Šoštanj in okolica. Vlak, ki vozi iz Celja skozi Velenje proti Dravogradu, zapusti pri postaji Rečica ob Paki Savinjsko doliTio ter začne zaradi vedno bolj se vzdigujoče proge sopihati po vedno ožji soteski Penk, dokier ne pride skozi kraitek predor v slikovito do 6 km dolgo in 1V2 km široko Saleško dolino, ki se imenuje tako po blizu Velenja ležeči razvalini nekdanjega gradu Schalleck. Prva postaja v Šaleški dolini je Šoštamj-Topolščica. Šoštamj je malo mestece z 1400 prebivalci. Leži 360 m nad morjem tib vznožju smrekovega gozda. Mesto je postalo Šoštanj 27. maja 1911, pravice trga pa je dobil najbrž od celjskih grofov. Gospodje šoštanjski se že imenujejo 1. 1236., cerkev sv. Mohorja in Fortunata ipa 1. 1434. Na strmem hri'bu nad Šoštanjem moli iz smrekovega gozda razviajlina »Pusti grad«. Bil je tukaj po pravIjici takozvani svetilnik. ko je še polnilo Šaleško dolino jezero. (Glej ŠHih: »Nekoč je brlo jezero«). Gotovo pa je služil kot stražni stolp, raz kateri se je naznanjal sosedom bližajoči se sovražnik. Stari grad so baje razdejali celjski grofje (1437.), po drugih virih so ga pa sežgali Turki (1473.). Sezidiali so potem na seda- njein mestu tekorn sto let drug grad — seveda s tlako — ki ga ie sedanj: lastnik tovarnar "VVoschnagg preuredil za stanovanja svojim uradnikofm in delavcem. Za časa Rimljanov je spadala Šaleška dolina v provinco Norik. Ne ve se, ali so biva-li Rimljani stalno tukaj, ali pa je bila pokrajina le neobljudena — da so pa bili tukaj vsaj mimogrede, kaže izkopani rimski kamen, ki se je našel v Šm(artnem pri Šaleku. Ni kmalu pokrajine, kjer bi bilo tol_ko gradov — deloma še ohranjenih, deloma že v razvalinah — kakor v Šaleški dolini. Zato le tudi razširjenih po rnaši okolici nebroj naiznih pravljic. Ker je imela luteran&ka vera pospeševatelje in pokrovitelje ravno v graščinski gospodi, se je tukaj naglo širila>, po protireformaciji se pa niti 50 let ni več vzdržala. Zahodno Šoštanja stoji na strmem skalovju podružna cerkev sv. Florijana. Tukaj je stal svojčas gradič, ki je bil nazadnje last Kacijanarjev. Ivan Kacijanar — imenovan slovenski Wall©nstein — Jc bil na Hrvatskem zavratno umorjen in leži piokopam v Gornjemgradu. Gradič so porušili najbrž Turki, ker še Sedaj visi v, cerkvi na steni turškia nodkev Grad Forhtenek (sedaj razvalina), ki leži severno od Šoštanja, je bil 1. 1635. oropan od kmečkih puntarjev. Na tem gnadu so bili najbrž prvi luteranci v tej dolini. Tedanja posestnica Altenhausen je imela na gradu oženjenega predikanta, ki pa ga je morala krnah odsloviti. Šoštanju najbližji grad je Marof (Gutenbiichel). ki je po prevratu prišei po nakupu v last narodnega posestnika. Do prevrata se je piosebno v Šoštanju hitro in močno razvijab renegatstvo, kar je pospeševala skozi več let šulferajnska šola z otroškim vrtcem, ki naj bi naraščaj popolnoma ponemčila. Vsi delavci tukajšnjih industrijskih podjetij so bili prisiljeni pošiljati svoje otroke v to šolo. Po prevratu pa je kupila šolska občina bivšo nemško šolo z inventarjem vred za 35.000 kron. Šoštamj je rojstni kraj slovečega domoljuba dr. Josipa Vošnjaka in Mihaela Vošnjaka — snovatelja posojilnic na Slovetiskem ter očeta dr. Bogamila Vošnjaika. — V Penku — pol ure iz Šoštanja — pri »Zorku« pa je bila doma matj lavanttaskega škofa Ant. Mart. Slomška. Šoštani in okolica ima bogiaito industrijo: veliko tovarno za usnje, kemično tovamo z elektrarnio, parno žago za izdelovanje dog za cementne sode, kemiono pralnico, izdeloviainje mizarskih izdelkov s stroji z električno silo, zelo je razvita nadalje lesna trgovina ter razne druge obrti. Tik Šoštanja so kopali svojčas cinkasto rudo, kjer je še sedaj vidnih nekaj rovov, med Šoštanjem in Velenjem pa ie državni premogovnik. V okolici je mnogo opekarn, apnenic, žag in mlinov. Vsa ta podjetja zaposlujejo v normiaiinih časih do 2000 delavcev obojega spola. V olajšavo in povzdigo denarnega prometa je v Šostanju: Obrtna hranilnica in posojilnica, dalje Podružnioa celjske posojilnice d. d. ter še klerikaka posojilnica. Za izobrazbo mladine ie v Šoštanju meščanska šola. 6-riaizredna osnovna šola s 4 paralelkami in z ekskurendo v Ravnah, 3-razredna obrtna nadialjevailna ter 2-razredna trgovska nadaljevalna' šolia. Za društveno in družabno življenje skrbijo razna društva, ki jim načeluje seveda marljivo Sokolsko društvo s sicer še mladim toda agilno napredujočira sokolskim orkestrom. Sokolsko društvo si je postavilo lani lastni Sokolski dam (otvoritev je bila 10. maja t. 1.). kjer imajo tudi vsa druga narodna drustva svojo streho, tako: Ljudska knjižnica, ki se prav zadovoljivo razvija pod izključno upravo uSiteljstva, Ciril-Metadova podružnica, Jugoslovenska Matica. Slovensko planinsko društvo in Orjuna — poleg tega ima v Sokolskem domu svoje prostore SDS ter prireja gledališke igre izobraževalno društvio »Svoboda« kakor tudi vse tukajšnje šole. (Dalje prihod-ijič.)