Kaznuje se podsav. sodnik Versel z ukorom, ker ni oddal kljub opetovanim pozivom sodniških taks od treh tekem. Isti se ponovno poziva, da nakaže predmetne takse na naslov podsaveza do 15. VII. Prošnjo ASK Gorenjca za preložitev tekme dne 14. VTI. iz Zagreba na Jesenice se izroči savezu s priporočilom. JS2S se naprosi za brzojavno obvestilo, ali nastopi Concordia 14. VII. proti Gorenjcu v tekmi za drž. prvenstvo. Opozarjajo se klubi, ki želijo za tekme v drž. prvenstvu gotovega sodnika, da morajo javiti to savezu 14 dni pred tekmo. Za tekmo Gorenje: Concordia dne 14.VII. je delegiran ss. Bal-tesar. Izpiti za savezne hazenske eodnjke se izvedejo koncem julija odnosno v počet-ku avgusta. Definitivni termin bo objavljen pravočasno. JSŽS se naprosi za določitev izpitne komisije. V svrho rednega nadaljevanja praktičnega sodniškega tečaja se pozivata SK Jadran in SK Ilirija, da postavita vsak četrtek ob 18.39 na igrišču Jadran po eno hazensko družino. Ponovno se opozarjata oba ljubljanska kluba na zdravniški pregled aktivnih hazenašic in atletinj, ki se vrši vsako sredo, četrtek in petek od 16. do 17.30 v protituberkuloznem dispanzerju na Miklošičevi cesti. Tekmovalkam, ki do 15. VII. ne bodo zdravniško pregledane, bo zabranjeno nadaljno nastopanje pri javnih prireditvah. V poštev prihajajoči klubi se opozarjajo ponovno na lahkoatletsko drž. prvenstvo družin, ki se izvede 27. in 28. VII. Cita se za SK Ptuj hazanešica Spruschina Trauti s pravico nastopa v vseh tekmah 16. VII. ASK Primorje (Nogometna sekcija. Danes ob 19.30 naj bo prvo moštvo pred Emono zaradi gostovanja v Šoštanju. Ker se potuje v nedeljo zjutraj, dvignite opremo pravočasno. Magister, Bizjak, Pupo, Str-nad, Race sigurno. Ob 20.30 strogo obvezen sestanek liginega moštva pri Hafnerju. V nedeljo dopoldne ob 10.30 igrajo sub-juniorji na našem igrišču z mladino Mladike. Predsedstvo S. K. Ilirije sklicuje izredno skupno sejo upravnega odbora, starešinstva, načelstva nogometne in lahko-at-letske sekcije za drevi ob 20. v restavraciji hotela štrukelj. Predsedstvo naproša vse člane upravnega odbora, starešinstva ter sekcijskih načelstev, da se seje vsled važnosti dnevnega reda sigurno udeleže. SK Ilirija (nogometna sekcija), Jtmtarji igrajo v nedeljo ob 10. na Rakovniku v običajni postavi. Na Stadionu se zberite v nedeljo ob %9, da prevzamete opremo. Obvestite se med seboj! S. K. Slovan. Danes ob 18. mora biti prvo in drugo moštvo na našem igrišču. Igramo trening tekmo s Slogo. Po tekmi sestanek pri Krušiču* S. K. Sloga. Danes ob 18. članski sestanek I. moštva v klubskem lokalu. Isto tam prejme vsak igralec opremo za nedeljsko tekmo v Kranj«, ZAHTEVAJTE PRI SVOJEM FRIZERJU S fffi? NEGOVANJE LAS ^----• 8176 B. L. Stevenson: 75 Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Mož je bdi OKjkriftosTČino razburjen. Pomoflil sem mu roko. »Gospod Byfield, moje besede so bile brezobzirne. Prosim, dovolite mi, da jih preklicem.« ZimajaJ je z glavo. »Bile so resnične, gospod, vsaj deloma resnične. To je tisto.« »Nu, DfU, prijatelj, nikar ne tako! Nate, vzemite denar. In zdaj, ko ste ga dobili, vam dam svojo najsvetejšo častno besedo, da ne pomagate zločincu. Koliko časa more »Lumardi« ostati v zraku?« »Tega nisem nikoli natanko preizkusil; mislim, da kakih dvajset ur — če je huda siila, tudi štiri in dvajset.« »Da vidiva Zračni tok gre, kakor čutim, še vedno proti severovzhodu ali severoseverovzhodu. In kakšna je višina?« Pogledal je na tlaJkomer. »Ne čisto pet tisoč metrov.« Dalmahoy je slišal te besede in zavpil: »Hej, fanta, zajtrkujimo! Kruh z maslom, pogača in svetal škotski whisky! Pridite, Ducie, pomagajte tudi vi, moj mali Dedal! Če niste lačni, sem pa jaz.« Ali so biile moje lastne duševne moči tako pičle, ali so mi bile pa Otrpnile od prehudega mraza. Zavedel sem se svojih tankih hlač, pred vsem pa nepremagljive potrebe po spanju. Jesti se mi ni moglo, pač pa sem zvrnil poi kozarca whflslkiya in se zaril pod kup odej. By-field mi jih je ustrežljivo pomagail zravnati Morda je čutil v mojih zahvalah nekakšno negotovost, morda tudi ne; vsekako se mu je zdelo potrebno, da mi je zatrdil: »Kar zanesite se name, gospod Ducie.« To sem videl, in mož se mi je skoraj prikupil. Zdelo se mi je, da še ni minute, odkar sem bdi zadremal, ko me je zbudilo šumenje v ušesih; skeleča bolečina me je prešinila in poskočil sem, kakor da bi mi s klinom razganjali sence. Tisti mah s eni začul, da me nekdo kliče po imenu. Sedel sem pokonci in v širokem pramenu mesečine zagledal Dalmahoyev razburjeni obraz. Ozrl sem se kvišku. »Lunardi« je bil ves izpremesnjen: vsak palec njegovega oboda se je lesketal kakor srebro. Tudi vrvi in konopci so bali podobni srebrnim aHi živosrebrnim trakovom. In sredi te leskečoče se kletke je nihal, nekoliko pod obročem in vsaj pet čevljev nad najinim dosegom, gornji konec utrgane zaMopne vrvice. »Hm«, sem rekel, »lepo reč ste napravili. Dajte mi odtrgani konec in ostanite pametni, če je mogoče.« »Da bi le bilo«, je zastoikal in se obe-roč prijel za glavo. »Bojim se pa ne, velecenjeni, če tako mislite.« A jaz sem se bal, in še stra3ansko. Vendar, nekaj je bSo treba storiti Bralec mi ne bo zameril, če hitro preskočim naslednje dve ali tri minute, ki se jih Še danes ob vsakem najmanjšem povodu spominjam, saj so ostale groza in mora mojih sanj. Nihati na robu temnega prepada, trepetaje plezati kvišku po zamrzfli vrvi in čutiti, kako vam skače vaš lastni želodec naliik vedru v globokem vodnjaku gor in dol, gor in dol — nu, sodim, da so me baš neznosne bolečine v moji glavi izpodbadale k temu poizkusu — kakor zobobol pripravi človeka, da sede na zobarjev stoL Zavozlal sem raztrgana konca zakilopne vrvice in se spustil nazaj v ladjico, nato pa z eno roko odprl zaklopec, med tem ko sem si z drugim komolcem brisal potno čelo. Znoj na zaleku mojega rokava se je hipoma izpremenil v led. Že čez minuto je postalo šumenje v ušesih manj hudo. Dalmahoy se je sklanjal k arakoplovcu, ki je hropel in mu je kri curljala iz nosu. Držal sem zaklopko odprto, dokler se nismo pogrezmili v plast megle, najbrže v isto, ki jo je bil »Lunardi« malo prej predrl Vlaga, ki je bila nakopičena v njej, nam je bila najbrže tudi stkala mrzlo srebrno odejo. Počasi, ne da bi se dvigali, smo spluli iz megle, in mesec je zasijal nad globino, ki je bila pod nami; v njegovi svetlobi so se nam odkrivale lise trdnih tal in vodnih ploskev in spet izginjale kakor prikazni Pogledal sem na kompas. Naša smer je kazala na jugovzhod — a kje srno bili? Byfield je smrčal. Izvlekel sem uro, a t giej si ga spaka, pozabil sem jo bal naviti. in zdaj se je bila ustavila. Kazalca ' sta kazala štiri, pa dvajset minut Raz-srvit torej ni mogel bditi daleč. Osemnajst ur, morda dvajset — in Byfield je mislil, da plovemo s hitrostjo tridesetih milj na uro. Pet sto milj-- Pred nami je bali srebrn trak: redovni trak, togo napet skozi noč, ostro začrtan, v dailjavi vse širji in širji — morje! Čez minuto ali dve sem začul šumenje valov ob bregu. »Pet sto milj«, sem jel spet računati, in pobožen mir mi je napolnil srce. Zbežal sem Dahnahoya pokonci in iztegnil roko: »Morje!« »Taiko je videti; rad bi le vedel, katero?« ■ J »Angleški preliv.« »Hejo«, je kriknil Byfield, M se je bil v tem zbudil in se opotakel na noge. »Koliko je ura?« Povedal sem mu, da mi je obstala. Z njegovo je bilo takisto. Dalmahoy je vobčc ni imel pri sebi. »Lepa istorija!« je zarentačl. »Velik dolžnik sem vam, gospod Ducie. Malo je manjkalo, pa bi bilo po nas; še zdaj mi je glava kakor osje gnezdo.« Držal se je z rokami za vrv, trudeč se, da bi predrl temo z očmi Jaz sem ždel zraven njega; zdelo se mi je, da mineva ura za uro. Razsvita pa kar ni hotelo biti. Nazadnje se je obrnil »Zrakoplov pada. Vrzite nekaj pritežika iz ladjice.« Toliko je bilo gotovo, da smo imeli obalo tik pred seboj. Našel sem nekaj vreč peska in jih izprazni', čez rob. Se enkrat se je vzdignil »T.unardi« in j v višini nekaj sto čevljev preletel obalne čari Razburkano morje nam je zagr- I melo naproti; med tem, ko smo visoko in svobodno pluli nad njegovim divjanjem, se nam je pokazal oub->j valov, kakor pepekiatosiv obraz, spačen v smrtni muki Naliik vreči je ležala noč nad nami in okoli nas, a prav z zenita je trepetala prva svetloba novega dne. Počasi se je širila in spuščala na nas, dokler ni dosegla obroča daljnih hribov; tam se je mahoma polila s škrlatnimi progami, presekana od žarkov vzhajajočega sonca. »Sidro dol!« Byfield je skočil k za-Mopini vrvici, in brezoblična zemlja nam je zašumela naproti Sončni sijaj, ki smo padali skozenj, se je še ni bil dotaknil. Skakala nam je naproti, vsa ovita s sencami, kakor ne-preračunljiva, divja žival iz svojega skrivališča, pokrita s kosmato obleko gozdov in grmovja. Med gozdi .se je lesketala samotna reka Jata čapelj se je pod nami vadi gnila nad vrhove dreves in vrešče zletela proti onemu bregu. »Tu ni mogoče«, je rekel Bvfield in spet zaprl zaklopko. »Gozdov se moramo rešiti. Alo!« Reka pred nami se je zdajci razširila v leskečoč se zaliv, pokrit z zasidranimi ladjami Visoki hribi so ga obdajali, in v zarezi skrajnega zahodnega grebena je raslo iz vode sivo mesto. Kakor sedeži v amfiteatru se je vzpenjalo v hrib; dimniki so puhali jutru svoj dim naproti, in na jugu so se vrste hiš lokoma zgrinjale k ostremu skalnemu rtu, pred katerim je stal dvo-jambomik z belimi jadri, obrnjen proti širokemu mrrju. Kupujte domače blago J CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« -m _ _____.. . _«. odgovor, priložite UM 3« v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek *JutraM, Ljubljana« Vsaka besnda 80 par: U dajanj« ttMtlOV« ali u «fr» p« a Din. fl) Iščemo pletilce n Cotton-stroje (L&ngen und Fussa.rbeite-r), ki imajo dobra spričevala. Ponudbe pod »Pletilec P-38TT6« aa lnterreklam. Zagreb. Ma-•arvkova 28. 15688-1 Šoferja - mehanika Testnega, za takojšen na-st>p. išče večje trgovsko podjetje. Poročeni niso izključeni. Pri ponudbi na ogl. odd. Jutra navesti starost in dosedanja službena mesta pod »Si.gur>-n«. 15097-1 Simpatično gospodično dobre rodbine, z najmanje 4 razredi gimnazije, trgovskim tečajem aii trgovsko šolo, sprejmem za drogerij-sko praktikantinjo. Pogoj veselje in smisel za trgovina. Pciij.ibe na ogl odd. Jutra pod šifro »Praktikan-t cja za drogerijo«. 13576-1 Kuhar(ica) reetavracijSki, samo<=tojen, prvovrstna moč, za topla in mrzla jedila, se sprejme v ete.lno službo takoj. Ozira se le na prvovrstno moč. Slača po dogovoru. Ponudbe pod «15. julij« na ogl odd. Jutra. 35691-1 Frizerko ki je vešča tudi v moški stroki, aH frizerja, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1578^.1 Beseda 1 Oin, davek 2 Oln. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prodajalka samostojna moč, vaj sna voditi tudi en gros, išče službe za takoj. Vešča nemškega in »rbohrv. jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 2060«. 13965-2 Natakarica zmožna in poštena, z dolgoletnimi spričevali, z znanjem nemščine in italijanščine, išče zaposlenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena natakarica 22«. 15706-2 Damska frizerka z znanjem slovenskega in nemškega jezika, vešča železne. - te ne in trajne on-dulacije, manikiranja ter striženja, želi prenr.eniti mesto s 1 avgustom ali pa tudi pozneje; v prvi vrsti pride v poštev Celje. Ponudbe je nasloviti na R.liani k Mimi, Slovenske Konjice. 15668-2 Natakarica pridna in poltena, opravljala bi še tudi druga dela, vešča kuhanja in šivanja, išče dobro m^sto s 1. avgustom najraje v Maribora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15768-2 Pek z obrtno pravico, 8?e primerne službe Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Samski 40«. 15765-2 „ skupni delavec, išče rfnfbe. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod «Pek 4«. 15764-2 G. Th. Rotman: PcfpsgH cvetlični lonec 53 Menda še ni bilo pet minut, bo sva za-čuli pod seboj pokanje grmovja. In res — bil je vaški redar! Iskal naju je, kakor da bi mu šlo za življenje; ker mu pa ni prišlo na misel, da bi bil pogledal kvišku, naju seveda ni našel. In tako je nazadnje odnehal in se vrnil v svoj čoln. Ko sva začuli pljuskanje vesel, sva se jadrno spustili z drevesa. Miši, podgane Za svoje oblastveno priznane in atestirane patrone na dimni plin za ugonab-Ijanje podgan, miši Ln aift-kov, ki imajo presenetljivo radikalen učinek. iščemo fiovsod zastopnike. Za ta-ogo je potrebna kavcija Din 1000—2000. Ing. Scha-cberl. Novi Vrbas. 19146-5 'U* Beseda 1 Oin, davek 2 Oln. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 "tn Zadovoljimo vsakogar t ceni ln kvaliteti. Llster suknjiči! Din 1S5.- športni 98.-. prima pnmparice 98.-, svilene srajce 46.- Itd. Presker, Sv. Petra e. 14 ai-6 Kuhinjsko gredenco skoraj novo ter mizo in plinski štedilnik, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15J748-6 Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din. ia Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio tehnika samostojnega, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi prodajalec«. 15760-1 Beseda 50 para. davek 2 Dia. ca lifro ali dajanje naslova S Oia. Najmanjši znesek 12 Din Motor s prikolico prodajam čisto poceni radi odpotova-nja. Vrenjak, krojač, Rožna dolina 23. c. VII. Ljubljana. 1580CH10 Beseda 1 Din, davek 2 Oin. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmar;SI znesek 17 Dlo. Babljena kolesa damska in moška, poceni naprodaj (tudi na obroke odn. knjižice) pri »jPromet«. (Nasproti križevniške cerkve). 15734-11 Damska in moška kolesa prvovrstnih nemških tovarn, po neverjetno nizki ceni. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina koles, Tyrše>va 36. loTOMll Beseda 1 Din, davek 2 Oln. za ilfro ali dajanje naslova 5 Oio. Najmanjši znesek V> "i. Knjižice Kmetska posojilnica, Ljubljana Din 90.000 in 10.000; Hranilnica kmečkih občim Din 20.000 Mestna, Kamnik 10.000 in 2.000; Mestna, Črnomelj 30.000, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 33«. 13796-16 Posodim na prvo mesto vknjižbe Din 500.000 knjižico Kmet-ske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe pod »Kriza« na ogl. odd Jutra. 15600-16 Prodam knjižice Zadružne gospodarske banke 8.000 in 100.000 najvišjemu ponudniku na ogl. odd. Jutra pod »Zadružna«. 19797-16 Iščem družabnika poltenega, popolnoma iavež-banega v lesni stroki, kateri ima zveze z inozemstvom. Potrebni kapital po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15553-16 Posodim 20.000 Din proti prvi intabulaciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temenica«. 15791-16 Knjižice Okrajna posojilnica Radeče Din 10.000, Okrajna posojilnica Krško Din 8.000 in Občinska hranilnica. Ormož 10.000, prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Za gotovino«. 15798-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Deklico staro 9 let oddam za svojo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15674-14 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din S 1. julijem dajem v najem gostilno. Prednost imajo starejša dekleta ali pa mlajša vdova. Naslov v ogl. odd Ju-,ra. ^5720-17 Ka m pa, ka m ? Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Danes vsi v Zg. Šiško! na domačo zabavo. Godba, ples. Vabi gostilničar. Gostilna Carman. 15506-18 V soboto in nedeljo vsd v na novo prevzeto restavracijo »pod Skalco« na Mestnem trgu lil. Dobra jedača in pijača, solidne cene. Abooenti se sprejemajo. 15729-118 V nedeljo vsi v Tomačevo na žegnanje! V gostilni Kovač se vrši veselica s plesom. V ponedeljek pa na krofe. 15?&4h18 Lokali Vsaka besed« 1 Din: sa dajanje naslov« ali za ttfra pa 6 Dia. (18) Pisarniški prostori v pritličju v Dalmatinovi ulici, se oddajo z avgustom. Poizvedbe: Stavbna pisarna Rimsika cesta 2/1. 16T12-19 Trgovski lokal (vogalni) center, oddani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15754-19 Večji lokal iščem v centrumu, obstoječ iz vsaj 2 prostorov, velike izložbe za 1. avgust. Nujne ponudbe pod »Lokal 18, 1935« na oglasni odd. Jutra, 15716-19 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v podpritličju vile tik Ti- volija, sončno oddam. Knafljeva 13/IL Ogled od 2.-7. ure. 15690-21 Trisob. stanovanje s kopalnico v vili na Opekarski cesti, se odda z avgustom. Poizvedbe: Stavbna pisarna, Rimska cesta 2/1. 15713-21 Štirisob. stanovanje z verando in kopalnioo, se odda s 1. avgustom na Sv. Petra c. 27. Vprašati v pritličju. 15(74(7-31 Za november odam 4 sobno stanovanje s kopalnico in vsemi drugimi pritiklinami in souporabo vrta. v vili blizu ba-novinske palače, za ueseč-no najemnino 1600 Din. Levstikova 13, podpritličje. Ogled od a—12., 3.-6. 15760-21 Beseda 2 Din, davek 2 Oin za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek Dvosob. stanovanje iščem, kopalnica ln pri-tikline za 1. september. Zakonski par brez otrok, pogoj lega severni del mtsine sredine. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod 15702-2U Dvosob. stanovanje iščem, kopalnica in pri-tikline za 1. september. Zakonski par bTez otrok, pogoj lega severni del mestne sredine. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blizu kolodvora«. 15702-21 a Beseda 1 Oio. davek 2 Dla. za Šifro al* dalanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Dla. Opremljena sobo popolnoma separirano, od- d.un ia stajto na Erjavčevi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra 15606-23 Opremljeno sobo center, tik Tivolija, separt-ran vhod, oddam. Knafljeva 13./H. 16626-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, ugodno oddaim 7 minut od pošte. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13728-03 Sobo oddam gospodu. Poljanski na6ip 14, stopnišče VIL, vrata 10. 15T7S7-23 Lepo sobo s posebnim vhodom sredi mesta, oddam enemu ali dvema. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15730-23 Sobo lepo opremljeno, oddam na Me6tnem trgu 17, vrata 8. 15(791-23 Opremljeno sobo leipo, takoj oddam gospodu, Poljanski lasip 8/1 15792-23 .-L. O'- Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj v mestu. Naslov v ogl. odd. Jutra 16793-23 Beseda I Oin, davek i Din. sa Ufro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSI znesel 17 Dia. Hidrauličnu presu tražimo stajaču, sa prečni- k>m klipa od 300-500 mm sa bodom klipa od 400 mm ili više. kao I kompresor uz to sa sisaljkom za vodu, -Barz*-1«. gvoždjara, Subo-tica. Nagradjujemo agente. 155S7-29 Stroj za mešanje zemlje dobro ohranjen, kupim. Ponudbe prosim na Povalej Franc, Sv. Pavel pri Preboldu. 15673-29 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Sokolska ulica 5, Prule. 15799-23 Vsaka beseda 1 Din: j aa dajanj« naelora aH ; sa litra pa 6 Dim. (20) i Sredi Maribora (Mlinska 8) prodam ali zamenjam manjšo renovirano hišo. Lokal več stanovanj. Gotovine potrebno 120.000 15232-30 Petstanovanjsko hišo v Ljubljani, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15790-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovec na deželi z dobro idočo trgovino, teli znanja z boljšo damo. po možnost; trg. naobraženo. z aekaj gotovine. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zenitev 25«. 15867-25 Poročiti želim zaradi prevzema male industrijske obrti pošteno dekle do 20—30 let z nekaj premoženja. Sem samostojen, izobražen obrtnik in prevza-raeni obrt na dobrem prometnem kraju. Ponudbe je poslati na podružnico Jutra Maribor s sliko pod »Srečna bodočnost«. 15676-25 18 letno defcle se želi poročita Prednost imajo gospodje z nekaj premožen^. Ponudbe s sliko pod »Dober mož«. 18795-25 Glasbila Beseda I Din, davek i Dlo. ca Šifro ali dajanje naslov« 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Oia Popolnoma nov klavir prvovrsten, ng