RAZVOJ IN ODPORNOST PAMETNIH MEST IN SKUPNOSTI NA PODROČJU JAVNE VARNOSTI – ENAKOVREDNA VLOGA ŽENSK PRI ZAGOTAVLJANJU MIRU IN VARNOSTI Projektna študija Avtorji (študentska skupina): Lovro Bobnar, Alin Jakomin, Lovrena Jeromelj, Gala Martinčič in Veronika Novak (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) Natalija Hudin in Ivan Simić (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) Janja Šlebir (Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani) Sonja Baloh Barovič in Arinna Marin (Fakulteta za turistične študije - Turistica, Univerza na Primorskem) Urednica in pedagoška mentorica: prof. dr. Vasilka Sancin (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) Delovna mentorja: Ana Robnik (Kontron d. o. o.) in dr. Uroš Kerin (ELES d. o. o.) Zunanji strokovni sodelavec: mag. Bećir Kečanović (Inštitut za razvoj vključujoče družbe) Izdala in založila: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Založba Pravne fakultete (zanjo Irena Kordež, direktorica) Cena: brezplačni izvod Ljubljana, avgust 2023 1. Elektronska izdaja, 2023 © Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. | Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 165995011 ISBN 978-961-7162-13-4 (PDF) KAZALO KAZALO ........................................................................................................................................ I SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ..................................................................................................IV POVZETEK ..................................................................................................................................VI I. NAMEN IN CILJI PROJEKTA ...................................................................................................... 1 1. NAMEN PROJEKTA .............................................................................................................. 1 2. OPREDELITEV CILJEV........................................................................................................... 2 II. PAMETNO MESTO IN JAVNA VARNOST .................................................................................. 4 1. PAMETNO MESTO ............................................................................................................... 4 1.1. Koncept pametnega mesta .......................................................................................... 4 1.2. Horizontalna tehnološka področja pametnih mest s poudarkom na informacijski, varnos� in umetni inteligenci ............................................................................................. 6 2. ODPORNO MESTO ............................................................................................................ 11 3. JAVNA VARNOST ............................................................................................................... 11 4. VPLIV PAMETNEGA MESTA NA MIR IN VARNOST ............................................................. 14 III. ENAKOVREDNA VLOGA ŽENSK PRI ZAGOTAVLJANJU MIRU IN VARNOSTI .......................... 16 1. SODELOVANJE ŽENSK V PAMETNIH MESTIH .................................................................... 16 2. KONFLIKTI IN ŽENSKE........................................................................................................ 20 2.1 VPLIVI KONFLIKTOV NA ŽENSKE .................................................................................. 20 2.2 ŽENSKE IN VZPOSTAVLJANJE MIRU ............................................................................. 20 3. POMEN KIBERNETSKE VARNOSTI ZA DRUŽBENI MIR IN VARNOST .................................. 26 3.1 PREGLED OBSTOJEČIH UKREPOV REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI IN ANALIZA POTENCIALNIH MOŽNIH IZBOLJŠAV ............................................ 26 3.2 KIBERNETSKA VARNOST IN VLOGA ŽENSK .................................................................. 27 IV. TEORETIČNA IZHODIŠČA GLEDE POLOŽAJA ŽENSK V GOSPODARSTVU Z OCENO STANJA .. 29 1. VLOGA ŽENSK V GOSPODARSTVU .................................................................................... 29 I 2. VKLJUČEVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVO ....................................................................... 30 2.1 Načini za vključevanje žensk v gospodarstvo .............................................................. 31 3. VPLIV SODELOVANJA ŽENSK NA VODSTVENIH POLOŽAJIH NA POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI TER NJIHOV PRISPEVEK K MIRU IN VARNOSTI .................................. 32 4. NAČINI ZA USTVARJANJE VARNIH IN SPODBUDNIH OKOLIJ ............................................. 36 5. ANALIZA AKTOV IN PREPOZNAVA NAJVEČJIH PROBLEMOV/POMANJKLJIVOSTI V RS, ODPRAVA KATERIH BI POVEČALA SODELOVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVU RS .................. 37 5.1 Uvod ............................................................................................................................ 37 5.2 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških (ZEMŽM) ................................................ 38 5.3 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških ................. 39 V. ŽENSKE IN ZNANOST ............................................................................................................ 43 1. ŽENSKE NA PODROČJIH STEM .......................................................................................... 43 1.1. STEM .......................................................................................................................... 43 1.2 Sta�s�ka in predstavitev problema ............................................................................ 44 1.3. Razlogi za pomanjkanje žensk v poklicih STEM ......................................................... 45 1.4 Posledice pomanjkanja žensk v STEM ........................................................................ 46 1.5 Vpliv pandemije covid-19 na ženske v STEM .............................................................. 46 VI. ŽENSKE IN TURIZEM ............................................................................................................ 48 1. VLOGA ŽENSK V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU ............................................................. 48 2. TURIZEM V POVEZAVI Z MIROM IN VARNOSTJO .............................................................. 48 3. PAMETNI TURIZEM ........................................................................................................... 49 VII. SKUPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ............................................................................. 50 Pametna mesta ..................................................................................................................... 52 Povečanje javne varnos� žensk v PM ................................................................................... 52 Ženske in konflik� ................................................................................................................. 52 Kibernetska varnost .............................................................................................................. 52 Ženske v gospodarstvu in STEM poklicih .............................................................................. 52 Vključevanje žensk v lokalno poli�ko ................................................................................... 53 VIII. SEZNAM VIROV IN LITERATURE ........................................................................................ 54 1. MONOGRAFIJE .............................................................................................................. 54 2. ČLANKI ........................................................................................................................... 54 3. PRAVNI VIRI ................................................................................................................... 55 II 3.1. MEDNARODNE POGODBE ......................................................................................... 55 3.2. DOKUMENTI OZN ....................................................................................................... 55 3.3. DOKUMENTI EU ......................................................................................................... 56 3.4. NORMATIVNI AKTI RS ................................................................................................ 56 3.5. STRATEŠKI DOKUMENTI RS ........................................................................................ 57 4. SPLETNI VIRI .................................................................................................................. 57 KAZALO SLIK SLIKA 1: PROJEKCIJA IN IZBOLJŠANJE BDP NA PREBIVALCA ZARADI ENAKOSTI SPOLOV .................................. 30 SLIKA 2: STOPNJE DELOVNE AKTIVNOSTI IN BREZPOSELNOSTI (20–64 LET), EU-27, 2022 .......................... 33 SLIKA 3: PLAČNA VRZEL MED SPOLOMA V LETU 2021 ........................................................................... 34 III SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV Agenda ŽMV – Agenda o ženskah, miru in varnos� BDP – bruto družbeni proizvod CTR – cilji trajnostnega razvoja ČP – človekove pravice EK – Evropska komisija EP – Evropski parlament EU – Evropska unija IT – informacijska tehnologija JU – javna uprava LS – lokalna skupnost MHP – mednarodno humanitarno pravo MOM – mednarodne operacije in misije MZEZ – Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve OM – odporno mesto OPV – občinski program varnos� OT - omogočitvena tehnologija OZN – Organizacija združenih narodov PM – pametno mesto PMiS – pametna mesta in skupnos� PT – pametni turizem RS – Republika Slovenija SB – Svetovna banka SRIP – Strateška razvojno-inovacijska partnerstva STEM – Science, Technology, Engineering, and Mathema�cs IV SURS – Sta�s�čni urad Republike Slovenije UI – umetna inteligenca UNESCO – Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo URS – Ustava Republike Slovenije VRS – Vlada Republike Slovenije VS – Varnostni svet Organizacije združenih narodov ZN – Združeni narodi idr. – in drugi npr. – na primer t. i. – tako imenovani V POVZETEK Študija interdisciplinarno povezuje tema�ko pametnih mest in enakovredno vlogo žensk pri zagotavljanju miru in varnos�, vključno preko vloge žensk v gospodarstvu. V študiji so intersekcijsko zajete vsebine o enakovredni vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnos� ključne za javno varnost in vzdrževanje miru oziroma za povečanje odpornos� v pametnih mes�h in skupnos�h, za njihov trajnostni in gospodarski razvoj. Analiza Akcijskega načrta Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah, miru in varnos� za obdobje 2018–2020 je pokazala, da kljub pomenu in vlogi gospodarstva pri doseganju zastavljenih ciljev, gospodarski sektor ali vloga podje�j nista omenjena ni� z besedo. Cilj študije je zapolni� omenjene vrzeli v sistemskem in ins�tucionalnem pogledu in prispeva� k pripravi novega akcijskega načrta. Iz rezultatov študije je možno sklepa�, da razvoj pametnih mest temelji na koncep�h vključevanja (inkluzije), enakih možnos� in razpravljajoče (delibera�vne) demokracije, varne družbe in odpornos� gospodarstva. Poseben poudarek je na izhodiščnih strategijah Slovenije o trajnostnem razvoju, industrijskem razvoju, trajnostni pametni specializaciji, sistemu javne varnos�, odpr� znanos� ter znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnos�. Tudi pri razvoju pametnega mesta vedno večjo vlogo igra umetna inteligenca, saj lahko učinkovito obdela ogromne količine podatkov, kar v primerjavi s tradicionalnimi načini, ob ustrezni zakonodaji in regula�vi, omogoča neprimerljivo večje priložnos� za napredek in delovanje mest, prepoznavo izzivov in sprejemanje odločitev za izboljšanje mestnega življenja. V študiji je bilo ugotovljeno, da je treba več pozornos� nameni� krepitvi odpornos� pametnega mesta, vključno z informacijsko in kibernetsko varnostjo. Opolnomočenje žensk na gospodarskem, socialnem in družbenem področju ima ključno vlogo pri zagotavljanju miru in varnos�. Spodbujanje enakih priložnos� za ženske v gospodarstvu prispeva k dolgoročni stabilnos� in odpornos� gospodarstva, tudi v času pred, med in po samem konfliktu oz. drugi krizi. KLJUČNE BESEDE: Enake možnos�, enakovredna vloga žensk, ženske v gospodarstvu, javna varnost, mir in varnost, pametno mesto, pametni turizem, STEM, trajnostni razvoj, umetna inteligenca, informacijska in kibernetska varnost. VI SUMMARY – prilagodi� zgornjemu (oboje, tudi key words mora bi� na eni strani) The study focuses on the development and resilience of smart ci�es, with an emphasis on women's equal role in ensuring peace and security. It is about recognizing that women's equal role in peace and security is meaningfully derived from the general principles of equality, human dignity and the protec�on of human rights. Based on these premises, the study intersects with themes on women's equal role in peace and security as key to public security and peacekeeping, or to increasing resilience in smart ci�es and communi�es, for their sustainable and economic development. The analysis of the Ac�on Plan of the Republic of Slovenia for the Implementa�on of the United Na�ons Security Council Resolu�ons on Women, Peace and Security for the period 2018-2020 shows that despite the importance and role of the economy in achieving the set goals, there is no men�on of the economic sector or the role of business. The aim of the study is to fill these gaps in systemic and ins�tu�onal terms and to contribute to the prepara�on of a new ac�on plan. The results of the study suggest that the development of smart ci�es is based on the concepts of inclusion, equal opportuni�es and delibera�ve democracy, a safe society and a resilient economy. In this respect, the results of the study are grounded in the arguments of the overarching documents of the global community on tackling the root causes of global inequality, poverty and hunger, and ensuring global peace, security and prosperity. Par�cular emphasis is placed on Slovenia's baseline strategies on sustainable development, industrial development, sustainable smart specializa�on, the public security system, open science and scien�fic research and innova�on. Ar�ficial intelligence is playing an increasingly important role in the development of the smart city and in society and the economy in general, as it can efficiently process huge amounts of data, which, compared to tradi�onal methods, with appropriate legisla�on and regula�on, provides unparalleled opportuni�es for ci�es to progress and func�on, iden�fy challenges and make decisions to improve urban life. The study concludes that more aten�on needs to be paid to building smart city resilience, while also adequately addressing informa�on and cyber security and privacy. In this context, the involvement of women at all levels and in all fields, with equal opportuni�es to par�cipate already in the design of urban and other innova�ve policies on sustainable governance of public affairs, is of great importance. Women's economic, social and societal empowerment plays a key role in ensuring peace and security. Promo�ng equal opportuni�es for women in the economy contributes to the long-term stability and resilience of the economy, including before, during and a�er a conflict or other crisis. The covid-19 crisis has shown that this observa�on is not only extremely relevant in armed conflict and crisis hotspots around the world, but in the current context of extreme uncertainty due to climate change and other threats, it is equally relevant in terms of public safety and resilience of every city and community, countries and their economies. As women take on the primary role of caring for children and elderly parents, they experience higher stress levels, leading to reduced participation in the economy and decision-making processes. By involving women in these processes and incorporating their insights into the design of policies and implementation VII of measures, the effectiveness and efficiency of initiatives to ensure peace and security in smart cities increase. KEY WORDS: Equal opportuni�es, economy, public safety, conflict, peace and security, resilient city, smart tourism, smart city, STEM, sustainable development, ar�ficial intelligence, informa�on security and cybersecurity, safe society, science, women. VIII I. NAMEN IN CILJI PROJEKTA 1. NAMEN PROJEKTA Glavni namen projekta, ki je potekal od 22. marca 2023 do 21. avgusta 2023 in v okviru katerega je nastala ta študija, je bil, skladno z razpisnimi pogoji, povezovanje visokošolskih zavodov z gospodarskim sektorjem v lokalnem okolju ter izvajanje inova�vnih prožnih oblik učenja za razvoj kompetenc in prak�čnih izkušenj študentov v delovnem okolju. 1 Študentke in študen� (v nadaljevanju: projektna skupina) so projekt izvajali pod vodstvom pedagoške mentorice prof. dr. Vasilke Sancin (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) in usmeritvami delovne mentorice mag. Ane Robnik (Kontron, d. o. o. po preimenovanjih, ob prijavi Iskratel, d. o. o., Kranj, ob podpisu pogodbe S&T Iskratel d. o. o. ter ob spremljanju delovnega mentorja dr. Uroša Kerina (ELES d. o. o.). Izjemno pomemben je bil tudi prispevek zunanjega strokovnega sodelavca mag. Bećirja Kečanovića (Inš�tut za razvoj vključujoče družbe). V skladu z glavnim namenom je bila projektna skupina pri pridobivanju znanja za razvoj kompetenc in prak�čnih izkušenj z inova�vnostjo usmerjena v raziskovanje uporabnih (aplika�vnih) virov, norma�vnega okvira in delovnega okolja državnih organov, organov lokalne samouprave, organizacij javnega sektorja ter javnih in zasebnih gospodarskih subjektov oziroma podje�j. Za uresničevanje glavnega namena so bili že s projektno prijavo uokvirjeni določeni cilji, ki so prikazani v nadaljevanju tega uvodnega poglavja. Projektna skupina se je pri doseganju teh ciljev poleg klasičnih metod, prikazanih v naslednjem poglavju s temeljnimi pojmi in metodološkimi pojasnili, posluževala novega in učinkovitejšega pristopa k zapolnjevanju vrzeli med posameznimi disciplinami oziroma področji – na eni strani družboslovja in humanis�ke, na drugi strani bliskovitega tehnološkega razvoja ob podpori znanstvenih področij, zaje�h v skupnem okviru naravoslovja, tehnologije, inženiringa in matema�ke - STEM. V praksi se tovrstne vrzeli med posameznimi disciplinami in področji čedalje bolj kažejo kot ena glavnih ovir trajnostnemu razvoju in produk�vnos�, okrevanju in povečanju odpornos� družbenega in gospodarskega področja na podnebne spremembe, naravne in druge nesreče ter na neželena in škodljiva, odklonska ravnanja ljudi. 2 1 Pravna fakulteta UL, Študen� v delovnem okolju (ŠULDO). 2 Prim.: Urad RS za Makroekonomske analize – UMAR, Poročilo o razvoju za leto 2022. 1 Z okrevanjem po svetovni krizi zaradi pandemije covida-19 so omenjene vrzeli z vsem neskladjem, ki ga povzročajo, predmet različnih znanstvenih raziskav, primerjalnih analiz in obdobnih poročil javnih ustanov, ki so tudi v Sloveniji pristojne za spremljanje uresničevanja svetovnih ciljev trajnostnega razvoja. Navedeno poročilo UMAR za leto 2022, npr., ugotavlja, da so vrzeli (an�nomije) in neskladje v ins�tucionalnem okviru Slovenije med strateškimi tveganji in ovirami napredka, produk�vnos�, konkurenčnos� in blaginje na družbenem in gospodarskem področju. Zato je učinkovitejši pristop k zapolnjevanju vrzeli v sistemskem in ins�tucionalnem pogledu tudi v tem projektu prepoznan kot glavni problem in izziv pri uresničevanju njegovega namena in ciljev. Pojavne oblike in posledice vrzeli pa niso �pične le za področje gospodarstva, ampak so tudi v ugotovitvah projektne skupine posledica očitnega neskladja predvsem v sistemu norma�vnega urejanja in upravljanja skupnih oziroma javnih zadev ter doseganja ciljev trajnostnega razvoja in povečanja odpornos� tudi pri delovanju mest in skupnos� in končno države. 3 2. OPREDELITEV CILJEV Ob upoštevanju glavnega namena, problema�ke in predmeta raziskovanja, opredeljenih z naslovno temo Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnosti na področju javne varnosti – enakovredna vloga žensk pri zagotavljanju miru in varnosti, je bil poseben poudarek pri projektu od vsega začetka namenjen enakovredni vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnos�. Izkustvo s krizo zaradi pandemije covid-19 je namreč pokazalo, da je ta prekomerno vplivala tudi na ženske v gospodarstvu. Z izbruhom pandemije covida-19 so morale ženske s stopnjevanjem kriznih razmer ob večjem naporu pri opravljanju delovnih nalog in posebnos� krize v njihovem delovnem okolju pogosto prevze� še dodatne druge vloge in obveznos� v lokalni skupnos� in družinskem okolju, zlas� pri vzgoji in oskrbi otrok in starejših. 4 Projektna skupina je zasledovala naslednje cilje: 1) Ob upoštevanju metodologije Slovenske strategije pametne specializacije S4 ter dobre prakse SRIP PMiS, ver�kala varnost z namenom spodbujanja povezovanja in sodelovanja visokošolskega sistema z gospodarstvom, izvajanje prožnih oz. izkustvenih oblik učenja in izmenjave uporabnega znanja na konkretnem primeru naslovljenih področij oziroma naslovne teme projekta. Študentje so tako pridobivali uporabno znanje in konkretne izkušnje za neposredno udejstvovanje pri uresničevanju projektnih idej in pridobivanju izkušenj iz prakse, razvijali podjetnost, inova�vnost, krea�vno razmišljanje in ustvarjalnost tudi za večjo zaposljivost po zaključku študija in lažji prehod v delovno okolje. 5 3 Pravna fakulteta UL, spletna stran projekta: Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnos� na področju javne varnos�; prim.: Poročilo UMAR, op. cit. št. 2. 4 Ibid. 5 Slovenska strategija pametne specializacije - S4 je bila med razpisom in izvajanjem tega projekta prenovljena s Slovensko strategijo pametne specializacije - S5. Izvajanje S4 je namreč potekalo v obdobju 2014-2020. Strategija 2 2) Priprava priporočil za prenovo Akcijskega načrta Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnos� za obdobje 2018–2020. Posebna pozornost je bila namenjena pomenu in vlogi gospodarstva pri doseganju zastavljenih ciljev enakovredne vloge žensk pri zagotavljanju miru in varnos�. Rezulta� projekta in priporočila pristojna ministrstva pozivajo, da v priprave na prenovo izvedbenega dokumenta o ženskah, miru in varnos� v čim večjem številu vključujejo mlade, zlas� ženske, jih na ta način opolnomočijo in spodbujajo k tvornemu sodelovanju pri zagotavljanju varnos�. 3) Vzpostavi� osnove za nadaljevaje življenjskega ciklusa projekta skladno s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa »Projektno delo za pridobitev prak�čnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023«. S5 pa je predvidena za programsko obdobje 2021-2027. Medpodročno usklajevanje za prehod od S4 k prenovljeni S5, vključno z navedenim SRIP PMiS, v času trajanja tega projekta še poteka. Sam način izvajanja S5 pa ostaja enak kot pri S4. Ob različici, S4 in S5 namreč temeljita na istem modelu razvojnega sodelovanja, ki poudarja tesnejše, ins�tucionalizirano in predvsem usklajeno sodelovanje med državo, gospodarstvom, ins�tucijami znanja in drugimi relevantnimi deležniki na področju raziskav, razvoja in inovacij. Zato tudi ni bilo nobene potrebe, da bi se način dela projektne skupine kakorkoli spreminjal, prim.: Izvajanje in prenova Slovenske strategije pametne specializacije - iz S4 v S5. 3 I . PAMETNO MESTO IN JAVNA VARNOST Temeljni pojmi in opredelitve v okviru Projekta izhajajo iz strateških dokumentov RS, saj projektna skupina izhaja iz predpostavke, da so uradni dokumen� RS pojmovno usklajeni z evropskimi in mednarodnimi strateškimi dokumen� na tem področju. 1. PAMETNO MESTO 1.1. Koncept pametnega mesta Na ravni Evropske unije (EU) opredelitev pametnega mesta (PM) poda Evropska komisija (EK). Ta definira PM kot mesto, ki uporablja tehnološke rešitve za izboljšanje upravljanja in učinkovitos� mestnega okolja. 6 Študija Smart Cities – Ranking of European medium sized cities opredeli in opiše šest (6) prednostnih področij PM: pametno gospodarstvo, pametni ljudje, pametno upravljanje, pametna mobilnost, pametno okolje in pametno življenje. 7 Na nacionalni ravni opredelitev PM poda vlada Republike Slovenije (VRS), ki navaja, da je PM sposobno učinkovito upravlja� vire za zadovoljevanje družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb v korist prebivalcev. 8 Poleg navedenih obstajajo še druge definicije PM, večini pa je skupno to, da pametna mesta in skupnos� (PMiS) z uporabo naprednih tehnoloških rešitev prebivalcem nudijo najvišjo možno kakovost bivanja. PMiS predstavljajo eno izmed prednostnih področij S4 (kot tudi S5, ki predstavlja prenovljeno strategijo in je trenutno v pripravi), ki določa strategijo za krepitev konkurenčnos� slovenskega gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnos�, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnos� ter rast novih in hitro rastočih industrij oz. podje�j. 9 S4 je strateško usmerjena v »trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj RS umes�jo kot zeleno, ak�vno, zdravo in digitalno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih«. 10 Za doseganje tega cilja so bila oblikovana strateško razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP), ki imajo šest (6) fokusnih področij oz. ver�kal: Ekosistem PM, Energetska in druga oskrba, Kakovost urbanega bivanja, Mobilnost, transport in logis�ka, Varnost in Zdravje. Področja pa so medsebojno prepletena in povezana z IKT horizontalno mrežo. 11 Ena izmed ver�kal je SRIP PMiS – ver�kala Ekosistem PM, ki oblikuje strategijo razvoja ekosistema PM ter vključuje razvoj in vzpostavitev povezovalne pla�orme, digitalizacijo posameznih področij PM, iden�fikacijo 6 European Commission, Smart ci�es. 7 Glej več: Pichler Milanović Nataša, idr. Smart Ci�es – Ranking of European medium-sized ci�es, str. 10-12. 8 Vlada RS, Digi�lizacija družbe, Pametna mesta in skupnos�. 9 Vlada RS, S4, str. 4. 10 Ibid, str. 7. 11 SRIP Pametna mesta in skupnos�, Fokusna področja – ver�kale. 4 med-področnih verig in razvoj horizontalnih rešitev, postopno rast ekosistema in izvajanje podpornih ak�vnos�. 12 SRIP PMiS PM definira kot kraj, ki z uporabo digitalnih rešitev omogoča učinkovitejše storitve za prebivalce in podjetja. Ekosistem PM tako presega le uvajanje IKT na posamezna področja, ampak predstavlja nov način vodenja in načrtovanja mesta s ciljem zagotovi� prebivalcem čim višjo kakovost bivanja. Gre za skupno in usklajeno delovanje deležnikov v več karakteris�kah PM s ciljem zagotovi� pametnejšo rabo pametnega omrežja, izboljšano oskrbo z vodo, primernejše odstranjevanje odpadkov, učinkovitejšo razsvetljavo in ogrevanje stavb, bolj interak�vno in odzivno mestno upravo, zadovoljevanje potreb starajočega se prebivalstva in varnejše javne prostore. Cilj S4 in prednostnega področja PMiS pa je skladen s Strategijo razvoja Slovenije 203 0, katere osrednji cilj je zagotovi� kakovostno življenje za vse preko vključujoče, zdrave, varne in odgovorne družbe, učenja za in skozi življenje, visoko produk�vnega gospodarstva, ki ustvarja dodatno vrednost za vse, ohranjanja zdravega naravnega okolja ter visoke stopnje sodelovanja, usposobljenos� in učinkovitos� upravljanja. Strategija temelji na Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, kjer so se države članice Organizacije združenih narodov (OZN) zavezale k spoštovanju sedemnajs�h (17) ciljev trajnostnega razvoja. Koncept PM je tesno povezan z enajs�m (11) ciljem – trajnostna mesta in skupnos�, katerega namen je, da bi mesta postala bolj vključujoča, varna, odporna in trajnostna. 13 V Republiki Sloveniji (RS) je kar nekaj PM. Eno najpametnejših je prestolnica, ki je v preteklih le�h vzpostavila številne inova�vne projekte, ki so temeljili na izboljšanju in digitalizaciji mesta. Ljubljana, ki je od slovenskih mest najbolj naklonjena razvijanju trajnostnih pametnih rešitev, je leta 2020 na lestvici PM, ki so jo sestavili raziskovalci dunajske tehnične univerze med 77 srednje velikimi mes� v Evropi zasedla 15. mesto. Ena od pametnih inovacij je bila uvedba pametnih semaforjev, ki se prilagajajo prometu tako, da upoštevajo število vozil na ces�, ob zvokih siren, ustvarijo t. i. zeleni val, da se reševalna vozila hitreje premikajo po mestu in na splošno omogočajo pretok prometa. Poleg tega ima Ljubljana brezplačna Wi-Fi omrežja, ki so ena največjih pokazateljev pametnega mesta ter aplikacije za obveščanje o dogodkih in za vodenje turistov po mestu (npr. Ljubljana Offline Map and Travel Guide, Travana, BicikeLJ Official, Tap Water Ljubljana, Nexto Ljubljana). Poleg tega ima Ljubljana ogromno rešitev za trajnostne oblike prevoza (električni Car Sharing, vlakec Urban, več sistemov za izposojo koles, ladjice, ki vozijo po Ljubljanici, izposoja električnih skirojev). SRIP PMiS je v okviru Obzorja Evropa: Misija za podnebno nevtralna in pametna mesta ak�vno vključen v oblikovanje strateških usmeritev 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Med 362 ustrezno prijavljenimi mes� so bile uspešne Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Velenje. EK v svojem sporočilu za javnost iz 20. 6. 2023 12 SRIP Pametna mesta in skupnos� – ver�kala Ekosistem pametnega mesta, str. 3. 13 OZN, Agenda 2030, str. 12. 5 izraža močno podporo nadaljevanju vseh pe�h misij EU in uvedbi šeste misije EU za novi evropski Bauhaus s povečanjem proračuna na 11 % drugega stebra Horizont Evropa od leta 2024 naprej. 1.2. Horizontalna tehnološka področja pametnih mest s poudarkom na informacijski, varnos� in umetni inteligenci V Akcijskem načrtu vertikale Varnost14 so opredeljeni tehnološki trendi in s področjem Varnost tesno povezane omogočitvene tehnologije, ki so prilagojene specifičnim potrebam glede zanesljivos� in varnos�: (1) širok spekter najnovejših omrežnih, informacijskih tehnologij (IT) in omogočitvenih tehnologij (OT) kot so omrežja pete in šeste generacije (5G, 6G, Internet stvari); (2) napredni opera�vni in nadzorni centri PMiS, realizirani na pla�ormah (tudi odprtokodnih) z različnimi oblikami odločanja na temelju umetne inteligence (UI); (3) napredno procesiranje podatkovnih in video tokov; (4) mrežasto (mesh) povezane aplikacije in mikrostoritve (microservices), ki se povezujejo z drugimi v kompleksnejše inteligentne aplikacije in ponujajo/uporabljajo odprte vmesnike do podatkov/informacij/znanj; (5) povečana stopnja vgrajene varnos� in zasebnos� (Buildt-In Security and Privacy) na vseh nivojih; (6) tehnologije brezpilotnikov, avtoma�zacije in samodejnega zaznavanja. Te omogočitvene tehnologije so presečne s fokusnimi področji IKT horizontalna mreža (IKT_Hm)15, ki je vključno s 3. fazo sestavni del SRIP PMiS. IKT horizontalna mreža vsebuje naslednja vsebinska področja oziroma horizontale: (1) Digitalna transformacija, (2) GIS-T – Lokacijske storitve, (3) HPC in big data, (4) Internet storitev, (5) Internet stvari in (6) Kibernetska varnost. V okviru študije bomo pozornost namenili področjema, ki sta povezana s PM, in sicer UI in informacijski varnos�. Slednja vključuje tudi kibernetsko varnost, na katero se bomo osredotočili v nadaljevanju študije. 1.2.1 Pametna mesta in umetna inteligenca s sodobnimi tehnologijami S pospešenim razvojem UI je njena uporaba vse pomembnejša tudi za mesta, ki so z vedno večjim priseljevanjem ljudi, potrebna prilagoditev in vpeljevanju tehnologij, ki bodo olajšale določene ak�vnos� in dejavnos� v njih, hkra� pa omogočile višji standard in boljšo kakovost mestnega življenja. Evropski parlament (EP) je v leta 2021 sprejetem dokumentu Umetna inteligenca v pametnih mestih in urbana mobilnost16 naslovil vprašanje uporabe UI v urbani mobilnos� in PM. Ravno tako pa ima, na ravni EU pomembno vlogo predlog Akta EU o UI, ki je bil predstavljen leta 2021. Eden od vidikov, ki jih akt obravnava, je tudi javna varnost. Zagotavljanje javne varnos� v okviru uporabe UI je ključno za zaščito človekovih pravic (ČP), temeljnih svoboščin in 14 SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI – AKCIJSKI NAČRT 3. faza 2020-2022, Ins�tut Jožef Stefan. 15 IKT Horizontalna mreža – Gospodarska zbornica Slovenije. 16 EP: Ar�ficial Intel igence in smart ci�es and urban mobility. 6 zasebnos� ljudi. Akt vzpostavlja jasne smernice in pravila za omejevanje in nadzor uporabe UI v občutljivih sektorjih, kot so promet, zdravje, izobraževanje in javna uprava (JU). Pomemben vidik je tudi vključevanje mehanizmov za preprečevanje diskriminacije in pristranskos� pri uporabi UI, s čimer želi EU zagotovi�, da odločitve, ki jih sprejema tehnologija, ne bodo osnovane na pristranskih podatkih ali vzorcih, ki bi lahko nega�vno vplivali na določene skupine prebivalstva. 17 Koncept UI v urbanem okolju se lahko opredeli kot: »Artefakti, ki delujejo v mestih in so sposobni pridobivati in osmišljati informacije o okoliškem mestnem okolju ter pridobljeno znanje uporabiti za racionalno delovanje v skladu z vnaprej določenimi cilji v zapletenih mestnih razmerah, ko lahko nekatere informacije manjkajo ali so nepopolne«. 18 Uveljavljanje UI v PM je mogoče uvrs�� v naslednjih sedem kategorij: ₋ UI povezana z izvajanjem nalog državne uprave (npr. urbanis�čno načrtovanje, zagotavljanje subvencij in preprečevanje nesreč), ₋ UI za namene bivanja, varnos�, zaščite in zdravstvenega varstva, ₋ UI namenjena izobraževanju in sodelovanju državljanov, ₋ UI za gospodarstvo (npr. učinkovitost virov (stroškov in časa) ter izboljšana konkurenčnost s skupnimi storitvami, učinkovi�mi dobavnimi verigami in strankam prilagojenimi rešitvami), ₋ UI za mobilnost in logis�ko (npr. avtonomna in trajnostna mobilnost, pametno usmerjanje in parkiranje, odpornost dobavne verige in upravljanje prometa), ₋ UI za infrastrukturo (npr. op�mizirana uvedba, uporaba in vzdrževanje infrastrukture, vključno z ravnanjem z odpadki in vodo, s prometom, energetskimi omrežji in mestno razsvetljavo), ₋ UI povezana z varstvom okolja. 19 Osnovno izhodišče za vsa našteta področja uporabe UI je učinkovit zajem in analiza podatkov. Mesta že danes »ustvarjajo« zelo veliko podatkov, ki jih lahko, z ustrezno tehnologijo, izkoris�mo v prid prebivalcev in obiskovalcev mest, saj lahko UI hitro in učinkovito obdela ogromne količine podatkov, pomembnih za določeno (pametno) mesto. Tehnologije, ki jih povezujemo z UI lahko analizirajo podatke, jih povezujejo in prepoznavajo ponavljajoče se vzorce, poleg tega pa tudi predvidevajo dogajanja, povezana s podatki, ki se bodo še zgodila. 20 Vse to omogoča veliko boljši vpogled v, sicer kompleksno, delovanje mesta, prepoznavo potencialnih izzivov in, kar je ključno, sprejemanje odločitev, ki temeljijo na vseh pridobljenih informacijah in so izrednega pomena. 17 EU AI Act: first regula�on on ar�ficial intel igence. 18 Ar�ficial Intel igence in smart ci�es and urban mobility, briefing Requested by the AIDA commitee, str. 2. 19 Ibid. 20 H.M.K.K.M.B. Heratha, Mamta Mitalb, Adop�on of ar�ficial intel igence in smart ci�es: A comprehensive review, str. 2. 7 Napredni anali�čni modeli UI omogočajo učinkovito obvladovanje številnih in spremenljivih parametrov pri modeliranju pojavov, kot je pandemija. S pomočjo UI lahko hitro ocenimo učinkovitost strategij za obvladovanje izzivov, kar omogoča boljše načrtovanje odpornos� PM in učinkovito obvladovanje zapletenih situacij. 21 Uporaba UI v primeru reakcije ima številne prednos�. UI lahko služi kot podpora ljudem, vendar se lahko tudi samostojno odziva in opravlja naloge, kar omogoča učinkovito odzivanje na različne situacije. Pri obnovi PM po izrednih razmerah, krizah ali katastrofah22 napovedna anali�ka UI igra pomembno vlogo. S pomočjo UI se lahko predvidevajo in modelirajo učinki dogodkov na urbane skupnos�, kar omogoča ustrezno in hitro obnovo mesta ter zagotavljanje njegove funkcionalnos�. UI lahko hitro analizira škodo s pomočjo algoritmov strojnega učenja, oceni obseg uničenja in op�mizira proces obnove infrastrukture ter usklajuje različne obnovitvene dejavnos�. To omogoča učinkovitejše in cenejše obnavljanje PM. 23 1.2.2. Nevarnosti pametnih tehnologij in varstvo ter zaščita pravic in svoboščin prebivalcev Kljub temu, da UI in nove tehnologije prinašajo ogromno prednos� in lahko bistveno pripomorejo h kakovostnemu življenju vseh prebivalcev v PM, se je potrebno zaveda� tudi potencialnih nevarnos� rabe UI ter vpeljave kakršnihkoli novih tehnologij brez spoštovanja e�čnih načel, zagotovljenega varstva ČP in temeljnih svoboščin kot tudi ostalih zakonodajnih in regula�vnih okvirov. Skoraj vsaka pametna tehnologija ali aplikacija je ranljiva za hekerske napade, ki lahko ogrozijo varnost in zasebnost uporabnikov. 24 Zbiranje občutljivih osebnih podatkov s strani aplikacij in sistemov v PM ravno tako predstavlja eno od varnostnih tveganj, saj lahko te podatke zlorabijo ponudniki storitev ali proizvajalci naprav. To lahko ogrozi zasebnost in varnost uporabnikov ter vodi v zlorabe osebnih podatkov. 25 EU daje velik poudarek na varstvo osebnih podatkov26 zato morajo novi tehnološki razvoji, upošteva� ključne vidike varovanja zasebnos�, nadzora nad podatki, zaščite pred kršitvami podatkov in enotne veljave pravil za celotno EU. 27 21 Laurie A. Schintler, Connie L. McNeely, Ar�ficial intel igence, ins�tu�ons, and resilience: Prospects and provoca�ons for ci�es, str. 261. 22 Npr. po končanji pandemiji ali po izrednih vremenskih razmerah, ki povzročijo naravno nesrečo. 23 Marcin Frąckiewicz, The Role of Ar�ficial Intel igence in Disaster Recovery and Reconstruc�on. 24 Lei Cui, Gang Xie, Youyang Qu, Longxiang Gao, Yunyun Yang, Security and Privacy in Smart Ci�es: Chal enges and Opportuni�es, str. 4. 25 Lei Cui, Gang Xie, Youyang Qu, Longxiang Gao, Yunyun Yang, Security and Privacy in Smart Ci�es: Chal enges and Opportuni�es, str. 5. 26 UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direk�ve 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakon o varstvu osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 163/22. 27 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). 8 Dodatno skrb povzroča tudi dejstvo, da napadalci postajajo vedno bolj vešči pri uporabi UI in novih tehnologij za napade na sisteme, kar zahteva ustrezne varnostne ukrepe, kot so šifriranje podatkov, avten�kacija in preverjanje pristnos�, uporaba varnih omrežij in spremljanje nenavadnega obnašanja, ki bi lahko pomenilo grožnjo. 28 Zato je ključno, da se država in LS zavedajo, kako zelo pomembno je, da se dovolj časa in sredstev posve� ustvarjanju zaščitnih sistemov in varovanju, še posebej če gre za PM, kjer je varnost prebivalcev izrednega pomena. Prav tako je pomembno vzpostavi� pravno in regula�vno okolje, ki varuje zasebnost uporabnikov in določa smernice za uporabo UI v skladu z e�čnimi načeli. 29 Pri uvajanju novih tehnologij, je zelo pomembno spoštovanje pravic in svoboščin posameznikov ter osredotočanje na reševanje zapletenih družbenih, poli�čnih in gospodarskih vprašanj pred reševanjem težav s tehnologijo. 30 S tem pristopom se lahko zagotovi, da PM temeljijo na načelih ČP, pravičnos� in vključenos�, kar lahko služi kot vzor drugim mestom, ki so še v fazi preoblikovanja v PM. 31 UI lahko ogrozi prizadevanja PM za hitro okrevanje od motenj ali katastrof. Algoritemska pristranskost lahko ustvarja izkrivljene in napačne informacije, upočasnjuje procese odločanja ter povzroči pristranskost pri razlagi in uporabi modelov za reševanje problemov. 32 UI lahko prispeva tudi k izidom in odločitvam, ki napačno predstavljajo in ne dajejo koris� ženskam, manjšinam ter drugim prikrajšanim posameznikom in skupnos�m. Skladno s tem lahko pristranskos�, ki so vgrajene in povzročene z analizo UI za urbani odziv in okrevanje, vodijo do neučinkovi�h rešitev, ki so poleg tega tudi nepravične. 33 V povezavi z nameni tega projekta je izjemno pomembno upošteva� hitro rastoči razvoj UI in drugih novih tehnologij, ki vse bolj prodirajo v naše vsakdanje življenje. Pri oblikovanju Akcijskega načrta je potreben tudi razmislek o ustreznih varovalkah, ki bodo ženskam zagotovile ustrezno zaščito pred morebitnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo UI in druge tehnologije. Ne sme se namreč dopus��, da bi na račun prednos�, ki jih UI in druge nove tehnologije gotovo prinašajo, trpele ČP in temeljne svoboščine. Za ženske je ta vidik še posebej pomemben v smislu varstva zasebnos� in zagotavljanja enakopravne obravnave. Ključno je skrbe�, da so preprečene prakse, ki bi lahko tehnologije diskriminirajoče uporabljale ali ženske postavile v neenakopraven položaj, predvsem recimo v 28 Lei Cui, Gang Xie, Youyang Qu, Longxiang Gao, Yunyun Yang, Security and Privacy in Smart Ci�es: Chal enges and Opportuni�es, str. 5. 29 Glej Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence RS do leta 2025 – NpUI. 30 Tina Kempin Reuter, Smart City Visions and Human Rights: Do They Go Together?, str. 13. 31 Tina Kempin Reuter, Smart City Visions and Human Rights: Do They Go Together?, str. 11. 32 Laurie A. Schintler, Connie L. McNeely, Ar�ficial intel igence, ins�tu�ons, and resilience: Prospects and provoca�ons for ci�es, str. 262, 263. 33 Ibid. 9 kontekstu konkurenčnos� na trgu dela. Potrebno je zagotovi�, da se preprečujejo kakršne koli oblike diskriminacije in neenakos�, saj le tako lahko dosežemo resnično vključujoče in konkurenčno okolje za vse. 1.2.3. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025 Vlada RS je v letu 2021 sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI). 34 Že v poglavju »Ocena prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti« je UI prepoznana kot nevarnost v smislu kibernetskih napadov in drugih ak�vnos�, ki zmanjšujejo zaupanje družbe v demokra�čne procese in vodijo v erozijo e�čnih načel. 35 Poudarjeno pa je tudi, da ima uporaba UI na področju varnos� pomemben vpliv, vendar je ključno, da se ta uporaba izvaja skladno z zakonodajo in temeljnimi pravicami, predvsem s strani organov, odgovornih za javno varnost, organov pregona, varnostno-obveščevalnih služb in tudi vojske. UI lahko pomaga organom, ki skrbijo za zagotavljanje varnos�, pri izvajanju njihovih nalog, vendar morajo bi� takšne rešitve usmerjene k izboljšanju uspešnos� in učinkovitos� ter ne smejo ogroža� ČP. Uporaba UI mora bi� e�čna, zakonita in sorazmerna. 36 UI, ki temelji na spoštovanju pravnih pravilih in e�čnih načelih, ima pomembno vlogo pri učinkovitem boju pro� kriminalu in na področju varnos� in obrambe, to pa lahko pripomore k zagotavljanju miru in varnos� na lokalni in nacionalni ravni. 37 Program predvideva izvedbo naslednjih ukrepov: izvedba pilotnega projekta uporabe UI na področju kibernetske varnos�; dejavna podpora pristopu k UI, pri katerem bo človek ohranil nadzor ter pri katerem bosta prepovedana razvoj in uporaba smrtonosnih avtonomnih oborožitvenih sistemov; izvedba pilotnega projekta zakonite ter e�čno skladne uporabe in uvedbe metod UI za povečanje učinkovitos� policijskega dela; vključitev deležnikov s področja UI v ak�vnos� nacionalnega koordinacijskega centra za kibernetsko varnost. 38 Iz vidika ciljev študije je omenjen program pomemben iz več razlogov. Prvič, program predvideva niz ukrepov, ki bodo prispevali k bolj varnemu in kakovostnemu življenju v okolju, kjer so UI in druge nove tehnologije vse bolj prisotne. To pa bo omogočilo tudi izboljšanje življenjskih pogojev za deklice in ženske. Drugič, program jasno kaže na pričakovano veliko 34 Ministrstvo za javno upravo, Vlada sprejela in potrdila Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence. 35 Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), str. 25. 36 Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), str. 44. 37 Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), str. 45. 38 Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), str. 46. 10 potrebo po strokovnjakinjah in strokovnjakih s področja UI in drugih tehnologij v (bližnji) prihodnos�, kar lahko predstavlja dodatno spodbudo za deklice, da se odločajo za študij in kariere na teh področjih. 2. ODPORNO MESTO Podobno kot pri opredelitvi PM, univerzalne in celovite definicije odpornega mesta (OM) ne poznamo. EK odporno mesto definira kot mesto, ki je sposobno ohrani� neprekinjenost storitev ter funkcij v vseh pretresih ali stresih, hkra� pa šči� in izboljšuje življenja ljudi. Skupno raziskovalno središče EK je razvilo tudi okvir, ki opredeljuje odporen sistem (ali družbo) kot sistem, ki se je sposoben sooča� s šoki ter trajnimi strukturnimi spremembami tako, da še naprej zagotavlja družbeno blaginjo, ne da bi pri tem ogrozil blaginjo prihodnjih generacij. 39 Na tem področju deluje inicia�va Making Cities Resillient 2030 (MCR2030), ki vključuje smernice za boljše razumevanje zmanjševanja tveganj in odpornos�, izboljšanje strateškega načrtovanja za zmanjševanje tveganj in krepitev odpornos� ter za sprejemanje in napredek pri načrtu odpornos�. Glavni cilj inicia�ve je zagotovi�, da bodo mesta do leta 2030 postala vključujoča, varna, odporna in trajnostna, kar bo neposredno prispevalo k doseganju enajstega (11) cilja Agende 2030 (trajnostna mesta in skupnos�) ter drugih strateških dokumentov, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje naravnih nesreč ter Pariški sporazum. 40 Pomembno je izpostavi� predvsem Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč za obdobje 2015-2030, ki predstavlja petnajstletni prostovoljni, ne zavezujoč sporazum, katerega cilj je zmanjšanje tveganja nesreč. Okvir določa sedem (7) globalnih ciljev in š�ri (4) prednostne naloge za dosego teh ciljev. Š�ri prednostna področja okvirja so: (1) razumevanje tveganja nesreč, (2) krepitev vodenja na področju tveganja nesreč, da se tveganja obvladujejo, (3) vlaganje v zmanjševanje tveganja nesreč za odpornost ter (4) krepitev pripravljenos� na nesreče za učinkovito odzivanje in »boljšo ponovno izgradnjo« med obnovo in sanacijo. 41 3. JAVNA VARNOST VRS navaja, da je eden izmed temeljev kakovostnega in varnega življenja vseh prebivalcev zagotovljena javna varnost. Z ukrepi za javni red in mir državni in občinski organi uresničujejo pravico ljudi do varnos� in dostojanstva na javnih (in zasebnih) površinah ter preprečujejo ravnanja in nevarnos�, ki bi lahko ogrozila posameznika ali skupnost. 42 Red in varnost v javnih prostorih pa zagotavlja kakovosten javni prostor, ki zahteva visoko stopnjo javne varnos� in javnega reda. Vendar ne le javno varnost v fizičnem smislu, kot je zagotavljanje čis�h, urejenih 39 European Commission, The Resilient City. 40 United Na�ons Office for Disaster Risk Reduc�on, Making Ci�es Resilient. 41 Uprava RS za zaščito in reševanje, Implementacija Sendajskega okvirja za zmanjšanje tveganja nesreč – zmanjšanje tveganja nesreč v lokalnih skupnos�h. 42 Vlada RS, Javni red. 11 in varnih cest, ulic, parkov ter drugih javnih prostorov, ampak tudi javno varnost v smislu demokracije in vključevanja vseh prebivalcev k upravljanju javnih zadev v PMiS. V skladu s 34. členom Ustave Republike Slovenije (URS) ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in (osebne) varnos�. Pravica posameznika do osebne varnos� je rela�vna pravica, kar pomeni, da je le-ta lahko omejena s pravicami in svoboščinami drugih. 43 Javna varnost je tako lahko opredeljena kot razlog, zaradi katerega se omejijo druge temeljne pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja URS. Na primer, v skladu s 42. členom URS se pravica do zbiranja in združevanja lahko omeji z zakonom, če je to zahteva javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Pravica se je tako v času razglasitve epidemije covid-19 omejevala na različne načine zaradi varnos� pred širjenjem bolezni. Na državni ravni so pristojnos� organov, ki skrbijo za varnost urejene v Zakonu o državni upravi (ZDU-1). 44 Ta v 34. členu določa, da ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnos� in policije, upravnih notranjih zadev in migracij, v 35. členu pa določa, da ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč. S tem zakonodajalec loči med organi, ki skrbijo za javno varnost in organi, ki skrbijo za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami. Državni organi pa morajo javno varnost zagotavlja� v skladu s svojimi zakonsko določenimi nalogami in pooblas�li. Zakon o nalogah in pooblas�lih policije (ZNPPol)45 določa, da so zagotavljanje varnos� posameznikov in celotne skupnos�, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev RS kot pravne države v RS temeljna dolžnost policije. Naloge policije poleg ZNPPol ureja tudi Zakon o organiziranos� in delu v policiji (ZODPol)46 in številni drugi. Tako ZNPol in ZODPol pa nikjer ne omenjata ali uporabljata pojma javna varnost, kar kaže na podnormiranost pojma javna varnost v slovenskem pravnem prostoru. Varnost na lokalnem nivoju pa poleg policije zagotavlja tudi občina sama (župan, občinsko redarstvo, občinska inšpekcijska služba). Pooblas�la občinskih organov ureja predvsem Zakon o občinskem redarstvu (ZORed), 47 ter Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). 48 ZORed za razliko od ZNPol in ZODPol vsebuje pojem javna varnost in ga tudi pravilno uporablja. Ta kot obveznost občine določa sprejem občinskega programa varnos� (OPV), s katerim občinski svet na predlog župana na podlagi ocene varnos�h razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog 43 Flander, B. in Tičar B., Pravica do varnos� – sinteza pravne ureditve na mednarodni, državni in lokalni ravni, str. 59-62. 44 Zakon o državni upravi (ZDU-1). 45 Zakon o nalogah in pooblas�lih policije (ZNPPol). 46 Zakon o organiziranos� in delu policije (ZODPol). 47 Zakon o občinskem redu (ZORed) . 48 Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). 12 občinskega redarstva. Ta se pred sprejemom uskladi s predpisi, programskimi dokumen� ministrstva za notranje zadeve in policije na področju javne varnos� ter s potrebami varnos� v občini. Ogrožanje javne varnos� kot eno izmed groženj in tveganj nacionalne varnos� RS opredeli tudi Resolucija o strategiji nacionalne varnos� RS (ReSVN-2). 49 Ta navaja, da se ogrožanje javne varnos� v kriznih razmerah lahko pojavlja v obliki povečanega obsega napadov na življenje in premoženje ljudi, povečanega obsega gospodarske kriminalitete, kibernetske in okoljske kriminalitete, množičnih kršitev javnega reda in miru idr. Ti pojavi lahko med prebivalstvom okrepijo nezadovoljstvo z delovanjem ins�tucij nacionalnega varnostnega sistema in države, kar je element slabitve posameznikove in nacionalne varnos�. V povezavi z javno varnostjo deluje tudi SRIP Pametna mesta in skupnosti – vertikala varnost, katerega glavni fokus je razvoj varnega mesta, ki temelji na soodvisnos� okolja, infrastrukture in družbe. Ta se dopolnjuje z uporabo digitalnih tehnologij, da se doseže večja učinkovitost dela organizacij, hitrejše in ak�vnejše odzivanje meščanov na potrebe, boljše in varnejše počutje prebivalcev in zmanjševanje stroškov ter rabo virov in skupnos�. 50 Ekosistem partnerjev področne ver�kale Varnost s svojim strateškim in razvojnim delovanjem, vsebinami, rešitvami in organizacijskimi oblikami skrbi za urejen pristop k reševanju novih večplastnih, medsebojno povezanih in vse bolj nadnacionalnih varnostnih vprašanj pametnih mest in skupnos� ter skrbi za ozaveščanje in izobraževanje vseh deležnikov na tem področju. Krovno področje ostaja inova�vna in tehnološko celovita rešitev pod imenom Opera�vni in nadzorni sistemi Varnega mesta, ki ga sestavljajo fokusna področja (1) Sistemi opera�vnega centra (SOC) naslednje generacije za zagotavljanje varnos� v mes�h, lokalnih skupnos�h in objek�h, (2) Sistemi, storitve in aplikacije za intervencijske službe in državljane in (3) Kri�čna IKT infrastruktura in storitve za varnostne organizacije. Izdelali so celovit Akcijski načrt51 za delovanje, v katerem so določili poslovne, raziskovalno-razvojno-inovacijske, organizacijsko-državno-regulatorne ter okoljske in družbene cilje. Člani ver�kale Varnost se zavedajo, da je temelj gospodarskega in kulturnega razvoja mest in skupnos� dobro in varno počutje vseh, ki v njih živijo, delajo ali so le občasni obiskovalci. Prednos� na področju javne varnos� prinašajo tudi storitve 5G, saj hitrejša in zmogljivejša tehnologija predstavlja boljšo odzivnost in večjo varnost ljudi in premoženja. Storitve 5G so bistvene za različne načine uporabe v PM, s katerimi se lahko preobrazijo številni sektorji gospodarstva ter izboljša vsakdanje življenje prebivalcev. Med letoma 2018-2021 je bil zato izveden Projekt 5G Varnost pri katerem so sodelovali Iskratel d.o.o., Telekom Slovenije d.d., Fakulteta za elektrotehniko UL in Osi d.o.o. Projekt je sofinancirala RS in EU iz Evropskega 49 Resolucija o strategiji nacionalne varnos� Republike Slovenije (ReSNV-2). 50 SRIP Pametna mesta in skupnos� – ver�kala varnost, str. 4. 51 SRIP PAMETNA MESTA IN SKUPNOSTI, AKCIJSKI NAČRT 3. Faza 2020-2022, VERTIKALA VARNOST, oktober 2022. 13 sklada za regionalni razvoj. 52 Rezulta� in izvedene študije skupaj z demonstratorji so potrdili, da je peta generacija omrežij (5G) s povečano prenosno hitrostjo, zanesljivostjo in odzivnostjo brezžičnih in fiksnih omrežij, ki kot standard globalno naslavlja vse industrijske sektorje, varna in zanesljiva pla�orma za povezljivost na področju javne varnos�, zaščite in reševanja. S tem predstavlja temelje inteligentne povezljivos� prihodnos�, v kateri igrajo ključno vlogo nove tehnologije kot vse povezana okolja in UI, zelena mobilnost, avtonomna vožnja, PM in povezana družba. Pričakuje se, da bo uvedba 5G imela največji vpliv na avtomobilsko industrijo, internet stvari, industrijske rešitve ter kri�čne komunikacije. S tem prinaša nove zmožnos� in priložnos� v kontekstu zagotavljanja javne varnos� ter na področju zagotavljanja varnos� na množičnih dogodkih z vidika preven�vnih ukrepov in v okviru intervencijskega delovanja. 53 4. VPLIV PAMETNEGA MESTA NA MIR IN VARNOST PM uporabljajo tehnološke rešitve, ki izboljšajo upravljanje in učinkovanje mestnega okolja. 54 PM tako prebivalcem zagotavljajo čim večjo kakovost bivanja, kar pa je še posebno pomembno v času konfliktov ter za splošen mir in varnost. 55 Tehnološke inovacije lahko prav tako pripomorejo k prevenciji, omilitvi konfliktov in njihovemu reševanju. 56 Trenutna tehnologija je tako sposobna na podlagi senzorjev, komunikacij in preračunavanja odkri� povezave med osebami, ki pripadajo določeni skupini, prispevajo pa lahko tudi k resoluciji konfliktov. 57 Sredstva množične komunikacije, kot so socialna omrežja, lahko promovirajo mirno rešitev konflikta ali pa vzpostavijo s�ke med samimi stranmi konflikta. 58 S pomočjo različnih pla�orm in omrežij lahko država ali LS komunicirajo s prebivalstvom na način, da podajo ljudem informacije o humanitarni pomoči, ki je na voljo ter jih na primer obves�jo katerim predelom se morajo izogiba�. Pla�orme, ki omogočajo zbiranje informacij s strani prebivalstva, imajo ključno vlogo pri krepitvi učinkovitos� programov za preoblikovanje konfliktov, saj omogočajo raznim organizacijam, da razvijajo odzivne intervencijske strategije in le-te spremenijo glede na spreminjajoče se okoliščine. Strukturirani podatki, ki jih usmerjajo državljani, lahko prispevajo k prizadevanjem za zgodnje opozarjanje na nevarnost konflikta, saj te informacije izboljšajo razumevanje lokalnih dinamik in omogočajo, da se prepoznajo inciden�, ki odstopajo od nekih trendov in bi lahko imeli vlogo pri stopnjevanju napetost. 59 52 Domača stran Evropski skladi. 53 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Telekom Slovenije d.d., Kontron d.o.o., OSI d.o.o., 5G Varnost – Primeri uporabe in zahteve 5G Safety, str. 2. 54 European Commission, Smart ci�es. 55 Vlada Republike Slovenije, Strategija razvoja Slovenije 2030. 56 Dr. Wil iams, How can Technology Help Prevent Conflict and Build Peace?. 57 Nelson, Designing Peace Technology for Profit. 58 Puig Larrauri, Strengthening Botom UP Approaches. 59 Catshoek, Learning from the Crowd. 14 Zaradi vedno večjega števila telefonov s kamerami prihaja do vedno večje koncentracije informacij, ki so na voljo. Analiza zbranih informacij lahko prispeva h kratkoročnim prizadevanjem za preprečevanje konfliktov in tudi k dolgoročnim pobudam za odpravljanje temeljnih vzrokov nasilja. 60 Največja bojazen, ki se pojavlja pri zbiranju informacij s strani prebivalstva, je ta, da bi bile zbrane informacije nezanesljive, irelevantne ali nekvalitetne. 61 Pri preprečevanju konfliktov pa je potrebno izbiro ustreznih sredstev prilagodi� predvsem naravi konflikta in tako sprejema� odločitve, ki so odvisne glede na značilnos� konkretnega primera. 62 PM, ki omogočajo tovrstne tehnologije, lahko tako bolje pripomorejo k zaznavanju potencialnih konfliktnih situacij ter pomagajo pri omilitvah konflikta, oskrbi prebivalstva s humanitarno pomočjo ter pri prenehanju sovražnos�. Tehnološke rešitve pa niso pomembne le pri zaznavanju raznih groženj, temveč tudi pri sami obnovi mest po samem konfliktu. V procesu obnove družbe in infrastrukture, omogoča aplikacija pametne tehnologije takšnim mestom napredek. Napredne tehnološke rešitve se lahko uporabijo za namene boljšega načrtovanja infrastrukture na prizade�h območjih ter za analizo velike količine podatkov. Ti podatki nato omogočijo boljšo načrtovanje prihodnos� mesta ter omogočajo trajnostni razvoj z odzivanjem na potrebe družbe. Izbira pametne tehnologije pa je odvisna od potreb, življenjskega sloga in vedenja ljudi, saj tehnologija za uspeh prizade�h mest potrebuje tudi sodelovanje s strani samih LS. Pri sami obnovi mesta je torej potrebno poskrbe�, da bodo ta čimbolj varna in bodo omogočala varno gibanje, prevoz prebivalstva, njihovo ustrezno preskrbo z vodo, zdravstveno preskrbo, izobrazbo prebivalstva itd. 63 Študija, ki je bila izvedena na primeru južnokorejskega mesta Sejong je na primer odkrila, da obstaja razlika med spoloma, glede pogleda na pametne naprave, namenjene nadzoru. Prisotnost nadzornih kamer se je tako pokazala za bolj pomembna pri moških, medtem ko so ženske kot bolj pomembne prepoznale prisotnost naprav, na katere lahko pozvonijo v sili. To nakazuje na to, da potrebujejo ženske več ak�vnih varnostnih sistemov kot sistemov pasivnega nadzora. Za bolj vključujoče načrtovanje pametnih mest in zagotovitev varnos� celotnega prebivalstva je tako potrebno upošteva� tudi vidik spola. 64 60 Mancini, O'Reil y, New Technology and the Preven�on of Violence and Conflict (2013), str. 2. 61 Bil en, repor�ng Back to the Crowd. 62 Mancini, O'Reil y, New Technology and the Preven�on of Violence and Conflict (2013), str. 1. 63 Belal, Shcherbina, Smart-technology in city planning of post-war ci�es (2018) IOP Conf. Ser.: Mater. Sci. Eng, 365 022043, str. 1-3. 64 Chang, Choi, An, Chung, Gendering the smart city: A case study of Sejong City, Korea. 15 III. ENAKOVREDNA VLOGA ŽENSK PRI ZAGOTAVLJANJU MIRU IN VARNOSTI 1. SODELOVANJE ŽENSK V PAMETNIH MESTIH Z razvijanjem PM se vse pogosteje pojavljajo tudi vprašanja vključenos� žensk v razvoj PM in pomen enakos� pri oblikovanju urbanih inovacijskih poli�k. Že leta 2015 je potekala konferenca OZN z naslovom »Varna mesta za ženske in dekleta«. Glavne ugotovitve, ki so se tekom konference oblikovale so varna PM za ženske in dekleta ter potreba po zmanjšanju neenakos� med ženskami in moškimi v PM. 65 Sodelovanje žensk pri razvoju pametnih rešitev in PM je pomembno iz več razlogov: 65 Smart Ci�es Are Safe Ci�es. 16 ₋ Element raznolikos�: dejstvo je, da družbo sestavljajo raznoliki moški in ženske, zato sodelovanje žensk na katerem koli področju, vključno z razvojem pametnih rešitev in PM prinaša raznolikost idej, perspek�v, znanja in izkušenj, kar je pomembno, predvsem ko govorimo o oblikovanju nečesa, kot je PM, ki se smatra kot nekaj naprednega, razvitega in vključujočega. Raznolikost je vedno koristna, saj imajo lahko ženske na obstoječ problem drugačen pogled, potrebe oziroma želje, to pa lahko na koncu pripelje do boljše rešitve, s čimer se zagotovi, da so oblikovane rešitve in PM bolj prilagojena različnim potrebam in lahko kar najbolj koris�jo uporabnikom oziroma prebivalcem PM; ₋ Inovacije in ustvarjalnost: vključevanje žensk spodbuja ustvarjalnost in inova�vnost pri razvoju pametnih rešitev, ki so lahko bolj kvalitetne in dodelane, če se že v osnovi ne izključi polovice populacije, temveč se omogoči enakomeren dostop in možnost sodelovanja pri ustvarjanju in inovacijah tudi ženskam; ₋ Enakost in vključenost: načelo enakos� je zapisano že v URS, poleg tega pa enakost in vključenost izhajata iz številnih zavezujočih dokumentov, kar pomeni, da se mora zaveze spoštova� in omogoča�, da so tudi ženske enakomerno vključene in enako obravnavane v urbanem okolju PM. Ključno je, da so PM dostopna vsem, ne glede na spol, uporabnikom prijazna in pravična do moških in žensk. Pomembno je sodelovanje žensk že v procesu oblikovanja, kar zagotavlja da se njihove potrebe, pravice in interesi upoštevajo, to pa se potem odraža tudi pri ustvarjanju bolj enakopravnih in vključujočih PM; ₋ Večji izkoristek znanj in talentov: vključevanje žensk (pa tudi deklet tekom izobraževanja) v razvoj in delovanje PM pomeni, da se bistveno poveča bazen talentov in znanj, ki so na voljo za omenjeno področje. Vključenost žensk in njihovo spodbujanje na področjih STEM je izrednega pomena in prinaša veliko dodane vrednos�, saj gre za sposobnos� in znanja, ki so ključna za uspešen razvoj, napredovanje in obstoj PM; ₋ Pomen vključenos� za prihodnje generacije: vključevanje žensk v procese oblikovanja rešitev in PM pomeni dajanje dobrega zgleda za prihodnje generacije žensk in deklet ter jih spodbuja, da se tudi same ak�vno vključujejo v izobraževanja, povezana s prej omenjenimi panogami, in tudi kasnejše ak�vno vključevanje v poklice in na delovna mesta, ki so ključna za oblikovanje pametnih rešitev in PM. 66 Študije o enakos� spolov opozarjajo na tehnocentrične vizije inovacij, ki ne upoštevajo družbenih vidikov ter poudarjajo pomembnost vključitve žensk v inovacijska omrežja za 66 Giorgia Nes�, Mainstreaming gender equality in smart ci�es: Theore�cal, methodological and empirical chal enges. 17 krepitev trajnos� inovacij. 67 Prav tako opozarjajo, da omejevanje inovacij le na sektorje kot sta IKT in proizvodnja zanemarja inovacije, ki jih ženske uvajajo v storitvenem sektorju ali tradicionalnih poklicih. Pri razvoju PM je pomembno upošteva� tudi vidik spola in enakega obravnavanja moških in žensk pri zbiranju in analizi podatkov. To je namreč bistveno, da se prepreči razvoj poli�k v PM, ki bi spregledale pomembnost enakega obravnavanja in vključenos� ter sodelovanja žensk. Feminis�čne študije o tehnologiji in družbi ter študije o družbi in tehnologiji prav tako analizirajo, kako tehnološki artefak� vplivajo na družbeno-ekonomske dejavnike. Poklicna segregacija na področju STEM (lahko) vodi v prisotnost »spolnih scenarijev« pri oblikovanju, saj so v načrtovanje še vedno pogosteje vključeni moški. 68 Pomembno je, da se pri prizadevanjih za sodelovanje žensk pri raziskovanju iz razvoju pametnih rešitev upošteva tudi pristop s sodelovanjem uporabnikov, kar lahko še dodatno prispeva k vključevanju žensk in enakem obravnavanju spolov pri inovacijah in razvoju. 69 Za uspešno in kvalitetno sodelovanje žensk pri oblikovanju, izvajanju in nadzoru izvajanja strategij PM je ključnega pomena, da so ženske sploh prisotne na položajih, ki izvajanje omenjenih ak�vnos� omogočajo. Sodelovanje žensk omogoča njihovo vključevanje v procese odločanja in oblikovanja poli�k PM. Kot ključne uporabnice urbanih prostorov imajo izkušnje, ki jih je treba upošteva� pri načrtovanju in izvajanju vseh relevantnih strategij. Vključevanje žensk zagotavlja, da se njihove potrebe, stališča in izkušnje upoštevajo pri oblikovanju rešitev in poli�k, kar vodi v bolj uravnoteženo in vključujoče mesto. Tako v RS, kot tudi širše v EU je zastopanost žensk na položajih na lokalni ravni izredno nizka70 Sklepamo torej lahko, da je sodelovanje žensk pri oblikovanju, izvajanju in nadzoru strategij v PM omejeno oziroma se ne odvija v enaki meri, kot to velja za moški spol. Za PM je namreč ključna lokalna poli�ka, župan oziroma županja in ljudje, ki si jih vodilna oseba v neki občini postavi okoli sebe. Dostop do teh položajev se mora ne samo omogoči� ženskam, pač pa tudi spodbuja�, saj lahko le to nadalje omogoča zagotavljanje socialne, ekonomske in poli�čne opolnomočenos� žensk in deklet v javnih prostorih, posledično pa tudi številne »stranske 67 Malin Lindberg, Maria Uden, Women, reindeer herding and the Internet: an innova�ve process in northern Sweden. Innova�on. The European Journal of Social Science Research, 3(2), 169-177. Danilda, I. & Thorslund, J.G. (2011). Innova�on & Gender. Stockholm: Vinnova, Innova�on Norway & Til växtverket. 68 Wajcman, J. (2010). Feminist theories of technology. Cambridge Journal of Economics, 34(2), 143-152.. Ve, H. (1994). Gender differences in ra�onality, the concept of praxis, knowledge and future trends. In E. Gunnarson, & L. Trojer (Editors), Feminist voices on gender, technology and ethics. Lulea: Centre for Women’s Studies Lulea University of Technology. 69 Maria Sangiuliano, Smart Ci�es and Gender: main arguments and dimensions for a promising research and policy development area. 70 V Sloveniji so v lanskem letu potekale lokalne volitve. Na njih pa je bilo v 212 občinah izvoljenih le 29 županj, kar pomeni, da je delež žensk, ki vodijo poli�ko na lokalni ravni samo 13,6%. 18 učinke« kot je npr. preprečevanje vseh oblik nasilja. To je ključno za doseganje enakos� spolov in postavljeno kot cilj, ki ga moramo na globalni ravni doseči do leta 2030. 71 Sodelovanje žensk pri oblikovanju strategij PM omogoča priznavanje in uporabo znanja ter izkušenj, ki jih ženske lokalno proizvajajo in prenašajo. Ženske pogosto igrajo ključno vlogo pri ohranjanju tradicionalnih kultur, varstvu okolja in skrbi za skupnost. Njihovo znanje in izkušnje so dragoceni vir pri razvoju trajnostnih in vključujočih strategij PM. Poleg tega pa je sodelovanje žensk in spodbujanje enakos� način, da se pospeši trajnostni razvoj na lokalni pa vse do državne ravni. Z ak�vno vključitvijo žensk se namreč spodbuja enakost, pravičnost in vključujoči razvoj ter se prispeva k doseganju trajnostnih mest, kjer se vsak prebivalec poču� slišan, spoštovan in enakopraven. Pogosto napačno poudarjen karakter žensk v medijih, ki se včasih predstavlja kot nekaj nega�vnega (čustvenost, nežnost, skrbnost), se lahko v resnici izkaže kot ključna prednost, še posebej v obdobjih izrednih razmer. To se je jasno pokazalo v poplavah v Sloveniji leta 2023, ko se je vloga županj prizade�h občin izkazala za izjemno pomembno. V času krize je bilo sodelovanje med Civilno zaščito in županjami izjemno usklajeno, potekalo je brez zapletov ter je prineslo učinkovite rešitve. Prav to sodelovanje je bilo pohvaljeno s strani predstavnice Civilne zaščite Katje Banoveč Juroš na posvetu, ki je potekal v okviru projekta. Ta primer nas opozarja na potrebo po bolj objek�vni oceni vloge žensk v takšnih situacijah, tudi v medijih, in na to, kako njihov značaj in pristop lahko ključno prispevata k uspešnemu obvladovanju izrednih razmer ter k učinkovitemu vodenju občin na splošno. Sodelovanje žensk je pomembno zaradi zagotavljanja perspek�ve in potreb žensk. Glede na to, da ženske predstavljajo polovico prebivalstva, je pomembno, da se tudi njih vključi v vse faze povezane z oblikovanjem, izvajanjem in nadzorom strategij PM. Na ta način so resnično slišane in razumljene specifične potrebe, izzivi, želje in pričakovanja, ki so povezana z ženskami. Poleg tega pa sodelovanje žensk v vseh fazah prinaša večjo raznolikost, kar gotovo doprinese do boljših rezultatov. 72 Pri oblikovanju novega Akcijskega načrta je z vidika ciljev študije je potrebno razmišlja� o načinih, kako bi lahko spodbudili ženske, da se v večji meri odločajo za vključevanje v poli�ko na lokalni ravni, s tem pa prispevajo svoje ideje, ki bodo pripomogle k boljšemu napredku PM in zagotavljanju miru in varnos�. Rešitev zgoraj omenjenega problema je gotovo kompleksna in terja usklajeno delovanje različnih subjektov na različnih ravneh. Gotovo pa je, da se s pomočjo izobraževanja in ozaveščanja, poudarjanja pomembnos� lokalnih vprašanj, krepitev poli�čne kulture in okolja in korektnega medijskega poročanja da prepriča� dekleta in ženske, da se pričnejo bolj zanima�, oziroma še boljše vključeva�, v poli�ko na lokalni ravni. 71 Smart Ci�es Are Safe Ci�es. 72 Calling for a gender approach to 'smart' and 'resilient' ci�es. 19 2. KONFLIKTI IN ŽENSKE Velik vpliv na ženske imajo tudi nestabilnos� v regiji ali državi, predvsem kadar konflikt preraste v oboroženi spopad. Zaradi nevarnos�, s katerimi se soočajo ženske v času konfliktov, je izredno potrebno, da so mesta varna in je zagotovljena varna in vključujoča družba. Ko govorimo o ženskah v času oboroženih spopadov, o njih ne moremo govori� kot o homogeni skupini, saj oboroženi spopadi vsako prizadenejo drugače. V času oboroženih spopadov se ženske ne spopadajo le z nasiljem, strahom, izgubo bližnjih, spolnim nasiljem, temveč tudi s povečano odgovornostjo do družinskih članov, predvsem otrok. Ženske lahko najdemo na vojaških pozicijah, pri odstranjevanju ruševin, veliko pa jih ima ak�vno vlogo tudi v postkonfliktnem času, v času vzpostavljanja miru in obnovi družbe. 73 2.1 VPLIVI KONFLIKTOV NA ŽENSKE Konflik� in oboroženi spopadi nesorazmerno vplivajo na ženske in dekleta v primerjavi z moškimi. Da se ženske v oboroženih spopadih soočajo s posebnimi težavami, kot so spolno nasilje in tveganja za njihovo zdravje, priznava tudi mednarodno humanitarno pravo (MHP) in jim v sklopu tega zagotavlja dodatno zaščito. V številnih primerih nasilja nad ženskami v oboroženih spopadih ne gre le za fizično in/ali spolno nasilje, temveč tudi za kršitev gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic. V času konfliktov je ženskam omejen dostop zlas� do izobraževanja in zaposlovanja. Diskriminacija žensk se namreč nadaljuje, ko gre za dostop do kapitala in sredstev, ki jih lahko ponudi družba. Sodelovanje žensk v gospodarskih dejavnos�h na podeželju in v mes�h je ključnega pomena za podporo njihovemu družbeno-ekonomskemu položaju na območjih, kjer so se končali konflik�. 74 2.2 ŽENSKE IN VZPOSTAVLJANJE MIRU Ženske so ključne partnerice pri gospodarskem okrevanju, socialni koheziji in poli�čni legi�mnos�, sodelovanje žensk v postopku mediacije pa lahko pomaga zagotovi� sodelovanje več raznolikih članov skupnos� pri vzpostavljanju miru. To zviša verodostojnost procesa in poveča lokalno odgovornost za proces in njegove rezultate. Kljub temu pa so ženske še vedno večinoma izključene iz mirovnih procesov, kar ima za posledico mirovne sporazume, ki le redko upoštevajo in tehtajo perspek�ve, potrebe in skrbi žensk ter drugih ranljivih skupin. 75 Na pomanjkanje žensk v mirovnih pogajanjih je opozoril tudi Visoki komisar ZN za človekove pravice, g. Volker Türk, na panelu o ČP, ki je potekal 14. 7. 2023 v Benetkah in je ovekovečil 75. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. Kot primer je podal pogajanja med 73 ICRC, Women and war (2015), str. 2. 74 Resolucija Evropskega parlamenta o položaju žensk v oboroženih spopadih in njihovi vlogi pri obnovi in demokra�čnem procesu v državah po koncu konfliktov (2005/2215). 75 UN WOMEN: Conflict preven�on and resolu�on. 20 Rusijo in Ukrajino, v katera so bili na obeh straneh udeleženi le moški, pri čemer so se za vzpostavitev stanja miru pogajali �s�, ki se bojujejo, iz procesa pa je bila izključena civilna družba. Ta primer je le eden izmed številnih, na podlagi katerega je razvidno, da ni zadostnih prizadevanj za vključitev žensk v same procese pogajanj za mir. 76 Študija UN Women iz leta 2012 o 31 mirovnih procesih med letoma 1992 in 2011 dobro ponazarja izpostavljeno marginalizacijo žensk: samo 4 odstotke podpisnikov, 2,4 odstotka glavnih mediatorjev, 3,7 odstotka prič in 9 odstotkov pogajalcev so bile ženske. Mirovni procesi, ko so uspešni, so odločilni trenutki v zgodovini države, iz katerih ženske ne bi smele bi� izpuščene. Ponujajo namreč edinstveno priložnost za spodbujanje zavez držav k enakos� spolov, izvajanju določb CEDAW, kot tudi vključitev teh strateških ciljev v opredeljevanje sporazumov, ins�tucij, mehanizmov in procesov. 77 2.2.1 Mednarodni dokumenti 2.2.1.1 ZN: Varnostni svet Združenih narodov (VS) je 31. oktobra 2000 sprejel resolucijo (S/RES/1325) (Resolucija 1325) o ženskah, miru in varnos�. 78 Ta ponovno potrjuje pomembno vlogo žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, mirovnih pogajanjih, vzpostavljanju miru, ohranjanju miru in humanitarnem odzivu ter pri postkonfliktni obnovi. Prav tako poudarja pomen enakopravne udeležbe in polne vključenos� žensk v vsa prizadevanja za ohranjanje in spodbujanje miru in varnos�. Vse akterje poziva k povečanju udeležbe žensk in vključitvi vidika spola v vsa prizadevanja Združenih narodov (ZN) za mir in varnost. Prav tako poziva vse strani v konflik�h, da sprejmejo posebne ukrepe za zaščito žensk in deklet pred nasiljem na podlagi spola, zlas� pred posilstvom in drugimi oblikami spolne zlorabe v razmerah oboroženega spopada. Resolucija 1325 zagotavlja številna pomembna opera�vna pooblas�la, ki vplivajo na države članice in subjekte sistema ZN. Trenutno vključuje še devet dodatnih resolucij (1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122, 2422, 2467 in 2493). Skupaj predstavljajo kri�čen okvir za izboljšanje položaja žensk v državah, ki so jih prizadeli konflik�. 79 Posebne določbe za mirovna pogajanja in sporazume vsebuje tudi Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)80 in opcijski protokol, ki je temeljni gradnik vseh programov za ženske v okviru ZN. Podpisnic konvencije je več kot 185 držav. Na tem področju je zelo pomembna tudi Pekinška deklaracija81 in izhodišča za ukrepanje. Dokument so vlade sprejele na četr� svetovni konferenci o ženskah leta 1995 in določa zaveze 76 UN: Preven�ng Crisis and Conflict: Women's Role in Ongoing Peace Processes. 77 Democracy Now!, Top UN Human Rights Official & Former Swedish FM on Pales�ne, Sudan & US Cluster Bombs to Ukraine. 78 Varnostni svet ZN, Resolucija o ženskah, miru in varnos�, S/RES/1325 (2000). 79 OSAGI, Landmark resolu�on on Women, Peace and Security. 80 Generalna skupščina ZN, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979). 81 OZN, Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje (1995). 21 vlad za krepitev pravic in vloge žensk ter njihovemu opolnomočenju skozi vse življenje. Deklaracija določa strateške cilje za doseganje enakos� spolov na 12 področjih, med drugim tudi na področju žensk na oblas� in na področju nasilja nad ženskami. Države članice so pla�ormo znova potrdile in okrepile leta 2000 med globalnim petletnim pregledom napredka in se zavezale, da bodo pospešile njeno izvajanje med vsakokratnim petletnim pregledom. 82 Septembra 2015 so vlade sprejele ambiciozno Agendo za trajnostni razvoj do leta 203083, ki vsebuje 17 novih ciljev trajnostnega razvoja (CTR) in 169 ciljev, namenjenih odpravi revščine, uveljavitvi ČP za vse, boju pro� neenakos� in krepitvi vloge vseh žensk in deklic ter spodbujanju blaginje ob varovanju okolja do leta 2030. Ti cilji so medsebojno povezani in neločljivi, prav tako pa enakopravno združujejo vse tri razsežnos� trajnostnega razvoja: ekonomsko, družbeno in okoljsko. 84 Vizija Agende je izgradnja sveta, v katerem bodo vse ženske in deklice uživale popolno enakost spolov in v katerem ne bo več pravnih, družbenih in ekonomskih ovir za krepitev njihove vloge. 85 2.2.1.2 Agencija ZN za ženske (UN Women): UN Women je telo Združenih narodov, namenjeno enakos� spolov in krepitvi vloge žensk. Organ je bil kot svetovni zagovornik žensk in deklet ustanovljen, da bi pospešil napredek pri zadovoljevanju njihovih potreb po vsem svetu. UN Women med drugim usklajuje in spodbuja delo sistema ZN pri vseh razpravah in dogovorih povezanih z Agendo 2030. Prizadeva si za umes�tev enakos� spolov kot temeljnega pomena za cilje trajnostnega razvoja in bolj vključujoč svet. Pri svojem delu uporablja vse vodilne dokumenta s področja enakopravnos� med spoloma v sistemu ZN, s poudarkom na Agendi 2030. Ima pa tudi svoj strateški načrt UN Women 2022–2025, 86 ki opisuje strateško usmeritev, cilje in pristope organa v sklopu svojih prizadevanj. 87 2.2.2 Dokumenti v EU Svet EU je le ena izmed ins�tucij EU, ki poudarja pomembnost enakos� spolov v vseh poli�kah EU. V sklopu tega je Svet EU posebno pozornost namenil tudi Sklepom o ženskah, miru in varnos� z dne 10.12.2018, 88 ki jih je ponovno potrdil novembra 2022, skupaj z veljavnostjo strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnos� in se zavezal k popolnemu izvajanju Akcijskega načrta za ženske, mir in varnost za obdobje 2019-2024. 89 Ženske in enakost spolov je tako postavil v središče miru in varnos�. EU je na tem področju sprejela 82 UN WOMEN, Guiding documents. 83 Generalna skupščina ZN, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, A/RES/70/1 (2015). 84 Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, str. 2 85 Ibid, str. 4. 86 Agencija ZN za ženske, Strateški načrt 2022-2025, UNW/2021/6 (2021). 87 UN WOMEN: Guiding documents. 88 Svet Evropske unije, Sklepi Sveta o ženskah, miru in varnos�. 89 ESZD, Akcijski načrt EU za ženske, mir in varnost za obdobje 2019-2024 (2019). 22 Strategijo za enakost spolov za obdobje 2020-202590 in Akcijski načrt EU za enakost spolov III – ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU za obdobje 2021-2025. 91 Nekateri izmed ciljev EU so zmanjševanje tveganj in preprečevanje vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, enakopravno in popolno uveljavljanje ČP ter enakopravno, smiselno sodelovanje in vodenje s strani žensk in deklet pri preprečevanju in reševanju konfliktov v vseh fazah, pri kriznem upravljanju ter izgradnji in ohranjanju miru, demobilizaciji, v mirovnih pogajanjih razoroževanju in reintegraciji, reformi varnostnega sektorja ter v drugih procesih okrevanja in obnove. Tudi Svet EU je prepoznal Agendo o ženskah, miru in varnos� za ene izmed ključnih dokumentov na področju miru in varnos�, saj varnostne grožnje, pandemije, terorizem, prisilne migracije in razseljevanje prebivalstva ter trgovina z ljudmi nesorazmerno vplivajo na ženske in dekleta in tako poslabšajo njihovo uživanje človekovih pravic. Vidik spola je v okviru EU vključen tudi v skupno varnostno in obrambno poli�ko EU, predvsem v vse misije in operacije SVOP, kar je skladno s Strategijo in akcijskim načrtom za okrepitev sodelovanja žensk v civilnih misijah SVOP za obdobje 2021-202492. Tako morajo ins�tucije EU in države članice zagotovi�, da se bodo misije in operacije SVOP zavzemale za enakost spolov ter za enakopravno in smiselno udeležbo žensk v vseh civilnih in vojaških funkcijah SVOP. Pri tem morajo bi� ženske tudi na vodstvenih položajih, za kar pa je potrebna krepitev mreže svetovalcev za človekove pravice in za vprašanja enakos� spolov. 93 2.2.3 Dokumenti v RS Med le� 2015 in 2020 je na območju RS veljala Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2015-2020 (ReNPEMŽM15-20). 94 Podan pa je že predlog za novo resolucijo o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2023-2030. Omenjeni predlog si še naprej prizadeva za enakost spolov na področju zunanje poli�ke ter za uresničevanje Agende o ženskah, miru in varnos�. Predlog navaja tudi nekaj ukrepov s katerimi bi se zagotovila večja vloga in vključenost žensk pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnos�. Z vidika te študije se nam zdi predlagani ukrepi ustrezni, saj se zavzemajo za večjo vključenost žensk v mednarodne operacije in misije (MOM), za ozaveščanje javnos� o pomenu 90 Evropska komisija, Unija enakos�: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (2020). 91 Evropska komisija, Akcijski načrt EU za enakost spolov I I – ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU za obdobje 2021-2025 (2020). 92 ESZD, Strategija in akcijski načrt za okrepitev sodelovanja žensk v civilnih misijah SVOP za obdobje 2021-2024 (2021). 93 Svet Evropske unije, Sklepi Sveta o ženskah, miru in varnos�. 94 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2015–2020 (ReNPEMŽM15–20). 23 udeležbe žensk na področju miru in varnos� v RS ter za ukrepanje v zvezi z zaščito žensk in deklet pred spolnim nasiljem v kriznih razmerah in ob sodobnih varnostnih grožnjah. 95 Kot glavnega izmed dokumentov pa ReNPEMŽM15-20 omenja Akcijski načrt za izvajanje resolucij VS ZN 1325 in 1820 (MZZ) o ženskah, miru in varnos�, v katerem so nato podrobneje opredeljeni ukrepi za krepitev vloge žensk pri preprečevanju in reševanju oboroženih spopadov ter graditvi in ohranjanju miru. Poudarek je tudi na preprečevanju spolnega nasilja nad ženskami in deklicami ter njihovo zaščito med in po oboroženem spopadu. Akcijski načrt opredeljuje poli�čne, opera�vne in kadrovske zaveze VRS za njihovo izvajanje, skupaj z mednarodnimi in nacionalnimi zavezami posameznih pristojnih resorjev. 96 VRS je decembra 2018 sprejela tudi Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči do leta 2030, ki kot ključni presečni temi pri doseganju svojih splošnih ciljev izpostavlja varovanje okolja in enakost spolov, ki sta bistvena tudi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. 97 Za doseganje takega razvoja je treba posebno pozornost namenja� uravnoteženos� med njegovimi tremi razsežnostmi (gospodarsko, družbeno in okoljsko), vključno z varnostjo ter krepi� vlogo in moč žensk in mladih. Za večjo uspešnost je poudarjen tudi pomen partnerstev, med drugim tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem. 98 Ena najpomembnejših točk Strategije MRSHP je zaveza RS, da bo v svojih ak�vnos�h prednostno poudarjala krepitev ekonomske moči in neodvisnos� žensk ter s tem njihovih ekonomskih in socialnih pravic, uravnoteženo zastopanost žensk in moških v procesih odločanja, med drugim tudi na področjih, povezanih z mirom in varnostjo, ter obravnavo preprečevanja vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami. Pri tem je potrebno sodelovanje različnih ravni v državi, zato bo podpirala tudi delovanje lokalnih organizacij in ins�tucij, ki delujejo na teh področjih. 99 V zvezi z namenom tega projekta je še posebej pomembna zaveza, da bo pri delovanju za cilj produk�vne zaposlenos�, dostojnega dela ter miroljubne in vključujoče družbe RS prispevala k enakim možnos�m, predvsem zaposlitvenim, za ženske in mlade. Prav tako bo podpirala razvoj spodbudnega poslovnega okolja na splošno ter posebne projekte, usmerjene v razvoj podjetništva in ustvarjanje dostojnih in zelenih delovnih mest, predvsem za mlade in ženske s ciljem krepitve ekonomske moči žensk. Posebej prepoznava tudi izjemno pomembno vlogo izobraževanja in s tem pridobivanje znanj in veščin za zasedbo dostojnih delovnih mest in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo s strani žensk. 100 95 Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2023–2030. 96 Vlada Republike Slovenije, Akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnos� za obdobje 2018–2020, Poročilo o izvajanju za leto 2018. 97 Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, str. 11. 98 Ibid, str. 5. 99 Ibid, str. 12. 100 Ibid, str. 13-14. 24 2.2.3.1 Zunanja poli�ka RS in agenda Ženske, mir in varnost Predlog REPNEMŽM 2030 tako izpostavlja ključne izzive in usmeritve v obdobju novega nacionalnega programa 2021-2030 na posameznih področjih. Na področju zunanje poli�ke si bo Slovenija še naprej prizadevala za enakost spolov in opolnomočenje žensk ter se zavzemala za spoštovanje visokih standardov glede ČP žensk. Eden pomembnih izzivov bo tudi zagotavljanje uspešne integracije vidika spola v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in agende ženske, mir in varnost. Pri tem bodo med ključnimi nalogami doseganje ciljev v zvezi z izvajanjem projektov za opolnomočenje žensk in deklic v partnerskih državah, učinkovito ukrepanje za zaščito žensk in deklic pred spolnim nasiljem v kriznih razmerah in sodobnih varnostnih grožnjah ter krepitev vloge žensk pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnos�. Posebej je na tem področju poudarjen pomen žensk, zaposlenih v oboroženih silah in/ali v civilnih organizacijah, udeleženih pri ohranjanju miru ter vključenih v postopke odločanja in ukrepanj, ki imajo pomembno vlogo kot vzornice in medkulturne mediatorke ter so spodbuda za krepitev vloge lokalnih žensk. 101 Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk prestavila koncept feminis�čne zunanje poli�ke, ki je presečna tema nove zunanjepoli�čne strategije Slovenije, in napovedala okrepljeno pozornost ministrstva na področju enakos� spolov ter spoštovanja pravic in opolnomočenja žensk in deklet po svetu. Slovenija je po indeksu enakos� spolov malo pod povprečjem EU, napreduje pa počasneje kot druge države. S tem je ministrica Fajon naznanila pristop pobudi skupine naprednih držav, ki so feminizem uradno vključile v svojo zunanjo strategijo. Tako bo Slovenija v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih še dodatno okrepila delovanje v podporo spoštovanju pravic žensk in deklet ter njihovemu gospodarskemu, poli�čnemu in družbenemu opolnomočenju tudi prek razvojne in humanitarne pomoči. 102 V sklopu projekta smo se udeležili sestanka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kjer sta nas sprejeli veleposlanica Sanja Š�glic, generalna direktorica Direktorata za mul�lateralno sodelovanje skupaj z Alenko Markov, pooblaščeno ministrico MZEZ. Na MZEZ so v postopku pripravljanja novega akcijskega načrta za izvajanje resolucij VS ZN o ženskah, miru in varnos�. Pogovarjali smo se o nekaterih vidikih, ki bi jih bilo potrebno vključi� v nov akcijski načrt. Za doseganje enakovredne vloge žensk bi bilo treba zagotovi�, da so ženske vključene v vse procese odločanja tako v javnem, kot v zasebnem sektorju. Pretekli akcijski načr� MZEZ so zelo malo pozornos� namenili položaju žensk v gospodarstvu, kar je velika pomanjkljivost. Predvsem ženske na visokih položajih v gospodarstvu so ključnega pomena za trajnejši mir in javno varnost. Pred pripravo novega akcijskega načrta si bodo na MZEZ prizadevali raziska� s kakšnimi omejitvami se ženske srečujejo v gospodarstvu, kako se njihove potrebe razlikujejo glede na moške in kateri so glavni vidiki, ki jih je potrebno naslovi�. 101 Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2023–2030. 102 GOV.SI, Ministrica Fajon predstavila feminis�čno zunanjo poli�ko kot sodobno, v prihodnost zazrto poli�ko. 25 Prav tako je iz izkušenj znano, da ženske ob nastopu konfliktov v veliki meri prevzamejo delovanje gospodarstva. V tem vidiku je zelo pomembno podjetništvo. K boljšemu vzdrževanju in obnovi gospodarstva ter manjši škodi pa bi pripomoglo, da bi bile ženske dobro izučene na teh področjih že pred nastopom konflikta. Ker je bila v preteklih akcijskih načr�h pozornost usmerjena pretežno v zunanje zadeve, bo v nastajajočem načrtu pozornost usmerjena tudi navznoter, npr. v vlogo žensk v civilni zašči�, lokalnih skupnos�h in občinah. Nov akcijski načrt bo zasnovan bolj dolgoročno. Za oživitev prizadevanj in strategij v praksi pa je zelo pomembno tudi dobro povezovanje in sodelovanje med različnimi resorji, saj gre za zelo kompleksne teme, ki povezujejo različna področja in vidike. Na dnevni red Medresorske komisije za človekove pravice je tako že vključena tudi točka, ki naslavlja področje »žensk, miru in varnos�«, kar se nam zdi z vidika te študije izredno spodbudno, predvsem kar se �če nadaljnjega delovanja na tem področju. 3. POMEN KIBERNETSKE VARNOSTI ZA DRUŽBENI MIR IN VARNOST Kibernetska varnost lahko pomembno vpliva na družbeni mir in varnost, zaradi česar je RS že leta 2016 sprejela Strategijo kibernetske varnosti. 103 Njena namera je, da se v RS sistemsko uredi področje in vzpostavi okrepljen sistem zagotavljanja kibernetske varnos�. V današnjem času je vse večja uporaba informacijskih sistemov in omrežij, kar povečuje tudi pomen, ki ga imajo � sistemi pri razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnos� ter pri izboljšanju kakovos� življenja in blaginje celotne družbe. Varnost omrežij in informacij ima ključno vlogo pri krepitvi pomembnih vrednot in ciljev družbe, kot so ČP, demokracija, pravna država ter gospodarska in poli�čna stabilnost. 104 3.1 PREGLED OBSTOJEČIH UKREPOV REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI IN ANALIZA POTENCIALNIH MOŽNIH IZBOLJŠAV RS je že sprejela Strategijo kibernetske varnos�, kar je prvi korak v smeri zagotavljanja kibernetske varnos�. V strategiji so povze� ukrepi, ki so že v izvajanju, kot je na primer program ozaveščanja in izobraževanja »Varni na internetu« ter vključevanje informacijske varnos� v visokošolski študijski program na različnih univerzah. Poleg tega RS že sodeluje na mednarodnih vajah kibernetske varnos�, kar omogoča izmenjavo izkušenj z drugimi državami. 105 Kljub temu obstaja potreba po določenih izboljšavah. Strategija iz leta 2016 je zastarela in ni prilagojena hitremu razvoju informacijskih tehnologij. Organom, ki se ukvarjajo z informacijsko in kibernetsko varnostjo, primanjkuje kadrovskih, materialnih in organizacijskih virov. Poleg 103 Strategija kibernetske varnos� – vzpostavitev sistema zagotavljanja visokega nivoja kibernetske varnos�. 104 Ibid. 105 Ibid. 26 tega v RS ni koordinacijskega telesa za povezovanje vseh deležnikov na področju kibernetske varnos�. 106 Koristno bi bilo povečanje povezovanja in sodelovanja vseh deležnikov na nacionalni ravni, vendar trenutno za to ni ustrezne pravne podlage. V prihodnos� bi bilo smiselno vpelja� kibernetsko varnost tudi v izobraževanje na nižjih ravneh. Poleg tega bi bilo treba izvaja� vaje kibernetske varnos� na nacionalni ravni, da bi preverili stanje pripravljenos� in odzivnos� ter oblikovali nove strategije in načrte. 107 Priložnost za Slovenijo je tudi vlaganje v raziskave in razvoj na področju kibernetske varnos�, kar bi lahko prineslo prepoznavnost in uspeh slovenskim podjetjem tudi na mednarodnem trgu. 108 Primer dobre prakse je Projekt 5G Varnost, v okviru katerega so bile podane rešitve, ukrepi (npr. upravljanje informacijske varnos�, modeliranje groženj, zagotavljanje varnos� v omrežju 5G, varnost pri razvoju aplikacij ter opera�vno varnost) in tehnologije, ki temeljijo na spreje�h standardih informacijske varnost. Projekt poudarja uporabo standarda ISO/IEC 27001 in priporočila ENISA za kibernetsko varnost 5G omrežij. Rezultat analiz in ocen je podajanje smernic za izboljšanje kibernetske varnos� in odpornos�. Prav tako vključuje vzpostavitev varnostno opera�vnega centra in sistemov za upravljanje incidentov ter beleženje revizijskih sledi z uporabo tehnologije veriženja blokov (blockchain) v demonstracijskem okolju. 109 3.2 KIBERNETSKA VARNOST IN VLOGA ŽENSK Kibernetska varnost je pomembna za vse deležnike družbe, zato je vključevanje žensk v razvoj in izvajanje poli�k ter načrtov za kibernetsko varnost nujno. To pomeni, da je pri oblikovanju Akcijskega načrta RS za ženske, mir in varnost, potrebno upošteva� tudi kibernetsko varnost, saj kibernetski napadi in grožnje lahko prizadenejo tudi ženske. Vlogo žensk na tem področju je potrebno poudari�, saj njihov prispevek s svojimi edinstvenimi lastnostmi, kot so vztrajnost, empa�čnost, anali�čno razmišljanje in krea�vnost, lahko prispeva k učinkovitemu in �mskemu delu na področju kibernetske varnos�. Opolnomočenje žensk ter njihova vključujoča in nediskriminatorna udeležba so ključni za reševanje raznolikih izzivov in doseganje varnos� v kibernetskem prostoru. 110 Pomemben je predvsem vidik vključevanja žensk v sistem zagotavljanja kibernetske varnos�, torej spodbujanje žensk, da se odločijo za tehnološke poklice, ki so pomembni za zagotavljanje kibernetske varnos�. Za dosego tega cilja je potrebno dekleta in ženske spodbuja� k izobraževanju in izbiri poklicev, ki bodo pripomogli k večji kibernetski varnos�, s tem pa tudi k bolj varni družbi v kateri bodo živele ženske in dekleta, pri tem pa imajo pomembno vlogo 106 Ibid. 107 Ibid. 108 Ibid. 109 Poročilo o varnos� in integrite� - Rezultat IR.11 naloge T.3.4 Celovita (end-to-end) varnost in integriteta. 110 Gospodarska zbornica Slovenije - O predavanju in predavateljicah. 27 starši, učitelji ter šole, ki bi morali dekletom bolj podrobno predstavi� kibernetsko varnost in poklice, ki so za njeno zagotavljanje potrebni ter jih spodbudi� k izobraževanju in karieri na tem področju. 111 Posebno pozornost pri pisanju akcijskega načrta bi bilo potrebno nameni� varovanju zasebnos� žensk in preprečevanju nasilja in nadlegovanja, predvsem spletnega, kar je s hitrim razvojem tehnologij in odsotnostjo nadzora vedno bolj pogosto. V zvezi z namenom tega projekta je vključevanje vidika kibernetske varnos� v akcijski načrt za ženske, mir in varnost lahko pomembno, saj bo omogočilo bolj celovit pristop k varnos� žensk, predvsem v digitalnem svetu. Upoštevanje teh priporočil bi pripomoglo k večji zašči�, varnos� in zasebnos� žensk, poleg tega pa bi jim zagotovilo enake možnos� za varno in uspešno sodelovanje v družbi. 111 Ženske v kibernetski varnos� - trendi, priložnos� in aktualni izzivi. 28 IV. TEORETIČNA IZHODIŠČA GLEDE POLOŽAJA ŽENSK V GOSPODARSTVU Z OCENO STANJA 1. VLOGA ŽENSK V GOSPODARSTVU Ekonomsko opolnomočenje žensk je osrednjega pomena za uresničevanje pravic žensk in enakos� spolov. Krepitev vloge žensk v gospodarstvu in zmanjševanje razlik med spoloma v različnih poslovnih sektorjih in panogah imata lahko pomembne pozi�vne učinke na gospodarsko rast in razvoj. 112 Diskriminacija žensk v gospodarstvu pomembno vpliva na mir in varnost, saj je neposredno povezana z ekonomskim položajem žensk. Nižje plače in slabši dostop do izobraževanja postavijo ženske v ranljivejši položaj, kar posledično poveča njihovo odvisnost od partnerja, družine, države itd. S tem postanejo bolj izpostavljanje zlorabam in izkoriščanju. Ker ženske prevzemajo primarno vlogo v skrbi za otroke in ostarele starše, so bolj obremenjene in posledično manj ak�vne v gospodarstvu in procesih odločanja. S tem so močno povezani stereo�pi, ki temeljijo na spolnih vlogah in izhajajo iz predpostavke, da je naloga ženske posta� dobra ma� in gospodinja. 113 Zgledi drugih kultur pa kažejo, da so ženske lahko bolj prisotne v družbi, če se moški ak�vno vključujejo v vzgojo otrok in skrb za gospodinjstvo. 114 Spodbujanje enakih možnos� v gospodarstvu, zmanjšanje plačne vrzeli in spodbujanje ženskega podjetniška lahko pripore k ustvarjanju bolj pravične družbe, ki bo zato posledično bolj varna. Po navedbah Odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice predpostavke in pričakovanja, ki temeljijo na spolu, ženske na splošno postavljajo v slabši položaj glede dejanskega uživanja pravic. Ravno predpostavke na podlagi spola glede ekonomskih, socialnih in kulturnih vlog preprečujejo delitev odgovornos� med moškimi in ženskami na vseh področjih, kar predstavlja oviro za doseganje enakos�. 115 Slovenija je v zadnjih le�h napredovala pri spodbujanju enakos� spolov in ekonomskega opolnomočenja žensk. Po mnenju strokovnjakov EIGE se je Slovenija za leto 2022 izmed 136 držav po ekonomski udeležbi žensk uvrs�la na 12. mesto, in sicer s 67,5 točk, kar je za 1,1 točko manj od povprečja EU-27. Država je uvedla poli�ko enakos� spolov, katere namen je obravnava� tradicionalne vloge spolov, ki lahko omejujejo udeležbo žensk v gospodarstvu. Poleg poli�ke enakos� spolov je VRS izvajala tudi poli�ke za podporo ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, zagotavljanje starševskega dopusta in spodbujanje podjetništva žensk. Ženske v Sloveniji so v zadnjih 50 le�h pridobile pravno enakopravnost z moškimi in enake možnos� tudi v socialno-ekonomskem položaju kmečkih in podeželskih 112 The World Bank: No economy can reach its full poten�al where women do not have equal opportuni�es, 2022. 113 Oakley, Gospodinja. Poglavje o mi�h materinstva. Str. 169-258. 114 Forde, Habitat, Economy and Society, str. 293-294. 115 Priročnik o evropskem pro�diskriminacijskem pravu, str. 170. 29 žensk. Kljub temu, da se je ocena Slovenije od leta 2010 izboljšala za 4,8 točk, pa v primerjavi z ostalimi državami članicami počasneje napreduje. 116 Poleg tega je Slovenija glede na globalni indeks varnos� in miru žensk v letu 2021 padla s 4. mesta na 15. mesto, glede na napredek v smeri doseganja enakos� med spoloma v okviru Svetovnega gospodarskega foruma pa z 11. mesta na 41. mesto. Če bi Slovenija izboljšala raznolikost spolov, bi lahko s tem bistveno zvišala BDP na prebivalca in s tem tudi dosegla povprečje EU (razvidno iz spodnjih dveh grafov). 117 Slika 1 : Projekcija in izboljšanje BDP na prebivalca zaradi enakosti spolov Vir 1: Združenje manager, 2022 2. VKLJUČEVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVO Vključevanje več žensk v gospodarstvo ima številne pozi�vne učinke, ki obsegajo tako gospodarske kot družbene koris�. Prispeva k povečanju bruto domačega proizvoda (BDP) in spodbuja gospodarsko rast države. S tem ko ženske postajajo pomemben del delovne sile, njihove veščine, sposobnos� in inova�vne ideje prispevajo k razvoju novih industrij ter povečujejo produk�vnost na trgu. Poleg tega zaposlovanje več žensk pomaga zmanjša� revščino, saj postanejo finančno samostojne in s svojimi prispevki izboljšajo dohodkovno stabilnost svojih družin. S tem se dviguje socialni status žensk in izboljšujejo življenjski pogoji za celotno gospodinjstvo. Vključevanje žensk v gospodarstvo prispeva k večji družbeni enakos� med spoloma, saj jim omogoča, da uresničujejo svoj potencial, dosežejo strokovni napredek in prevzemajo vodilne 116 Združenje manager: Vloga žensk v gospodarstvu in družbi, 2022. 117 Global entrepreneurship monitor: GEM Slovenija 2022, 2023. 30 vloge v poslovnem svetu. S tem se spodbuja raznolikost, odpravlja stereo�pe in gradi bolj vključujočo družbo. Ženske prinašajo različne perspek�ve, ideje in talente v delovno okolje. S svojimi edinstvenimi izkušnjami in znanjem lahko prispevajo k inovacijam, boljšemu odločanju in ustvarjanju bolj uravnoteženih delovnih mest. Kljub tem pozi�vnim vidikom pa vključevanje žensk v gospodarstvo spremljajo tudi izzivi in nega�vni vidiki. Ženske se srečujejo z diskriminacijo in neenakostjo pri zaposlovanju, napredovanju in plačilu, kar je omejuje njihov dostop do višjih položajev in enakih priložnos�, kot jih imajo moški. Mnoge ženske se soočajo z izzivi usklajevanja družinskih obveznos� z delom, saj skrbstveno delo ni ustrezno integrirano v ekonomijo in je ekonomsko razvrednoteno. V Sloveniji je varstvo otroka organizirano s strani javnih vrtcev in dokaj dostopno, veliko manj podpore pa država zagotavlja družinskim članom, ki skrbijo za onemogle starše, otroke z gibalno oviranostjo ali motnjami v duševnem zdravju. To so naloge, ki jih v družini prevzemajo predvsem ženske. Zato so večkrat preobremenjene, kar se kaže v slabšem zdravstvenem stanju in izgorelos�, kar posledično zmanjša prisotnost žensk na trgu dela še preden dosežejo polno pokojninsko dobo. Posledično prejemajo nižjo pokojnino in so bolj izpostavljene revščini. Pomembno je, da se vidik neplačanega skrbstvenega dela, upošteva pri oblikovanju poli�k in zakonodaje, ter problema�ko ustrezno naslovi v zakonodaji, ki se bo v prihodnos� sprejemala na tem področju. Za spodbujanje vključenos� žensk v gospodarstvo so potrebne ustrezne poli�ke, programi in strukturne spremembe. Pomanjkanje takšnih ukrepov lahko otežuje dosego resnične enakos� in vključenos�. Ključno je torej, da se osredotočimo na pozi�vne vidike vključevanja žensk v gospodarstvo, hkra� pa se soočimo z izzivi in nega�vnimi vidiki, da lahko zagotovimo pravično in enakopravno delovno okolje za ženske ter spodbujamo njihovo vključenost in napredovanje na vseh področjih družbe. 118 2.1 Načini za vključevanje žensk v gospodarstvo Na splošno obstaja več načinov, kako bi lahko Slovenija podprla ekonomsko vključevanje žensk, in sicer: − Spodbujanje izobraževanja, razvoja znanj in spretnos� žensk: naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja lahko ženskam pomagajo pridobi� spretnos� in veščine, ki jih potrebujejo za sodelovanje v gospodarstvu in dostop do bolje plačanih delovnih mest, kot tudi vodilnih pozicij; 118 Facts and Figures: Economic Empowerment. 31 − Spodbujanje podjetništva žensk: Slovenija bi lahko podjetjem, ki jih vodijo ženske, zagotovila večji dostop do kreditov in programov usposabljanja za podjetja, da bi jim pomagala pri spodbujanju njihove ak�vne udeležbe v gospodarstvu in ustvarjanju zaposlitvenih priložnos�; − Obravnavanje diskriminatornih zakonov in praks: zakonodaja in poli�ke, ki prepovedujejo diskriminatorne prakse na delovnem mestu, lahko pomagajo zagotovi�, da imajo ženske enake možnos� za zaposlitev in plačilo; − Zagotavljanje dostopa žensk do finančnih storitev: povečanje dostopa žensk do finančnih storitev, kot so varčevalni računi, kredi� in zavarovanja, jim lahko zagotovi večjo finančno varnost in jim omogoči vlaganje v svoja podjetja ali izobraževanje; 119 − Zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma: obravnavanje razlike v plačilu med spoloma ter prilagoditev plač na enakovredno raven lahko pomaga zagotovi�, da bodo ženske prejele enako plačilo za enako delo, kar lahko privede do večje finančne stabilnos� in neodvisnos�; − Določitev in spremljanje ciljnega deleža žensk: povečanje ciljnega deleža zastopanos� žensk na vseh organizacijskih ravneh, prilagoditev zaposlovanja za ženske in tudi povečanje nepristranskega napredovanja; − Fleksibilen delavnik in delovno okolje: možnost prilagojenega delovnega časa in prostora (npr. delo od doma in hibridno delo) za �ste zaposlene, ki to potrebujejo zaradi skrbi za otroke ali bolne družinske člane. 3. VPLIV SODELOVANJA ŽENSK NA VODSTVENIH POLOŽAJIH NA POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI TER NJIHOV PRISPEVEK K MIRU IN VARNOSTI Na vodilnih položajih se pretežno znajdejo moški, saj se njim stereo�pno pripisuje lastnos� potrebne za vodenje (racionalnost, agresivnost). Ženske do teh položajev pogosteje pridejo z napredovanjem, saj so o njih potrebne dodatne informacije, ki kažejo na to, da so prav tako sposobne opravlja� vodstvene naloge. 120 Udeležba žensk na vodilnih položajih lahko pozi�vno vpliva na gospodarsko rast, finančno stabilnost ter mir in varnost. Organizacije, kot sta SB in ZN, poudarjajo, da je lahko zaposlovanje žensk osrednje gonilo vključujoče ras� in da lahko vodstvo žensk izboljša dolgoročne gospodarske, okoljske ter družbene rezultate. Po podatkih SB naj bi odpravljene 119 U.S. Department of State: Women's economic empowerment in APEC: Reflec�ng on a decade of impact, 2021. 120 Svetek, Spolni stereo�pi in diskriminacija žensk na trgu dela, 2019, str. 3. 32 razlike v zaposlenos� med spoloma za skoraj 20 odstotkov povišale dolgoročni BDP na prebivalca v povprečju v državah. 121 Glede ekonomskega opolnomočenja žensk in njihove udeležbe na trgu dela je bil v zadnjih le�h v EU dosežen kar pomemben napredek, saj se je v večini držav članic stopnja delovne ak�vnos� žensk povečala. V strategiji Evrope 2020 je bil zapisan cilj, da se mora stopnja delovne ak�vnos� prebivalstva med 20 in 64 le� staros� poveča� s 69 odstotkov na vsaj 75 odstotkov. Poleg tega kriterija pa nova strategija EK posebno pozornost posveča tudi vključevanju posebnih skupin in žensk, ki se srečujejo z različnimi ovirami (ženske s tujim državljanstvom oz. pripadnice e�čnih ali verskih manjšin). 122 Lani se je stopnja delovne ak�vnos� v EU najbolj približala temu cilju, saj je ta znašala 74,7 odstotkov, kar je bilo tudi največ v zadnjem desetletju. V tem kriteriju je najvišjo stopnjo dosegla Nizozemska z 82,9 odstotkov, najnižjo stopnjo pa je zabeležila Italija s 64,8 odstotkov. V Sloveniji je stopnja delovne ak�vnos� v letu 2022 znašala 77,9 odstotkov, kar je za 3,2 odstotni točki nad povprečjem EU. 123 Slika 2 : Stopnje delovne aktivnosti in brezposelnosti (20–64 let), EU-27, 2022 Vir 2: Statistični urad RS, 2023 Kljub določenim napredkom v zadnjih le�h so ženske v RS na vodilnih položajih in v gospodarstvu še vedno slabo zastopane. Diskriminacija žensk v gospodarstvu se kaže na več nivojih. Delež žensk na vodilnih položajih je v RS vseskozi nizek, zaradi česar so ženske kot delavke ali delodajalke slabo zastopane. Eno bolj ranljivih skupin predstavljajo starejše ženske, za katere je značilna nizka stopnja zaposlenos� in visoka izpostavljenost revščini in socialni 121 The World Bank, Gender overview, 2023. 122 Evropska komisija, Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, 2020. 123 Sta�s�čni urad Republike Slovenije, 1. maj, Praznik dela, 2023. 33 izključenos�. 124 Močno k utrjevanju neenakos� med spoloma v RS prispevajo ekonomski, družbeni, kulturni in socialni dejavniki ter vrednote in stališča prebivalk in prebivalcev. Izstopa zlas� ver�kalna segregacija, kar pomeni, da vodilna mesta zasedajo moški. Opazna je tudi horizontalna segregacija, saj večina žensk opravlja dela v feminiziranih poklicih, kjer so plače v povprečju nižje kot v �pično moških poklicih. K neenakos� žensk pomembno prispevajo tudi tradicionalni pogledi na delitev vlog, ki jih zaznavajo raziskave slovenskega javnega mnenja. 125 Ženske v RS so v povprečju višje izobražene od svojih moških kolegov, kar pomeni, da kot država znanja in potenciala žensk ne izkoriščamo v zadostni meri. Združenje Manager izpostavlja 6 ključnih ukrepov za podjetja, ki prispevajo k bolj enakopravni zastopanos� spolov na vodilnih položajih. Ti so: (1) vključitev vsaj ene ženske na vodilni položaj, (2) izobraževalni programi znotraj podjetja, (3) karierno mentorstvo, (4) sponzorstvo za menedžerke, (5) določitev ciljnega deleža in (6) upravljanje delovne uspešnos�. 126 Prepoved diskriminacije glede na spol na področju zaposlovanja zajema tudi pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednos�. To pravico kot eno od temeljnih socialnih pravic zagotavljajo vsi ključni mednarodni dokumen�. 127 Čeprav je stopnja zaposlenos� žensk v Sloveniji visoka, je še ogromno možnos� za izboljšavo zastopanost žensk na vodilnih položajih in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma. V letu 2021 je bila bruto urna plača žensk v EU v povprečju za 12,7 odstotkov nižja od bruto urne plače moških. Slovenija v tem kazalniku zelo izstopa od povprečja EU, saj znaša plačna vrzel med spoloma 3,8 odstotkov. Kljub nizkim razlikam v plači med spoloma, je potrebno še naprej izvaja� ukrepe za zmanjševanje neenakos� med spoloma in doseči cilj, da razlik med spoloma ne bo. 128 Slika 3 : Plačna vrzel med spoloma v letu 2021 124 Generalni direktorat za notranjo poli�ko, Poli�ka enakos� spolov v Sloveniji. 125 Gregorič, Perko, Sodja, Pečar, Čelebič, Plačna vrzel in neenakos� spolov v Sloveniji , str.5. 126 Kaker, Realnos� steklenega stropa, str. 84-86. 127 Na primer: 4. in 20. člen Zakona o ra�fikaciji Evropske socialne lis�ne (spremenjene); 23. člen Lis�ne EU o temeljnih pravicah. 128 Eurostat, Gender pay gap sta�s�cs, 2023. 34 Vir 3: Eurostat, 2021 Povečanje izobrazbe žensk in deklet prispeva h gospodarskemu opolnomočenju žensk in bolj vključujoči gospodarski ras�. Izobraževanje, izpopolnjevanje in prekvalifikacija skozi vse življenje – zlas� za ohranjanje koraka s hitrimi tehnološkimi in digitalnimi spremembami, ki vplivajo na delovna mesta – so ključnega pomena za zdravje in dobro počutje žensk in deklet, pa tudi za njihove priložnos� za ustvarjanje dohodka in sodelovanje na uradnem trgu dela. Večja stopnja izobrazbe predstavlja približno 50 odstotkov gospodarske ras� v državah OECD v zadnjih 50 le�h. Toda za večino žensk pomembne pridobitve v izobrazbi niso pomenile boljših rezultatov na trgu dela. Stopnja zaposlenos� žensk v državah članicah EU se postopoma zvišuje, v letu 2020 je dosegla 66,2 odstotkov, vendar pa je v primerjavi s stopnjo zaposlenos� moških še vedno manjša. Posledica povišanja stopnje zaposlenos� žensk je višja dosežena izobrazba žensk, saj glede na raziskave več žensk kot moških zaključi visokošolsko izobraževanje. Kljub visoki doseženi izobrazbi, pa se ženske na vodilnih položajih še vedno v manjšini. Leta 2021 je bilo med člani posameznih nacionalnih parlamentov v državah članicah EU samo 33,2 odstotka žensk in kar 66,8 odstotka moških. 129 V Sloveniji je zastopanost žensk na trgu dela v letu 2021 presegla povprečje držav članic EU. Stopnja delovne ak�vnos� žensk je v temu letu znašala 71 odstotkov, kar je za 5 odstotnih točk več kot v EU. Prav tako je delež žensk s terciarno izobrazbo v Sloveniji presegel povprečje EU, in sicer je znašal 48 odstotkov, kar je za 11 odstotnih točk več. 130 Ko so ženske ekonomsko opolnomočene, so bolje opremljene za prispevanje k odločanju v gospodinjstvu in skupnos�, kar pomaga spodbuja� bolj miroljubne, stabilne in vključujoče družbe. Opolnomočenje žensk v gospodarstvu in odpravljanje razlik med spoloma v svetu dela sta tudi ključnega pomena za doseganje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlas� cilja 5 za dosego enakos� spolov in cilja 8 za spodbujanje polne ter produk�vno zaposlovanje in dostojno delo za vse. Prav tako se na to temo nanašajo tudi cilj 1 129 Evropska komisija: Letno poročilo o enakos� spolov v EU, 2022. 130 Sta�s�čni urad Republike Slovenije, 1. maj, Praznik dela, 2023. 35 o odpravi revščine, cilj 2 o varnos� preskrbe s hrano, cilj 3 o zagotavljanju zdravja in cilj 10 o zmanjšanju neenakos�. 131 4. NAČINI ZA USTVARJANJE VARNIH IN SPODBUDNIH OKOLIJ Potrebno je zagotovi� načine za ustvarjanje varnih in spodbudnih okolij, v katerih lahko ženske na položajih svoje delo opravljajo: − neodvisno: načini imenovanja na položaje, preprečevanje nega�vnih posledic opravljanja dela na takih položajih; − varno: varno delovno okolje v smislu fizične varnos� (primerna oprema itd.) ter tudi psihične (v obliki groženj, pri�skov ipd.); − učinkovito: omogočanje uveljavitve ženskega vidika oziroma pogleda na družbene probleme; omogočanje prilagajanja oziroma kombiniranje zasebnega ali družinskega življenja s kariero, da se ženske lahko odločijo za delo oziroma neko kariero, za katero se, ravno zaradi nemožnos� kombiniranja, sicer ne bi, z namenom, da se doseže ključni cilj, tj. da se ne rabijo odloči� za eno (kariera) ali za drugo (družina); preseganje spolnih stereo�pov, iz katerih izhaja, da ženske ne morejo učinkovito opravlja� nekaterih del. Zahteva po varnih in spodbudnih delovnih okolij izhaja že iz Resolucije VS OZN 2493 (2019). Prav tako je za omogočanje možnos� posameznikov, da dosežejo svoj polni potencial na trgu dela, nujno zagotovi� enak dostop do področij, kot so zdravstvo, izobraževanje in nastanitev. 132 Kot sodoben in pogosto priročen ter učinkovit način s�l vodenja se uveljavlja t.i. transformacijsko vodenje, ki temelji na interakciji med vodjo in podrejenim. Pri tem naj bi vodja navdihoval in spodbujal podrejene za doseganje skupinskih ciljev. Na tak način se upošteva in podpira podrejene ter se zagotavlja intelektualno s�mulacijo in komuniciranje smisla in pomena dela. Gre torej za vodenje z uporabo lastnos�, ki jih ljudje v večji meri pripisujejo ženskam kot moškim. 133 Strategija MRSHP predvideva tudi namenjanje posebne pozornos� spodbujanju družbene odgovornos� podje�j ter spoštovanju ČP v gospodarstvu, in sicer v skladu s smernicami OZN in Nacionalnim akcijskim načrtom RS za spoštovanje ČP v gospodarstvu. Kot primer navaja določeno ugodnost podje�j, ki izkazujejo družbeno odgovornost, saj bi ta v okviru javnih razpisov bila upravičena do dodatnih točk. 134 Slovenija spodbuja ženske k podjetništvu tudi s finančno pomočjo. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje inves�cij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT) je tudi letos 131 Evropska komisija, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 A, 2015. 132 Priročnik o evropskem pro�diskriminacijskem pravu, str. 21. 133 Svetek, Spolni stereo�pi in diskriminacija žensk na trgu dela, 2019, str. 7. 134 Strategija MRSHP, str. 31. 36 pripravila javni razpis »Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2023«, katerega predmet je izbira najboljših 100 poslovnih modelov podjetnic začetnic, ki so podjetje registrirale leta 2022 oziroma 2023. Namen razpisa je, da se nagradi najboljših 100 podjetnic začetnic in s tem dobijo spodbudo pri vzpostavljanju lastnega podjetja. 135 Tako se prizadeva za dosego ciljev, kot so ustanovitev in uspešen zagon najmanj 100 novih podje�j, ki jih vodijo ženske, stabilnejši začetek poslovne po� za nagrajene podjetnice začetnice in povečanje inova�vnos� in tržne usmerjenos� poslovnih modelov. 136 27. člen MESL zagotavlja pravico delavcev z družinskimi obveznostmi do enakih možnos� in enakega obravnavanja. Za položaj žensk v gospodarstvu je izrednega pomena predvsem obveznost pogodbenic, da sprejmejo ukrepe, ki bodo omogočili takim delavcem, da se zaposlijo in ostanejo zaposleni ter da imajo možnost do odsotnos� z delovnega mesta zaradi takih obveznos� ter da te obveznos� same po sebi niso veljaven razlog za prenehanje zaposlitve. Prav tako je na pogodbenicah, da razvijajo in pospešujejo službe za dnevno in druge oblike otroškega varstva, da olajšajo usklajevanje družinskih obveznos� z delovnimi. Namen tega člena je torej zagotovi�, da imajo vse osebe z družinskimi obveznostmi, ki so zaposlene ali se nameravajo zaposli�, pravico to stori� brez diskriminacije ter brez konfliktov med službenimi in družinskimi odgovornostmi v največji možni meri. 137 Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v 11. členu kot enega od ukrepov za odpravo diskriminacije žensk zaradi sklenitve zakonske zveze ali materinstva določa spodbujanje zagotavljanja potrebnih pomožnih socialnih služb, zato da se staršem omogoči usklajevanje družinskih obveznos� z obveznostmi na delovnem mestu in udejstvovanjem v javnem življenju. V tem kontekstu je mišljeno na primer spodbujanje ustanavljanja in razvoja mreže ustanov, ki skrbijo za otroke. 5. ANALIZA AKTOV IN PREPOZNAVA NAJVEČJIH PROBLEMOV/POMANJKLJIVOSTI V RS, ODPRAVA KATERIH BI POVEČALA SODELOVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVU RS 5.1 Uvod V nadaljevanju bodo predstavljeni ključna zakonodaja in drugi ak�, ki so bili spreje� v Sloveniji in so neposredno ali posredno namenjeni spodbujanju vključevanja žensk v gospodarstvo (predvsem sodelovanja v poklicih, ki so danes pretežno »moški«, in večje vključenos� žensk na vodstvene položaje) in zmanjševanju neenakos� med spoloma. Posebej pa bodo omenjene tudi ovire, težave oziroma možnos� za izboljšave, ki bi lahko pripomogle k večji vključenos� in sodelovanju žensk v gospodarstvu. Pomanjkljivos� in priložnos� za izboljšave so, kot je 135 Javni razpis »Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2023«. 136 Ibid. 137 Priročnik o evropskem pro�diskriminacijskem pravu, str. 122. 37 mogoče razbra� iz analize, povezane predvsem z izvedbo in uveljavljanjem ukrepov v praksi, na norma�vni ravni pa je področje precej dobro urejeno. 5.2 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških (ZEMŽM) 138 ZEMŽM je bil sprejet že leta 2002, v 1. členu zakona, kjer je opredeljen njegov namen, je zapisano: »S tem zakonom se določajo skupni temelji za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem ter na drugih področjih družbenega življenja.«139 V zakonu je v kar nekaj členih mogoče prepozna� posredno povezavo z izenačevanjem spolov v gospodarstvu. Zlas� pomembna sta 6. in 7. člen, ki določata splošne in posebne ukrepe. Iz tega izhaja, da se zakonodajalec zaveda problema diskriminacije zaradi spola oziroma neenakega obravnavanja v družbi in v ta namen predvideva bodisi splošne, v nekaterih primerih pa celo posebne ukrepe. 140 Z vidika sodelovanja in vključevanja žensk v gospodarstvo je zlas� pomembno, da zakon določa: »S posebnimi ukrepi se odstranjujejo objektivne ovire za neuravnoteženo zastopanost spolov oziroma za neenak položaj oseb enega spola ali dajejo posebne ugodnosti v smislu vzpodbude manj zastopanemu spolu oziroma spolu, ki je v neenakem položaju, ki pa morajo biti utemeljene in sorazmerne glede na namen posebnega ukrepa.«141 To je ključno tudi, ko obravnavamo primer gospodarstva. Problema�ka manjše vključenos� žensk je posledica številnih dejavnikov v družbi, ki povzročijo, da se ženske ne odločajo oziroma ne odločajo v enaki meri za vključevanje in sodelovanje v gospodarstvu. Ravno tako je pomembno, da se s tem odstavkom zakona ustvarja pravna podlaga za sprejemanje ukrepov, ki lahko spodbudijo vključevanje žensk, ki so manj zastopane, ko je govor o gospodarstvu. Gre za ukrepe, ki zagotavljajo posebne ugodnos� oziroma uvajajo posebne spodbude z namenom odpravljanja neuravnotežene zastopanos� spolov oziroma neenakega položaja glede na spol. Naslednji pomembni člen ZEMŽM je 12. člen, ki opredeljuje posebno vlogo vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. Pomembno namreč je, da je že na ravni programov vzgoje in izobraževanja oziroma poklicnega usposabljanja pri potrjevanju učbenikov in učil ter pri uvajanju organizacijskih novos� in spreminjanju pedagoških oziroma andragoških metod 138 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19. 139 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19, člen 1. 140 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19, člen 6,7. 141 Ibid. 38 upoštevana problema�ka neenakega obravnavanja spolov in so v ta namen spreje� ustrezni ukrepi. 142 V Sloveniji se namreč očitno dogaja, da se na nekatere smeri študija ženske sploh ne vpisujejo oziroma se vpisujejo v bistveno manjšem odstotku kot moški, to pa se kasneje odraža tudi v realnem sektorju oziroma v gospodarstvu pri opravljanju nekaterih poklicev. Ravno zaradi tega je pomembno, da se v zakonodaji ta problem prepozna in se ustrezni deležniki pooblas�jo za sprejemanje ukrepov. Konkretno to pomeni, da morata obe ministrstvi, ki sta pristojni za področje šolstva oziroma izobraževanja, pripravi� ustrezne posodobitve programov izobraževanja oziroma poklicnega usposabljanja, ki bodo zmožni zagotovi� približno enak delež moških in žensk na vseh področjih izobraževanja, s tem pa kasneje tudi na trgu dela. V praksi to pomeni, da bi moralo bi� čez nekaj let, če bodo ukrepi uspešno izvedeni, mogoče zazna� povečanje deleža žensk v gospodarskih panogah, kjer je danes pretežno zastopana moška populacija. Ravno tako je pomembno tudi poglavje zakona, ki ureja nacionalni program za enake možnos� žensk in moških. 15. člen ZEMŽM namreč določa, da »vlada predloži državnemu zboru predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških«, nacionalni program pa je namenjen določanju temeljnih poli�k enakih možnos�, predvsem je z vidika vključevanja žensk v gospodarstvo pomembno, da se morajo v nacionalnem programu določi� »cilji ter ukrepi za dosego ciljev na posameznih področjih družbenega življenja, predvsem na področju delovnih razmerij, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, družinskih razmerij, nasilja nad ženskami in zastopanosti obeh spolov v javnem življenju«. 143 5.3 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških je strateški dokument VRS, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce poli�k za uresničevanje enakos� spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v RS. 144 Resolucije se sprejemajo za večletna obdobja, zadnja je bila sprejeta za obdobje od 2015 do 2020, je pa že oblikovan predlog resolucije do leta 2030, ki še ni medresorsko dokončno usklajen. Ker je zadnja resolucija že razmeroma zastarela, bodo ključni poudarki, relevantni za vključenost žensk v gospodarstvo, vze� iz predloga resolucije, oblikovane za obdobje do leta 2030. Že v uvodni točki, ki opredeljuje namene in cilje nacionalnega programa, je zapisano, da je »enakost spolov bistvenega pomena za gospodarsko rast in zmanjševanje revščine ter je 142 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19, člen 12. 143 Zakon o enakih možnos�h žensk in moških, Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19, člen 15. 144 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2015–2020, Uradni list RS, št. 84/15. 39 ključna za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in kot taka pomemben dejavnik za ohranjanje in krepitev stabilnosti družbe kot celote«. 145 To pomeni, da je kot eden od ključnih namenov resolucije za prihodnje obdobje prepoznan vidik vključevanja žensk v gospodarstvo, kar se bo odrazilo ne samo v enakovrednejši vlogi moških in žensk in enakopravnejši družbi, pač pa tudi v številnih drugih prej našte�h ciljih, ki so ravno tako pomembni in koristni za vsako razvito državo. Eden od splošnih ciljev nacionalnega programa, ki izhajajo iz položaja žensk in moških v Sloveniji, je ravno zmanjšanje vrzeli med spoloma na vseh področjih družbenega življenja, zlas� pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravju in socialnem položaju. S tem ciljem se med drugim želi zagotavlja� trajnostni in vključujoči gospodarski razvoj, ki bo omogočal razvoj znanj in spretnos� za kakovostno življenje in delo vseh, ne glede na spol in druge osebne okoliščine. 146 Ključni izziv, ki ga nacionalni program prepoznava kot do sedaj še neuspešno obravnavanega, je doseganje uravnotežene zastopanos� spolov v poli�ki, gospodarstvu in na drugih področjih. Program prepoznava napoved EK o predlaganju zavezujočih ukrepov glede preglednos� plač ter prizadevanja za sprejetje direk�ve, ki bi zagotavljala uravnoteženo zastopanost spolov med neizvršenimi direktorji in direktoricami gospodarskih družb kot dodaten zagon slovenskim prizadevanjem za zakonske spremembe in s tem spodbudo podjetjem za ustvarjanje bolj spolno raznolikih organov odločanja. Cilj je namreč doseči večjo enakost med spoloma pri odločanju, z uvedbo takšnih ukrepov se bo verjetno spodbudilo tudi ak�vnejše sodelovanje žensk na različnih ravneh družbe, to pa bo prispevalo k bolj uravnoteženi in enakopravni družbi. 147 Eno od tematskih področij, s katerimi se nacionalni program posebej ukvarja, je odpravljanje neenakos� med spoloma pri zaposlovanju in zagotavljanje enake ekonomske neodvisnos� žensk in moških. Nacionalni program ugotavlja, da sta odpravljanje vrzeli med spoloma na trgu dela in doseganje enake ekonomske neodvisnos� žensk in moških pomembna za zagotavljanje enakos� in za povečevanje gospodarske ras� in blaginje. V povezavi s tem je pomembna tudi enaka raven ekonomske neodvisnos�, ker se lahko na ta način učinkovito pokaže dejanski napredek žensk, s tem da se jim omogoči, da so ekonomsko neodvisne, hkra� pa se lahko spoprijemajo z ovirami, ki jim onemogočajo, da se na delovnem mestu obravnavajo enako kot moški. 148 Na tem področju je v nacionalnem programu za prihodnja leta, torej do leta 2030, zastavljenih pet ključnih ciljev, ki so v pristojnos� različnih ministrstev in drugih organov. 145 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 7. 146 Ibid. 147 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 32. 148 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 34. 40 To so: - spodbujanje enakih možnos� in enake obravnave žensk in moških na trgu dela s poudarkom na ranljivih skupinah žensk; - desegregacija trga dela s spodbujanjem vključevanja žensk v perspek�vne poklice (STEM), sektorje in podjetništvo ter vključevanje žensk in moških v spolno ne�pične poklice in sektorje, kjer izrazito prevladuje eden od spolov; - zmanjšanje vrzeli med spoloma v plačah in pokojninah; - lažje usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja ter večja vključenost moških v skrb za otroke in druge skrbi potrebne; - zmanjšanje razlik med spoloma glede izpostavljenos� tveganju revščine in socialni izključenos� s poudarkom na ranljivih skupinah žensk. 149 Še eno izmed tematskih področij, ki jih program obravnava in je pomembno v kontekstu vključenos� žensk v gospodarstvo, je spodbujanje uravnotežene zastopanos� žensk in moških pri odločanju. Ženske sestavljajo več kot polovico prebivalstva in volilnega telesa ter so v povprečju bolj izobražene od moških. Kljub temu so nezadostno zastopane na položajih odločanja na vseh ravneh poli�čnega odločanja, na vodstvenih in vodilnih položajih v gospodarstvu in v drugih organizacijah. 150 Nacionalni program prepoznava, da je vprašanje večje zastopanos� žensk v gospodarskem odločanju vse pomembnejše vprašanje, ki se ne obravnava samo na nacionalni ravni, pač pa je predmet obravnave tudi v evropskem in mednarodnem prostoru. V programu je analiziran položaj v Sloveniji, ugotovljeno pa je, da je v podjetjih še vedno majhen delež žensk na mes�h odločanja. Med predsedniki, člani uprav in predstavniki zaposlenih je le 27,7 odstotkov žensk, med generalnimi direktorji in direktoricami ter izvršnimi in neizvršnimi direktorji in direktoricami pa samo 24,6 odstotkov žensk. Tudi v znanos� je delež žensk na mes�h odločanja majhen. Med š�rimi rektorji univerz je le ena ženska, med člani Slovenske akademije znanos� in umetnos� pa je samo 7,7 odstotkov žensk. Prav tako je v RTV-organizacijah v javni las�, kot so televizije, radio in �skovne agencije, na nacionalni ravni premalo žensk na mes�h odločanja. 151 Ta nizka zastopanost žensk na ključnih položajih v gospodarstvu, znanos� in medijih kaže, da so potrebni dodatni ukrepi za spodbujanje enakos� spolov in večjo raznolikost na teh področjih. Transparentnost glede razmerja spolov na vodilnih mes�h ter sprejetje poli�k in ciljev za spodbujanje raznolikos� sta ključna koraka v tej smeri. Z večjo enakostjo in vključenostjo žensk na mes�h odločanja se lahko dosežejo boljši rezulta�, večja inova�vnost ter trajnostna rast celotne družbe. 149 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 38, 39. 150 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 65. 151 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 66. 41 Ukrepi, ki jih za to področje za prihodnje obdobje navaja program, so: - povečanje deleža žensk na vseh ravneh odločanja v poli�ki; - povečanje deleža žensk na vodstvenih in vodilnih položajih v gospodarstvu; - bolj uravnotežena zastopanost žensk in moških pri odločanju v izobraževalnih, znanstvenih, visokošolskih, kulturnih, medijskih, športnih, varnostnih, obrambnih in drugih organizacijah ter ins�tucijah. 152 152 Predlog Resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških do 2030, str. 67. 42 V. ŽENSKE IN ZNANOST Znanost je gibalo napredka in podlaga za razvoj visokotehnološke družbe ter gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornos� priznava trajno privrženost znanos� in razvoju ter ugotavlja njuno pomembno vlogo pri družbenemu napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane. Zadani cilj je vzpostavi� sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kri�čno refleksijo družbe, učinkovi�m reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednos� na zaposlenega ter zagotavljanjem večjega števila kakovostnih delovnih mest. Za namen doseganja zadanih ciljev so bili spreje� mnogi strateški dokumen�, kot so Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Nacionalna strategija odprtega dostopa, Načrt za enakost spolov MIZŠ , Akcijski načrt izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 itd. 153 1. ŽENSKE NA PODROČJIH STEM 1.1. STEM Področja znanos�, tehnologije, inženiringa in matema�ke (Science, Technology, Engineering, and Mathema�cs; STEM) so ključnega pomena za reševanje globalnih izzivov, kot so zdravstvene tehnologije, podnebne spremembe in pomanjkanje naravnih virov. Ti poklici so pogosto imenovani tudi poklici prihodnos�, saj spodbujajo inovacije, družbeno blaginjo, vključujočo rast in trajnostni razvoj. 154 STEM in inovacije imajo pomembno vlogo v Agendi trajnostnega razvoja do leta 2030. So tudi sredstvo za doseganje drugih ciljev trajnostnega razvoja (CTR), kot sta odprava lakote in boj pro� podnebnim spremembam. S tem povezana in pomembna sta CTR št. 4, O vključujočem in pravičnemu, kakovostnemu izobraževanju in vseživljenjskem učenju, ter CTR št. 5, O enakos� spolov ter krepitvi vloge deklet in žensk. Ti cilji trajnostnega razvoja vključujejo posebne cilje za države, da izboljšajo dostop do izobraževanja in tehnologij STEM ter zmanjšajo razlike med spoloma. Incheonska deklaracija in okvir za ukrepanje za izvajanje CTR št. 4 ugotavlja, da bo osredotočenost na kakovost in inovacije »zahtevala krepitev STEM«, pri tem pa je »posebno pozornost treba nameni� zagotavljanju š�pendij za dekleta in ženske za študij na področjih STEM«. Akcijska agenda iz Adis Abebe , ki zagotavlja globalni okvir za financiranje trajnostnega razvoja, poziva države, naj »povečajo naložbe v naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matema�čno izobraževanje /. ./ ter zagotovijo enak dostop za ženske in dekleta«. 155 153 GOV.SI, Znanost. 154 UNESCO, Girls’ and women’s educa�on in science, technology, engineering and mathema�cs (STEM). 155 UNESCO, Cracking the code: girls' and women's educa�on in science, technology, engineering and mathema�cs (STEM), 2017. 43 1.2 Sta�s�ka in predstavitev problema Čeprav številne države vlagajo veliko sredstev v področja STEM, obstajajo precejšnje razlike med spoloma tako pri študiju kot pri zaposlovanju na področjih STEM. Na primer, leta 2017 je bilo v državah OECD samo 30 odstotkov študentov, ki so začeli dodiplomske programe STEM, ženskega spola. Poleg tega je bil leta 2017 na svetovni ravni delež žensk, ki študirajo inženirstvo, proizvodnjo in gradbeništvo ali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), pod 25 odstotkov v več kot dveh tretjinah držav. To je kljub nedavnim mednarodnim rezultatom TIMSS 2019, ki kažejo, da so v 8. razredu naravoslovni in matema�čni dosežki dečkov in deklet podobni v mnogih državah, pri čemer so dekleta v nekaterih državah boljša od fantov pri matema�ki in naravoslovju (Mullis et al., 2020). Jasno je, da so v igri dejavniki, ki niso naravoslovno in matema�čno znanje in spretnos�. 156 V EU je sta�s�ka v zadnjih le�h nekoliko bolj op�mis�čna. Čeprav so ženske še vedno nesorazmerno zastopane v delovni sili na področjih STEM, je večja ženska reprezentacija in izkoriščanje glasu ženskih voditeljic v teh panogah prispevalo k stalnemu povečanju števila žensk, ki so pridobile diplome iz področij STEM. Od leta 2019 je v EU več kot 6,3 milijona znanstvenic in inženirk, kar predstavlja 43 odstotkov vseh zaposlenih v STEM. 157 Čeprav se stanje v EU v zadnjih le�h izboljšuje, to zaenkrat še ni vidno v Sloveniji, kjer ženske predstavljajo le 28 odstotkov delovne sile v STEM. Razlike med spoloma so še posebej velike na nekaterih najhitreje rastočih in najbolje plačanih delovnih mes�h prihodnos�, kot sta računalništvo in tehnologija. 158 Poleg tega, da so ženske na teh področjih nesorazmerno zastopane, so tudi pogosto plačane manj od moških, njihove kariere so krajše, vodilnih mest ne zasedajo, moški kolegi se še vedno ki�jo z njihovim delom, njihove zasluge za uspeh pa po�skajo v ozadje. 159 Svoj vidik omenjenega problema nam je bil v sklopu projekta predstavljen tudi med sestankom na sedežu podjetja Kontron d.o.o. (prej S&T Iskratel) v Kranju, kjer delež žensk, ki delajo v STEM poklicih v njihovem podjetju znaša zgolj 6,5 odstotkov. To percipirajo zgolj kot refleksijo stanja v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Menijo, da zgolj določitev kvot za ženske v teh poklicih ne bo zadostna rešitev tega problema, prav tako so mnenja, da gre za sistemsko težavo, saj se zelo malo deklet nasploh odloči za študij na področjih STEM. Ženske so zato na trgu dela manj zastopane in podjetja v določenih primerih nimajo zadostnih možnos� za njihovo zaposlitev. Prav tako so mnenja, da imajo kot zasebni gospodarski subjekt glede iskanja rešitev na tem področju omejene možnos� in da je za izboljšanje obstoječega stanja pristojna 156 UNESCO, Missing out on half of the world’s poten�al: fewer female than male top achievers in mathema�cs and science want a career in these fields, 2022. 157 Women in STEM, Stensborg. 158 Enakost spolov in ženske v STEM, Računalniške novice. 159 Senica, Ženske morajo bi� za mizo, za katero se sprejemajo odločitve, Delo. 44 država. Kot glavno slabost neprisotnos� žensk v STEM sami navajajo predvsem pomanjkanje raznolikos�, ki ima ključno vlogo pri inovacijah, kjer je zelo pomemben čim širši bazen idej. O tej tema�ki smo se imeli v sklopu projekta možnost pogovarja� z dr. Urošem Kerinom, pomočnikom direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projek� ter vodjo Diagnos�čno analitskega centra pri podjetju ELES d.o.o. Vseh žensk v družbi ELES je na dan 14. 7. 2023 zaposlenih 126 oz. 22,3 odstotka od skupnega števila zaposlenih (564). Delež žensk na tehniških delovnih mes�h na poročani dan znaša 4,1 odstotka (23). Od tega je na vodilnih tehniških delovnih mes�h 17,4 odstotka žensk (4). Po mnenju dr. Kerina je spodbuditev zanimanja in odprava stereo�pov o poklicih na omenjenih področjih pri mlajših učenkah, torej že na prvi stopnji šolanja ključna za dosego višjega deleža deklet, ki se po končani srednji šoli vpišejo na tehnične fakultete. Dr. Kerin je predstavil tudi svojo izkušnjo, ko je med opravljanja dela v tujini dobil možnost ponudi� prak�čno izobraževanje slovenskim študentom. Po njegovih izkušnjah so bila dekleta bolj ambiciozna in pogumna v smislu, da so bila v večji meri pripravljena zapus�� dom z namenom pridobi� nova znanja in priložnos� kot fantje (na praksi je sodelovalo 7 deklet in 2 fanta). 1.3. Razlogi za pomanjkanje žensk v poklicih STEM Na majhen delež žensk v izobraževanju in delu v STEM poklicih še vedno vplivajo stereo�pi in družbena pričakovanja. Nekateri izmed razlogov, ki ohranjajo trenutno stanje so naslednji: − slabo poznavanje kariernih možnos�, ki jih ponujajo STEM poklici; − nega�vne predstave in stereo�pi, da gre za moške poklice ali da so � za ženske prezahtevni. S tem povezano je tudi psihološko stanje oz. občutek imenovan »imposter syndrom« pri katerem gre za to, da ženske sebe in svoje sposobnos� ocenjujejo slabše kot so te v resnici, kar jih odvrača že od same prijave na določena delovna mesta in pozicije; − pomanjkanje ženskih vzornic na področjih STEM in zanemarjanje ženskih dosežkov v teh poklicih; − pomanjkanje mentorjev in mentoric, ki bi lahko usmerjali in podpirali dekleta in ženske na študijski in karierni po�; 160 − pomanjkanje učnih izkušenj s strani učiteljev in učnega načrta v šoli zmanjšuje izpostavljenost deklet tehnološkim možnos�m in poklicnim izbiram. 161 160 CRDF Global, BREAKING BARRIERS, str. 7-14. 161 Enakost spolov in ženske v STEM, Računalniške novice. 45 1.4 Posledice pomanjkanja žensk v STEM 1.4.1 Povečevanje neenakosti med spoloma Enakost spolov na področju STEM je pomembna iz več razlogov. Enakopravnejši konkurenčni pogoji bi lahko pripomogli k zmanjšanju razlik v znanju in spretnos�h med moškimi in ženskami, povečali zaposlenost in produk�vnost žensk ter zmanjšali poklicno segregacijo. Povečanje deleža žensk na področju STEM bi lahko vplivalo na prekinjen krog revščine v skupnos�h z omejenimi možnostmi, kjer ženske pogosto nimajo enakih možnos� kot moški. 162 1.4.2 Inovacije, ki ne služijo potrebam celotne populacije Enakopravna zastopanost in vodstvo žensk na tehnoloških področjih bo zagotovilo, da bo tehnologija naše prihodnos� trajnostna in vključujoča in ne bo vodila k večji polarizaciji in delitvam v družbi. Ženske prinesejo svežo perspek�vo in ženske inovatorke veliko pripomorejo k temu, da novi izdelki in procesi ustrezajo potrebam celotne populacije. 163 Prihodnost, v kateri bo tehnologija služila človeštvu in ne obratno, bo mogoče doseči le ob zagotovitvi, da bodo ženske enako zastopane na vseh področjih odločanja. Poleg njihove zadostne reprezentacije na področjih STEM v zasebnem sektorju, bo ta potrebna tudi na ravni poli�ke, ki oblikuje regulacijo na tem področju. Ženske prispevke na teh področjih je treba obravnava� kot osrednjega pomena in si kot urgentno ter v velikem obsegu prizadeva� za pospešene spremembe. 164 1.4.3 Pomanjkanje raznolikosti, izguba potencialnih idej Raznolikost je ključnega pomena v tehnologiji, saj podjetjem omogoča ustvarjanje boljših in varnejših izdelkov, ki upoštevajo potrebe in želje vseh uporabnikov. Z razširitvijo nabora talentov se povečajo možnos� za pojav dragocenih novih spoznanj. Vse kar omejuje inova�vnost in ustvarjalnos� pušča družbo na slabšem, saj z izključenostjo žensk iz teh področjih izgubimo potencialne koris�, ki bi jih lahko prinesle njihove ideje. Obstaja veliko dokazov, da večja udeležba žensk izboljša inovacijsko uspešnost organizacij in družb. Raziskave kažejo, da so raznolike, vključujoče ekipe bolj inova�vne, raznolika podjetja pa bolj donosna. 165 1.5 Vpliv pandemije covid-19 na ženske v STEM Povečevanje števila žensk, ki se odločajo za delo v STEM poklicih, je ključno na področju inovacij, predvsem v času kriz, kot je bila pandemija covid-19. Brez Kataline Karikó, ki je izumila 162 Ibid. 163 Innova�on, Crea�vity and the Gender Gap, WIPO. 164 UN WOMEN, Op-ed: Technology and Gender Equality. 165 Ibid. 46 mRNA tehnologijo, ki je bila uporabljena v cepivih podje�j Pfizer in Moderna in odkritja cepiva AstraZeneca znanstvenice Sarah Gilbert, bi se trajanje pandemije precej podaljšalo in svetovni družbi ne bi omogočilo vrnitve v normalno družbeno stanje. Ravno pomembnost teh odkri�j nakazuje kako pomembno je, da se spodbuja ženske v STEM poklicih. 166 1.5.1 Posledice, ki so se pokazale med pandemijo covid-19 Delovne razmere med pandemijo covid-19 so bile za številne delavce precej slabše, predvsem pa so se te poslabšale za ženske, ki so morale po večini nase prevze� še dodatno breme skrbi za družino in izobraževanje svojih otrok. V akademskem svetu so izredne razmere najbolj vplivale predvsem na čas, namenjen raziskavam v laboratoriju. 167 Ženske so morale med pandemijo zanje v primerjavi z moškimi nameni� 5 odstotkov manj časa. Tis�, ki pa so imeli otroka med prvim in pe�m letom staros�, pa so za raziskave namenili kar 17 odstotkov manj časa, z ozirom na dejstvo, da so bile ženske po večini primarni skrbniki otrok. 168 Covid-19 je zmanjšal možnos� razširjanja baze strokovnih poznanstev, zmanjšal je možnos� pridobivanja strokovnega mnenja ter vključevanja v nove projekte. Od začetka pandemije so morale ženske upočasni� že začete raziskovalne dejavnos�, začele so dela� na manj novih projek�h in pridobile manj sredstev, namenjenih raziskavam - vse to pa je bistvenega pomena za napredovanje njihove akademske kariere. Med letoma 2019 in 2020 je število publikacij znanstvenih del raslo hitreje pri moških kot pri ženskah, med pandemijo pa je bilo tudi manj prvih publikacij s strani žensk, v primerjavi s stanjem pred pandemijo. 169 166 Tour Chayes, Boos�ng female representa�on in STEM is crucial to global innova�on. 167 Caldarulo, Olsen, Frandel , Islam, Johnson, Feeney, et al., COVID-19 and gender inequity in science: Consistent harm over �me. 168 Covid-19 pandemic dispropor�onately affec�ng women in science and engineering. 169 Caldarulo, Olsen, Frandel , Islam, Johnson, Feeney, et al., COVID-19 and gender inequity in science: Consistent harm over �me. 47 VI. ŽENSKE IN TURIZEM 1. VLOGA ŽENSK V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU Vloga žensk v gospodarstvu turizma je izjemno pomembna in se je skozi čas še povečala. Ena od ključnih vlog žensk v turizmu je v podjetništvu. Ženske so vse bolj prisotne kot lastnice in upraviteljice turis�čnih podje�j. Po podatkih Svetovne turis�čne organizacije (UNWTO) naj bi več kot tretjina turis�čnih podje�j po svetu imela žensko vodstvo. To je odraz ženskega podjetniškega duha in sposobnos�, da učinkovito upravljajo turis�čna podjetja ter soustvarjajo inova�vne in trajnostne turis�čne izkušnje. 170 Poleg tega so ženske v turizmu pomembne tudi kot delovna sila. Turis�čni sektor je pogosto delovno intenziven, kar pomeni, da je veliko število zaposlenih potrebno za uspešno delovanje. Ženske zasedajo različne vloge v panogi, kot so receptorke, natakarice, sobarice, turis�čne vodnice in še mnoge druge. Po podatkih Svetovne turis�čne organizacije ženske predstavljajo več kot 50 odstotkov zaposlenih v hotelski industriji in gos�nstvu. 2. TURIZEM V POVEZAVI Z MIROM IN VARNOSTJO Občutek varnos� turistov je v veliki meri odvisen od tega, kakšno predstavo oz. percepcijo o varnos� turis�čne des�nacije si ljudje ustvarijo. 171 Predstavo o varnos� turis�čne des�nacije lahko razdelimo na sedem predpostavk: (1) zaznavanje varnos�, (2) človeški elemen�, (3) infrastruktura, (4) naravno okolje, (5) socialno okolje in (6) elemen� upravljanja. Avtorji so uporabili podoben pristop ocene varnos� turis�čne des�nacije, ki so ga razdelili na sedem dejavnikov: (1) varnostne norme, (2) varnostni menedžment, (3) ak�vnos� in oprema, (4) varnostni viri, (5) infrastruktura in okolje, (6) varnostna tveganja pri potovanju ter (7) interakcija med turis� in domačini. Pomembno je, da se turis�čni akterji na turis�čnih des�nacijah zavedajo pomena percepcije turistov glede varnos� ter na tem področju izboljšajo podobo varnos� turis�čne des�nacije, saj bo le-to prav gotovo pripomoglo k privabljanju večjega števila turistov. 172 Varnostne razmere turis�čne des�nacije so zaznamovane s splošnim dojemanjem turistov glede vprašanj povezanih z varnostjo, ki temeljijo na osnovi osebnih ocen o varnos�, nadzora policije in vzdrževanja reda. Na občutek varnos� turistov dodatno vpliva razpoložljivost objektov in opreme. Ključni vidiki tega področja vključujejo: hrano in nastanitev, zaščito ali zavarovanje za tvegane dejavnos�, nadzor varnos� in zmogljivos� za prvo pomoč. Tudi okoljski dejavniki lahko močno vplivajo na ocene turistov o varnos� des�nacije. Te značilnos� 170 UNWTO, Pu�ng women’s empowerment center stage in tourism’s recovery, 2021. 171 Zou, Yu, Sense of safety toward tourism des�na�ons: A social construc�vist perspec�ve. Journal of Des�na�on Marke�ng and Management, str. 1. 172 Ibid, str.2. 48 vključujejo naravno in sociokulturno okolje območja, kot je verjetnost srečanja z ekstremnimi vremenskimi razmerami ali naravnimi nesrečami (npr. tajfuni, orkani, poplave, vročinski valovi, potresi), kakovost zraka in vode ter kulturni tabuji. 173 3. PAMETNI TURIZEM Konflik� in obnova mesta, ki vključuje pametne rešitve pa imajo vpliv tudi na lokalno gospodarstvo. Turizem predstavlja trenutno eno izmed smeri razvoja gospodarstev držav po konfliktu. 174 Na tej točki je za pametne turis�čne des�nacije, ki so glavna točka regeneracije mest, pomembna tudi sposobnost in interes vključevanja žensk in zagotavljanje delovnih mest zanje. Pametni turizem (PT) ustvarja okolje, v katerem se odvijajo pozi�vne izkušnje pri obiskovalcih. 175 EK je PT predstavila kot panogo, ki se odziva na nove izzive in zahteve v hitro spreminjajočem se sektorju, vključno z razvojem digitalnih orodij, izdelkov in storitev. PT ponuja enake možnos� in dostopnost za vse obiskovalce, veliko pozornos� pa namenja tudi trajnostnemu razvoju lokalnega prostora. PT podpira krea�vnost lokalnih talentov, skrbi za dediščino in sodeluje z drugimi lokalnimi gospodarskimi panogami. 176 Pomembna vloga PT je v vlaganju v infrastrukturo turis�čne des�nacije, saj le to pomeni tudi širšo gospodarsko korist. Infrastrukturni razvoj pripomore h konkurenčnos� des�nacije, še posebej kadar infrastrukturo posodobijo z digitalno tehnologijo. Pametne turis�čne des�nacije se prav tako običajno vključujejo sisteme, ki omogočajo samooskrbo (npr. zelene površine, izboljšana kakovost vode in zraka ter trajnostna mobilnost). 177 V dokumentu Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 je predstavljenih dvanajst ključnih faktorjev za uspešen razvoj turis�čne dejavnos�. Kot eden izmed ključnih kriterijev je poudarjen tudi trajnostni razvoj. Razvoj turizma za turis�čno des�nacijo se smatra za uspešnega le, če ta temelji na trajnostnem načinu. Turis�čna panoga naj bi v največji možni meri koris�la lokalnemu prebivalstvu. Strategija vključuje tudi tabelo s prikazom mednarodne konkurenčnos� 140-ih držav po celem svetu za potovanja in turizem za leto 2019. Slovenija je konkurenčna drugim turis�čnim des�nacijam na področjih okoljske trajnos� in varnos�. 178 173 Ibid, str. 5-6. 174 Belal, Shcherbina, Smart-technology in city planning of post-war ci�es (2018) IOP Conf. Ser.: Mater. Sci. Eng, 365 022043, str. 3. 175 Hel o Lamp Post, What is Smart Tourism (And Why Does it Mater)?. 176 Ibid. 177 Ibid. 178 Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, str. 87. 49 VII. SKUPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA Razvoj PM, utemeljen na varni družbi in odpornos� gospodarstva, je skladen s cilji Strategije razvoja Slovenije 2030 in Agendo 2030, še posebej z enajs�m ciljem (11), trajnostna mesta in skupnos�, ki poudarja pomembnost oblikovanja mest, ki bodo bolj vključujoča, varna, odporna in trajnostna. Izpolnjevanje teh ciljev vpliva na mir in varnost, saj je lahko kakovost bivanja višja in želja po konflik�h manjša. Vedno večjo vlogo pri razvoju PM mest igra UI, saj lahko učinkovito obdela ogromne količine podatkov, kar omogoča vpogled v delovanje mesta, prepoznavo izzivov in sprejemanje odločitev za izboljšanje mestnega življenja. Napredni anali�čni modeli UI omogočajo obvladovanje kompleksnih izzivov, kot je npr. pandemija, ter ocenjevanje učinkovitos� rešitev za obvladovanje šokov. Kljub prednos�m se, z vpeljevanjem UI v vsakdanje življenje, pojavljajo tudi nevarnos�, kot na primer ranljivost na hekerske napade, kar ogroža varnost in zasebnost prebivalcev, pristranskost in zloraba osebnih podatkov, ki lahko privede do nepravičnih rešitev in diskriminacije. Med raziskovanjem v okviru projekta je bilo ugotovljeno, da je treba več pozornos� nameni� krepitvi odpornos� PM in za zagotavljanju varnega okolja, ki omogoča nemoteno delovanje infrastrukture, tehnologije in storitev v mestu tudi ob pretresih ali kriznih situacijah. Javna varnost je ena od temeljev kakovostnega in varnega življenja, red in varnost javnih prostorov pa zagotavljata predvsem kakovosten javni prostor, ki zahteva visoko stopnjo javne varnos� in javnega reda, ne le v fizičnem smislu, ampak tudi v smislu uresničevanja demokracije in vključevanja vseh prebivalcev k upravljanju javnih zadev v PMiS. Za razvoj varnos� v PM deluje SRIP PMiS – ver�kala varnost, ki se osredotoča na razvoj varnega mesta v soodvisnos� z okoljem, infrastrukturo in družbo. K zagotavljanju javne varnos� lahko bistveno pripomore tudi razvoj varnih 5G storitev, saj hitrejša in zmogljivejše tehnologija predstavlja boljšo odzivnost in večjo varnost ljudi in premoženja. Storitve 5G so torej bistvene za različne uporabe v PM, s katerimi se lahko preobrazijo in razvijejo številni sektorji slovenskega gospodarstva in izboljša vsakdanje življenje prebivalcev RS. V projektu je bilo največ pozornos� namenjene enakovredni vlogi žensk pri zagotavljanju miru in varnos�. Ob tem smo se najprej spraševali o povezavi med razvojem PM in vključenostjo žensk ter pomenom enakos� pri oblikovanju urbanih inovacijskih poli�k. Potreba po varnih mes�h za ženske in zmanjševanju neenakos� med spoloma v PM je bila poudarjena že leta 2015, na konferenci OZN z naslovom »Varna mesta za ženske in dekleta«. Ugotovljeno je bilo, da je sodelovanje žensk pri razvoju pametnih rešitev in PM ključno iz več razlogov ter vodi k oblikovanju bolj naprednih in vključujočih PM. Z zagotovitvijo enakomernega dostopa in sodelovanja pri ustvarjanju rešitev se povečuje raznolikost idej, perspek�v, znanja in izkušenj ter spodbuja ustvarjalnost in inova�vnost. Pomeni tudi spoštovanje načela enakos� in omogoča, da so PM dostopna in pravična za vse prebivalce. Vključevanje žensk povečuje tudi 50 bazo talentov in znanj ter zagotavlja enakost spolov za prihodnje generacije. Posebej pomembno je, da se vidik spola upošteva ob zbiranju in analizi podatkov pri razvoju PM. Vključenost žensk v procese oblikovanja strategij PM omogoča uporabo njihovega znanja in izkušenj pri ohranjanju tradicionalnih kultur, varstvu okolja in skrbi za skupnost. Priznavanje in upoštevanje perspek�v žensk prispeva k oblikovanju boljših rešitev, ki odražajo potrebe vseh prebivalcev in razvoju pravičnih, inova�vnih ter enakopravnih mest. Sodelovanje žensk je prav tako ključno za trajnostni razvoj, enakost in vključujoče PM, kjer se vsak prebivalec poču� varno, slišano, spoštovano in enakopravno. Krepitev vloge žensk v gospodarstvu ter zmanjševanje razlik med spoloma v različnih poslovnih sektorjih in panogah lahko ključno vpliva na gospodarsko rast in razvoj. Treba je spreje� ustrezne ukrepe, kot so spodbujanje izobraževanja in razvoja znanj ter spretnos� žensk, spodbujanje podjetništva žensk, odpravljanje diskriminatornih zakonov in praks ter zagotavljanje dostopa žensk do finančnih storitev. Prav tako je pomembno določi� in spremlja� ciljne deleže žensk v vodstvu, zagotovi� fleksibilen delovni čas ter izvaja� programe za izobraževanje in urjenje vodstvenih veščin žensk. Študije so pokazale, da udeležba žensk v gospodarstvu podpira gospodarsko rast, socialni razvoj in zmanjšanje revščine. V Sloveniji so se v zadnjih le�h prizadevanja za spodbujanje enakos� spolov in ekonomskega opolnomočenja žensk povečala. Kazalnik tega je, da je Slovenija leta 2022 po podatkih EIGE med 136 državami po ekonomski udeležbi žensk dosegla 12. mesto, s čimer se je približala povprečju EU-27. Eno od področij, kjer obstajajo vidnejše razlike med zastopanostjo žensk in moških na ravni izobraževanja in trga dela so področja STEM, ki so ključnega pomena za reševanje globalnih izzivov, kot so zdravstvene tehnologije, podnebne spremembe in pomanjkanje naravnih virov. Gre za t.i poklice prihodnos�, saj spodbujajo inovacije, družbeno blaginjo, vključujočo rast in trajnostni razvoj. Prav tako najdemo na področju STEM, kot sta računalništvo in tehnologija ene izmed najhitreje rastočih in najbolje plačanih delovnih mest. K podzastopanos� žensk na teh področjih prispeva več različnih dejavnikov, kot so stereo�pi, da gre za moške poklice in da ženske za njih niso dovolj sposobne ter pomanjkanje ženskih vzornic in mentoric. Podzastopanost žensk lahko vodi v inovacije, ki so ustvarjene pretežno po meri moških in za moške ter pomanjkanje raznolikos� in izgubo dobrih idej. Položaj žensk na teh področjih se je še posebej poslabšal med pandemijo COVID-19. Povečanje žensk na področjih STEM bi prineslo mnoge koris� tako za ženske kot za celotno družbo in bi med drugim lahko pripomoglo tudi k pospešitvi gospodarstva, državni varnos� in varnos� podjetji. Krepitev enakovredne vloge žensk v družbi vodi do stabilnega gospodarstva in varne družbe, kar igra ključno vlogo pri razvoju trajnostnega turizma. Če PM velja za varno des�nacijo, je turis�čno bolj obiskana, kar pozi�vno vpliva na razvoj gospodarstva in poveča število delovnih mest. Slovenija je po mednarodni lestvici konkurenčnos� za turizem leta 2019, najbolj konkurenčna na področjih okoljske trajnos� in varnos�, kar je pomembno za prepoznanje države kot pametne turis�čne des�nacije. Kljub temu, bi se zlas� na področju digitalizacije in 51 dostopnos� lahko bolje razvijala. Za trajnostni turizem je pomembno, da upošteva vidik spola in v oblikovanje trajnostnih poli�k enakovredno vključuje ženske. Tako bodo PM varnejša in privlačnenjša za turistke. V nadaljevanju so predstavljeni ključni predlogi, ki bi morali bi� po mnenju projektne skupine skrbno preučeni in upoštevani s strani pristojnih organov pri pisanju novega Akcijskega načrta za ženske, mir in varnost. ₋ Pri oblikovanju in implementaciji regulacije o UI in drugih novih tehnologijah, če ta v nezadostni meri vključuje ženske, je treba pripravi� ustrezne dopolnitve, ki bodo na lokalni in državni ravni omogočale upoštevanje navedenih vidikov in tako bolj progresivno ureditev na področju UI. ₋ Državni in občinski organi, ki skrbijo za javno varnost naj odločneje zagotavljajo kakovosten javni prostor z visoko stopnjo javne varnos� in javnega reda, tako v fizičnem smislu kot v smislu uresničevanja demokracije in vključevanja vseh prebivalcev k upravljanju javnih zadev v PM. Dobro rešitev predstavljajo sistemi pametne razsvetljave, ki so povezani preko 5G tehnologije in omogočajo boljšo osvetljenost podhodov, ulic, parkov itd. ₋ PM naj sledijo ničelni toleranci do nasilja in to jasno sporočajo. PM morajo omogoča� žrtvam nasilja dostopne informacije o storitvah in oblikah pomoči npr. plaka�, letaki na javnih mes�h, e-aplikacije. Spodbuja� je treba prijavo nasilja in ustrezno sankcioniranje. PM naj tesno sodelujejo z organizacijami, ki se ak�vno ukvarjajo s preprečevanjem nasilja. Država naj samostojno razvija oziroma vsaj subvencionira zasebni razvoj enostavnih in široko dostopnih e-aplikacij, namenjenih ogroženim osebam (na primer ženskam), ki omogočajo hitro in učinkovito povezovanje subjektov ter pristojnih za odziv. ₋ Lokalne skupnos�, predvsem �ste, na območju katerih je prisotno večje število begunk, naj v svojih proračunih zagotovijo ustrezna sredstva za izvajanje ženske agende. Država naj lokalne skupnos� spodbuja in jim pomaga pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnos� begunk in za preprečevanje diskriminatornih dejanj. - ₋ Država naj pripravi strategijo vlaganja v raziskave in razvoj na področju kibernetske varnos�, ki bo z zagotavljanjem dovoljšnih sredstev spodbujala dekleta in ženske, da se odločajo za izbiro študija in nadaljevanje kariere na tem področju. - V izobraževalnemu sistemu je treba vzpostavi� programe mentoriranja in š�pendiranja, namenjene ženskam, ki bi dekleta in ženske spodbudile k odločitvi za izbiro STEM poklicev. Prizadeva� si je treba za izobraževanje žensk na področju 52 najnovejših tehnologij oz. na tehnoloških področjih, ki postajajo vedno bolj pomembna (kot je na primer področje UI). - - Država naj preko resornih ministrstev (npr. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) organizira posebne dogodke, na katerih so prepoznane uspešne ženske (slovenke) v STEM in priznane vse njihove zasluge in dosežki, saj lahko te ženske tako postanejo vzornice drugim. - Na področju delovne zakonodaje in v podjetjih, si je treba prizadeva� za boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, z nudenjem nege otrokom zaposlenih in več omogočanja dela na daljavo, kjer je to možno. - Država in lokalne skupnos� naj spodbujajo povezovanje žensk, ki so ali so bile ak�vno vključene v poli�ko ter so pripravljene deli� svoje izkušnje, znanje in nasvete z ženskami, ki razmišljajo o kandidaturi za poli�čno funkcijo. Država naj pri oblikovanju poli�k, ki urejajo družinsko življenje, vanje vključi različne oblike spodbud, ki bodo namenjene ženskam in jim bodo omogočile usklajevanje družinskega in poli�čnega življenja. - Medije je treba poziva� k poštenemu in pozi�vnemu poročanju o dosežkih ter prispevkih žensk v poli�ki, skladno s Kodeksom novinarjev Slovenije, poleg tega pa je treba na ravni države spreje� ukrepe, ki bodo preganjali in sankcionirali sovražni govor, še posebej na spletu. Predlagam, da se ukinejo podnaslovi, ki včasih ni� niso najustreznejši. Prav tako manjka nek zaključek, morda nekaj v duhu tega, o čemer smo govorili na posvetu, na primer: miru in varnos� ni možno doseči brez sodelovanja gospodarstva, v katerem morajo ime� ženske enakovredno vlogo, zato je pomembno, da se v priprvao novega Akcijskega načrta vključi tudi ženske gospodarstvenice, v samem načrtu pa se predvidi tudi ukrepe, ki si bodo prizadevali za njihovo enakovredno vlogo v gospodarstvu.... 53 VIII. SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. MONOGRAFIJE Forde, Daryll: HABITAT, ECONOMY AND SOCIETY, Routledge Library Edi�ons - Anthropology and Ethnography, New York 1934. str. 293-294. Kempin Reuter Tina: SMART CITY VISIONS AND HUMAN RIGHTS: DO THEY GO TOGETHER?, Carr center for human rights policy harvard kennedy school, 2020. Oakley, Ann: GOSPODINJA: POGLAVJE O MITIH MATERINSTVA, Založba cf*, 2000. str. 169- 258. 2. ČLANKI Belal, Ali; Shcherbina, Elena: SMART-TECHNOLOGY IN CITY PLANNING OF POST-WAR CITIES, IOP Science, 2018, str. 1-7. Conflict Research Unit at the Clingendael ins�tute: Summary: WOMENS ROLES IN CONFLICT PREVENTION, CONFLICT RESOLUTION AND POST-CONFLICT RECONSTRUCTION, str. 2- 6. CRDF Global, BREAKING BARRIERS: Best Prac�ces for the Advancement and Inclusion of Women in STEMM and Na�onal Security, 2021, str. 7-14. Cui, Lei; Xie, Gang; Qu, Youyang; Gao, Longxian; Yang, Yunyun: Security and Privacy in Smart Ci�es: CHALLENGES AND OPPORTUNITIES, IEEE Access volume 6, 2018, str. H.M.K.K.M.B., Heratha; Mamta, Mitalb: Adop�on of ar�ficial intelligence in smart ci�es: A COMPREHENSIVE REVIEW, Interna�onal Journal of Informa�on Management Data Insights volume 2, 2022. Inger, Danilda; Grand Thorslund, Jennie: INNOVATION & GENDER, Vinnova, Sweden 2011. Lindberg, Malin; Uden, Maria: Women, reindeer herding and the Internet: AN INNOVATIVE PROCESS IN NORTHERN SWEDEN, The European Journal of Social Science Research, volume 23, 2010, str. 169-177. Longbing, Cao: AI AND DATA SCIENCE FOR SMART EMERGENCY, CRISIS AND DISASTER RESILIENCE, Interna�onal Journal of Data Science and Analy�cs 15, 2023, str. 231–246. Mancini, Francesco; O'Reilly, Marie: NEW TECHNOLOGY AND THE PREVENTION OF VIOLENCE AND CONFLICT, Stability: interna�onal journal of security & development 2(3), Art. 55, 2013, str. 1-9. 54 Nes�, Giorgia: Mainstreaming gender equality in smart ci�es: THEORETICAL, METHODOLOGICAL AND EMPIRICAL CHALLENGES, Informa�on Polity 24, University of Padova 2019. Pichler Milanović N. idr, SMART CITIES – RANKING OF EUROPEAN MEDIUM-SIZED CITIES, January 2007. Schintler A., Laurie; McNeely L., Connie: Ar�ficial intelligence, ins�tu�ons, and resilience: PROSPECTS AND PROVOCATIONS FOR CITIES, Journal of Urban Management 11, George Mason University, USA 2022, str. 256-268. Shannon, Davis: Greenstein, Theodore: WHY STUDY HOUSEWORK? Cleaning as a Window Into Power in Couples, Journal of Family Theory & Review, North Carolina 2013, str. 63-71. Svetek, Mojca: SPOLNI STEREOTIPI IN DISKRIMINACIJA ŽENSK NA TRGU DELA, Psihološka obzorja, št. 28, Ljubljana 2019, str. 1-10. Ve, H. (1994). Gender differences in ra�onality, the concept of praxis, knowledge and future trends. In E. Gunnarson, & L. Trojer (Editors), Feminist voices on gender, technology and ethics. Lulea: Centre for Women’s Studies Lulea University of Technology. Wajcman, Judy: FEMINIST THEORIES OF TECHNOLOGY, Cambridge Journal of Economics, volume 34, 2010, str. 143-152. Yongguang, Zou; Qionglei, Yu: Sense of safety toward tourism des�na�ons: A SOCIAL CONSTRUCTIVIST PERSPECTIVE, Journal of Des�na�on Marke�ng and Management, volume 24, 2022, str. 1-7. 3. PRAVNI VIRI 3.1. MEDNARODNE POGODBE Zakon o ra�fikaciji Evropske socialne lis�ne (spremenjene) (MESL), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99 (11. marec 1999). Zakon o ra�fikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju pro� njima (MKPNZND), Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/15 (19. december 2014). 3.2. DOKUMENTI OZN Agencija ZN za ženske, Strateški načrt 2022-2025, UNW/2021/6 (2021). European Commission, Directorate-General for Research and Innova�on, COVID-19 impact on gender equality in research & innova�on : policy report, 2023-05-04 (2023). ICRC: Women and war, str. 2 (2015). Generalna skupščina ZN, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, A/RES/70/1 (2015). Generalna skupščina ZN, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979). OZN, Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje (1995). 55 OZN: Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, New York (25. do 27. september 2015). United Na�ons Educa�onal, Scien�fic and Cultural Organiza�on: Cracking the code: girls' and women's educa�on in science, technology, engineering and mathema�cs (STEM), 10.54675/QYHK2407 (2017). United Na�ons Educa�onal, Scien�fic and Cultural Organiza�on: Missing out on half of the world’s poten�al: fewer female than male top achievers in mathema�cs and science want a career in these fields, ED/E30/IGE/2022/06 (2022). Varnostni svet ZN, Resolucija o ženskah, miru in varnos�, S/RES/1325 (2000). 3.3. DOKUMENTI EU ESZD: Akcijski načrt EU za ženske, mir in varnost za obdobje 2019-2024 (5. julij 2019). ESZD, Strategija in akcijski načrt za okrepitev sodelovanja žensk v civilnih misijah SVOP za obdobje 2021-2024 (21. december 2021). Evropska komisija: Akcijski načrt EU za enakost spolov I I – ambiciozna agenda za enakost spolov in opolnomočenje žensk v zunanjem delovanju EU za obdobje 2021-2025 (25. november 2020). Evropska komisija: Delovni dokument služb komisije 2022: Letno poročilo o enakos� spolov v EU, Bruselj (8. marec 2022). Evropska komisija: Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Bruselj (3. marec 2010). Evropska komisija: Unija enakos�: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (5. marec 2020). Evropski svet: Ženske v konflik�h II: Bruseljska izjava o ukrepih za opolnomočenje žensk, št. 547/22 (9. junij 2022). Uradni list Evropske unije: Lis�na Evropske unije o temeljnih pravicah, št. 2010/C 83/02 (30. marec 2010). Uradni list Evropske unije: Uredba EU o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direk�ve 95/46/ES, št. 2016/679 (27. april 2016). 3.4. NORMATIVNI AKTI RS Predlog resolucije o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2023–2030. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2015–2020, Uradni list RS, št. 84/15. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnos� žensk in moških 2015–2020 (ReNPEMŽM15–20), Ur. l. RS, št. 84/15. Resolucija o strategiji nacionalne varnos� Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/19). 56 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13. Zakon o enakih možnos�h žensk in moških (ZEMŽM), Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO- A, 33/16 – ZVarD in 59/19. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE). Zakon o nalogah in pooblas�lih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US). Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17). Zakon o organiziranos� in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Uradni list RS, št. 163/22. 3.5. STRATEŠKI DOKUMENTI RS Global Entrepreneurship Monitor: Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja: GEM Slovenija 2022, Maribor 2023. Republika Slovenija: Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025 (NpUI), Ljubljana 2021. Republika Slovenija: Strategija kibernetske varnos�: vzpostavitev sistema zagotavljanja visokega nivoja kibernetske varnos�, 2016. Republika Slovenija: Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, 2017. SRIP Pametna mesta in skupnos�: ver�kala Ekosistem pametnega mesta, februar 2020. SRIP Pametna mesta in skupnos�: ver�kala varnost, februar 2020. Vlada Republike Slovenije: Slovenska strategija pametne specializacije (S4), december 2017. Vlada Republike Slovenije, Strategija razvoja Slovenije 2030, december 2017. Vlada Republike Slovenije: Akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta ZN o ženskah, miru in varnos� za obdobje 2018–2020, Poročilo o izvajanju za leto 2018. Urad Republike Slovenije za Makroekonomske analize – UMAR: Poročilo o razvoju za leto 2022. 4. SPLETNI VIRI Akbari, Ali; Lo�aliyan, Nilofar; Hasanpour, Mahsa: Prac�cal Strategies and Smart City Solu�ons to Promote Women Security in Public Areas, URL: htps://www.researchgate.net/publica�on/351918495_Prac�cal_Strategies_and_Sm art_City_Solu�ons_to_Promote_Women's_Security_in_Public_Areas_Case_Study_Te hran_District_16. (3. julij 2023). 57 Billen, Christophe: Repor�ng Back to the Crowd, URL: htps://thehagueins�tuteforglobaljus�ce.org/peace_pid_176_id_279_3tk2t84qicjr3q uwe24303/ (10. julij 2023). Business Woman Media: Women spend more than men, but there are valid reasons why, URL htps://www.thebusinesswomanmedia.com/women-spend-more-than-men-but- there-are-valid-reasons-why/ (2. avgust 2023). Caldarulo M, Olsen J, Frandell A, Islam S, Johnson TP, Feeney MK, et al.: COVID-19 and gender inequity in science: Consistent harm over �me, URL: htps://doi.org/10.1371/journal.pone.0271089 (4. julij 2023). Catshoek, Jonne: Learning from the Crowd, URL: htps://thehagueins�tuteforglobaljus�ce.org/peace_pid_176_id_279_3tk2t84qicjr3q uwe24303/ (10. julij 2023). Chang, Ji-in; Choi, Jeongsun; An, Hyunjin; Chung, Hye-Young: Gendering the smart city: A case study of Sejong city, Korea, URL: htps://www.sciencedirect.com/science/ar�cle/abs/pi /S0264275121003218 (3. Julij 2023) Ci�zenscience.si: Kaj je občanska znanost?, URL: htps://ci�zenscience.si/obcanska- znanost/kaj-je-obcanska-znanost/ (25. julij 2023). Delo, Senica Saša: Ženske morajo bi� za mizo, za katero se sprejemajo odločitve, URL: htps://www.delo.si/novice/znanoteh/zenske-morajo-bi�-za-mizo-za-katero-se- sprejemajo-odlocitve/ (25. julij 2023). Democracy Now!: Top UN Human Rights Official & Former Swedish FM on Pales�ne, Sudan & US Cluster Bombs to Ukraine, URL: htps://www.democracynow.org/2023/7/17/margot_wallstrom_climate_pales�ne (18. julij 2023). DiRROS Data: Poli�ke odprte znanos� in ravnanja z raziskovalnimi podatki v Sloveniji, URL: htps://dirrosdata.ctk.uni-lj.si/odprta-znanost-v-sloveniji/ (26. julij 2023). Dr. Williams, Abiodun: How can Technology Help Prevent Conflict and Build Peace?, URL: htps://thehagueins�tuteforglobaljus�ce.org/peace_pid_176_id_279_3tk2t84qicjr3q uwe24303/ (10. julij 2023). Društvo za nenasilno komunikacijo: Plaka� za podjetja in organizacije - preprečevanje spolnega nadlegovanja, URL: htps://www.drustvo-dnk.si/zelite-izvede�- vec/kampanje.html (5. avgust 2023). European Commission: Smart ci�es, URL: htps://commission.europa.eu/eu-regional-and- urban-development/topics/ci�es-and-urban-development/city-ini�a�ves/smart- ci�es_en#what-are-smart-ci�es (20. julij 2023). European Commission: The Resilient City, URL: htps://urban.jrc.ec.europa.eu/thefutureofci�es/the-resilien-city#the-chapter (20. julij 2023). 58 European Parlament: EU AI Act: First regula�on on ar�ficial intelligence, URL: htps://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20230601STO93804/e u-ai-act-first-regula�on-on-ar�ficial-intelligence?&at_campaign (22. julij 2023). European Parliament: Ar�ficial Intelligence in smart ci�es and urban mobility: How can Ar�ficial Intelligence applica�ons be used in urban mobility and smart ci�es and how can their deployment be facilitated, URL: htps://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2021/662937/IPOL_BRI(202 1)662937_EN.pdf (1. julij 2023). Eurostat: Gender pay gap sta�s�cs, URL: htps://ec.europa.eu/eurostat/sta�s�cs- explained/index.php?�tle=Gender_pay_gap_sta�s�cs#Gender_pay_gap_levels_vary _significantly_across_EU (1. julij 2023). Frąckiewicz Marcin: The Role of Ar�ficial Intelligence in Disaster Recovery and Reconstruc�on, URL: htps://ts2.space/en/the-role-of-ar�ficial-intelligence-in-disaster-recovery-and- reconstruc�on/ (5. julij 2023). Generalni direktorat za notranjo poli�ko: Poli�ka enakos� spolov v Sloveniji, URL: htps://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/510010/IPOL_STU(20 15)510010_SL.pdf (3. junij 2023). Global policy, Foster, Stephenie: Women in Stem: Cri�cal to Innova�on, URL: htps://www.globalpolicyjournal.com/blog/10/01/2019/women-stem-cri�cal- innova�on (2. julij 2023). GO IRENA: Solar PV Employs More Women Than Any Renewables, URL: htps://www.irena.org/News/pressreleases/2022/Sep/Solar-PV-Employs-More- Women-Than-Any-Renewables (2. avgust 2023). Gospodarska zbornica Slovenije: O predavanju in predavateljicah, URL: htps://www.gzs.si/Portals/PanogaZIT/Vsebine/novicepriponke/O%20PREDAVANJIH% 20IN%20PREDAVATELJICAH.pdf?�mestamp=1679331761492 (1.avgust 2023). GOV.SI: Ministrica Fajon predstavila feminis�čno zunanjo poli�ko kot sodobno, v prihodnost zazrto poli�ko, URL: htps://www.gov.si/novice/2023-03-08-ministrica-fajon- predstavila-feminis�cno-zunanjo-poli�ko/ (24. julij 2023). GOV.SI: Znanost, URL: htps://www.gov.si/podrocja/izobrazevanje-znanost-in-sport/znanost/ (27. julij 2023). Gregorič, Marta; Perko, Mitja; Sodja, Urška; Pečar, Janja; Čelebič, Tanja: Plačna vrzel in neenakos� spolov v Sloveniji, URL: htps://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/2020_10 _Placna_vrzel_Gregorcic/Placna_vrzel_in_neenakos�_spolov_v_Sloveniji.pdf (3. junij 2023). Hello Lamp Post: What is Smart Tourism (And Why Does it Mater)? URL: htps://www.hlp.city/what-is-smart-tourism-and-why-does-it-mater/ (4. 7. 2023). 59 Javni razpis: Natečaj za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2023, URL: htps://www.spiritslovenia.si/razpis/402 (31. julij 2023). Kaker, Janja: Realnos� steklenega stropa, URL: htp://dk.fdv.uni- lj.si/magistrska/pdfs/mag_kaker-janja.pdf (3. julij 2023). Kotnala, Sunita; Ghosh, Rajashree: Calling for a gender approach to 'smart' and 'resilient' ci�es, URL: htps://wrd.unwomen.org/explore/insights/cal ing-gender-approach- smart-and4-resilient-ci�es (10. julij 2023). Madsen, Ulla: Women & the economy, URL: htps://www.sorop�mis�nterna�onal.org/women-the-economy/ (1. julij 2023). McKinsey digital, Blumberg S, Krawina M, Mäkelä E, Soller H: Women in tech: The best bet to solve Europe's talent shortage, URL: htps://www.mckinsey.com/capabili�es/mckinsey-digital/our-insights/women-in- tech-the-best-bet-to-solve-europes-talent-shortage#/ (2. julij 2023). NATO: Women, Peace and Security, URL: htps://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_91091.htm (6. julij 2023). Nelson, Mark: Designing Peace Technology for Profit, URL: htps://thehagueins�tuteforglobaljus�ce.org/peace_pid_176_id_279_3tk2t84qicjr3q uwe24303/ (1. julij 2023). Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije, Evropski svet, Svet Evropske unije: URL: htps://www.consilium.europa.eu/sl/council-eu/preparatory-bodies/european- research-area-and-innova�on-commitee-erac/ (1.julij 2023) Odprta knjižnica: Načela odprte znanos�, URL: htps://odprtaknjiznica.splet.arnes.si/odprta- znanost/nacela-odprte-znanos�/ (25. julij 2023). Office of the Special Adviser on Gender: Landmark resolu�on on Women, Peace and Security, URL: htps://www.un.org/womenwatch/osagi/wps/ (4. julij 2023). Poročilo o varnos� in integrite�: Rezultat IR.11 naloge T.3.4 Celovita (end-to-end) varnost in integriteta, URL: htps://5gvarnost.iskratel.com/wp- content/uploads/2021/08/5GVAR-IR3-R11_Javen.pdf (1. avgust 2023). Pravna fakulteta UL: Razvoj in odpornost pametnih mest in skupnos� na področju javne varnos�, URL: htps://www.pf.uni-lj.si/raziskovanje-in-projek�/razvojni-in- izobrazevalni-projek�/razvoj-in-odpornost-pametnih-mest-in-skupnos�-na-podrocju- javne-varnos�/ (6. avgust 2023). Pravna fakulteta UL: Študen� v delovnem okolju (ŠULDO), URL: htps://www.pf.uni- lj.si/raziskovanje-in-projek�/razvojni-in-izobrazevalni-projek�/studen�-ul-v- delovnem-okolju-suldo/ (6. avgust 2023). Puig Larrauri, Helena: Strengthening Botom UP Approaches, URL: htps://thehagueins�tuteforglobaljus�ce.org/peace_pid_176_id_279_3tk2t84qicjr3q uwe24303/ (10. julij 2023). 60 Računalniške novice: Enakost spolov in ženske v STEM, URL: htps://racunalniske- novice.com/enakost-spolov-in-zenske-v-stem/ (30. junij 2023). Računalniške novice: Kdo lahko povzroči več škode? Vojak ali heker?, URL: htps://racunalniske-novice.com/kibernetske-vojne-kibernetska-varnost-kibernetski- napadi-informacijska-varnost/ (2. julij 2023). Sangiuliano, Maria: Smart Ci�es and Gender: main arguments and dimensions for a promising research and policy development area, URL: htps://www.ohchr.org/sites/default/files/Documents/Issues/Women/WRGS/Gender Digital/MariaSangiuliano.pdf (8. julij 2023). SRIP Pametna mesta in skupnos�: Akcijski načrt 3. faza 2020-2022, Ins�tut Jožef Stefan, URL: htp://pmis.ijs.si/wp-content/uploads/2022/10/2022_10_6_AN_edp- proces_3FAZA_Varnost-2.pdf (31. julij 2023). SRIP Pametna mesta in skupnos�: Fokusna področja – ver�kale, URL: htp://pmis.ijs.si/sl/podrocja/ (20. julij 2023). Sta�s�čni urad Republike Slovenije: Praznik dela: 1. maj, Praznik dela, URL: htps://www.stat.si/statweb/News/Index/11067 (1. julij 2023). Stensborg: Women in STEM – Inspiring Leaders Changing the World One Innova�on At A Time, URL: htps://stensborg.com/women-in-stem-inspiring-leaders-changing-the-world- one-innova�on-at-a-�me/ (30. junij 2023). Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, URL: htps://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumen�/DTUR/Nova- strategija-2022-2028/Strategija-slovenskega-turizma-2022-2028-dokument.pdf (19. julij 2023). Svet Evropske unije: Skepi Sveta o ženskah, miru in varnos�, URL: htps://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2022/11/14/council- conclusions-on-women-peace-and-security/ (2. julij 2023). The World Bank: No economy can reach its full poten�al where women do not have equal opportuni�es, URL: htps://www.worldbank.org/en/news/opinion/2022/03/08/no- economy-can-reach-its-ful -poten�al-where-women-do-not-have-equal- opportuni�es (1. julij 2023). The World Bank: The world bank in gender: overview, URL: htps://www.worldbank.org/en/topic/gender/overview#1 (1. julij 2023). Times Higher Educa�on , Tour Chayes, Jennifer: Boos�ng female representa�on in STEM is crucial for global innova�on, URL: htps://www.�meshighereduca�on.com/campus/boos�ng-female-representa�on- stem-crucial-global-innova�on (2. julij 2023). U.S. Department of State: Women's economic empowerment in APEC: Reflec�ng on a decade of impact, URL: htps://www.state.gov/womens-economic-empowerment-in-apec- reflec�ng-on-a-decade-of-impact/ (1. julij 2023). 61 UN Chronicle: Preven�ng Crisis and Conflict: Women's Role in Ongoing Peace Processes, URL: htps://www.un.org/en/chronicle/ar�cle/preven�ng-crisis-and-conflict-womens-role- ongoing-peace-processes (5. julij 2023). UN WOMEN: Guiding documents, URL: htps://www.unwomen.org/en/about-us/guiding- documents (2. julij 2023). UN WOMEN, Op-ed: Technology and Gender Equality – bringing women and girls to the centre of innova�on, URL: htps://www.unwomen.org/en/news-stories/op-ed/2023/03/op- ed-technology-and-gender-equality-bringing-women-and-girls-to-the-centre-of- innova�on (1. julij 2023). UN WOMEN: About UN Women, URL: htps://www.unwomen.org/en/about-us/about-un- women (5. julij 2023). UN WOMEN: Conflict preven�on and resolu�on, URL: htps://www.unwomen.org/en/what- we-do/peace-and-security/conflict-preven�on-and-resolu�on (4. julij 2023). UN Women: Smart Ci�es Are Safe Ci�es, URL htps://asiapacific.unwomen.org/en/news-and- events/stories/2015/06/smart-ci�es-are-safe-ci�es, (6. Julij 2023). UN WOMEN: The 2030 Agenda for Sustainable Development, URL: htps://www.unwomen.org/en/what-we-do/2030-agenda-for-sustainable- development (3. julij 2023). UN: Women, Peace and Security, URL: htps://dppa.un.org/en/women-peace-and-security (4. julij 2023). UNESCO: Covid-19 pandemic dispropor�onately affec�ng women in science and engineering, URL: htps://www.unesco.org/en/ar�cles/covid-19-pandemic-dispropor�onately- affec�ng-women-science-and-engineering (1. julij 2023). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Telekom Slovenije d.d., Kontron d.o.o., OSI d.o.o., 5G Varnost: Primeri uporabe in zahteve 5G Safety, URL: htps://5gvarnost.iskratel.com/wp-content/uploads/2019/07/5GVAR-IR2-R03- Javni.pdf (20. Julij 2023). United Na�ons Educa�onal: Scien�fic and Cultural Organiza�on, Girls’ and women’s educa�on in science, technology, engineering and mathema�cs (STEM), URL: htps://www.unesco.org/en/gender-equality/educa�on/stem (29. junij 2023). United Na�ons Office for Disaster Risk Reduc�on: Making Ci�es Resilient, URL: htps://mcr2030.undrr.org (20. julij 2023). United Na�ons: Women's economic empowerment would yield huge dividends for peacebuilding efforts, speakers tell security council, urging greater ac�on to end gender barriers, URL: htps://press.un.org/en/2022/sc14825.doc.htm (1. julij 2023). UNWTO: Pu�ng women’s empowerment centre stage in tourism’s recovery, URL: htps://www.unwto.org/news/pu�ng-women-s-empowerment-centre-stage-in- tourism-s-recovery (2. avgust 2023). 62 Vlada Republike Slovenije: Digitalizacija družbe, URL: htps://www.gov.si/teme/digitalizacija- druzbe/ (20. julij 2023). WIPO: Innova�on, Crea�vity and the Gender Gap, URL: htps://www.wipo.int/ip- outreach/en/ipday/2018/innova�on_crea�vity_gender_gap.html (30. junij 2023). Zagovornik načela enakos� Republika Slovenija: Priročnik o evropskem pro�diskriminacijskem pravu – izdaja iz leta 2018, URL: htps://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-handbook-non- discrimina�on-law-2018_sl.pdf (4. julij 2023). Združenje manager: Vloga žensk v gospodarstvu in družbi, URL: htps://www.zdruzenje- ns.si/library/1856 (1. julij 2023). Ženske v kibernetski varnos� - trendi, priložnos� in aktualni izzivi, URL: htps://www.youtube.com/watch?v=BSuq0T-kvs4 (1. avgust 2023). 63 Document Outline KAZALO SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV POVZETEK I. NAMEN IN CILJI PROJEKTA 1. NAMEN PROJEKTA 2. OPREDELITEV CILJEV II. PAMETNO MESTO IN JAVNA VARNOST 1. PAMETNO MESTO 1.1. Koncept pametnega mesta 1.2. Horizontalna tehnološka področja pametnih mest s poudarkom na informacijski, varnosti in umetni inteligenci 1.2.1 Pametna mesta in umetna inteligenca s sodobnimi tehnologijami 1.2.2. Nevarnosti pametnih tehnologij in varstvo ter zaščita pravic in svoboščin prebivalcev 1.2.3. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025 2. ODPORNO MESTO 3. JAVNA VARNOST 4. VPLIV PAMETNEGA MESTA NA MIR IN VARNOST III. ENAKOVREDNA VLOGA ŽENSK PRI ZAGOTAVLJANJU MIRU IN VARNOSTI 1. SODELOVANJE ŽENSK V PAMETNIH MESTIH 2. KONFLIKTI IN ŽENSKE 2.1 VPLIVI KONFLIKTOV NA ŽENSKE 2.2 ŽENSKE IN VZPOSTAVLJANJE MIRU 2.2.1 Mednarodni dokumenti 2.2.1.1 ZN: 2.2.1.2 Agencija ZN za ženske (UN Women): 2.2.2 Dokumenti v EU 2.2.3 Dokumenti v RS 2.2.3.1 Zunanja politika RS in agenda Ženske, mir in varnost 3. POMEN KIBERNETSKE VARNOSTI ZA DRUŽBENI MIR IN VARNOST 3.1 PREGLED OBSTOJEČIH UKREPOV REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI IN ANALIZA POTENCIALNIH MOŽNIH IZBOLJŠAV 3.2 KIBERNETSKA VARNOST IN VLOGA ŽENSK IV. TEORETIČNA IZHODIŠČA GLEDE POLOŽAJA ŽENSK V GOSPODARSTVU Z OCENO STANJA 1. VLOGA ŽENSK V GOSPODARSTVU 2. VKLJUČEVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVO 2.1 Načini za vključevanje žensk v gospodarstvo 3. VPLIV SODELOVANJA ŽENSK NA VODSTVENIH POLOŽAJIH NA POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI TER NJIHOV PRISPEVEK K MIRU IN VARNOSTI 4. NAČINI ZA USTVARJANJE VARNIH IN SPODBUDNIH OKOLIJ 5. ANALIZA AKTOV IN PREPOZNAVA NAJVEČJIH PROBLEMOV/POMANJKLJIVOSTI V RS, ODPRAVA KATERIH BI POVEČALA SODELOVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVU RS 5.1 Uvod 5.2 Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM)137F 5.3 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških V. ŽENSKE IN ZNANOST 1. ŽENSKE NA PODROČJIH STEM 1.1. STEM 1.2 Statistika in predstavitev problema 1.3. Razlogi za pomanjkanje žensk v poklicih STEM 1.4 Posledice pomanjkanja žensk v STEM 1.4.1 Povečevanje neenakosti med spoloma 1.4.2 Inovacije, ki ne služijo potrebam celotne populacije 1.4.3 Pomanjkanje raznolikosti, izguba potencialnih idej 1.5 Vpliv pandemije covid-19 na ženske v STEM 1.5.1 Posledice, ki so se pokazale med pandemijo covid-19 VI. ŽENSKE IN TURIZEM 1. VLOGA ŽENSK V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU 2. TURIZEM V POVEZAVI Z MIROM IN VARNOSTJO 3. PAMETNI TURIZEM VII. SKUPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA VIII. SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. MONOGRAFIJE 2. ČLANKI 3. PRAVNI VIRI 3.1. MEDNARODNE POGODBE 3.2. DOKUMENTI OZN 3.3. DOKUMENTI EU 3.4. NORMATIVNI AKTI RS 3.5. STRATEŠKI DOKUMENTI RS 4. SPLETNI VIRI SANCIN - RAZVOJ IN ODPORNOST PAMETNIH MEST naslov.pdf KAZALO SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV POVZETEK I. NAMEN IN CILJI PROJEKTA 1. NAMEN PROJEKTA 2. OPREDELITEV CILJEV II. PAMETNO MESTO IN JAVNA VARNOST 1. PAMETNO MESTO 1.1. Koncept pametnega mesta 1.2. Horizontalna tehnološka področja pametnih mest s poudarkom na informacijski, varnosti in umetni inteligenci 1.2.1 Pametna mesta in umetna inteligenca s sodobnimi tehnologijami 1.2.2. Nevarnosti pametnih tehnologij in varstvo ter zaščita pravic in svoboščin prebivalcev 1.2.3. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v RS do leta 2025 2. ODPORNO MESTO 3. JAVNA VARNOST 4. VPLIV PAMETNEGA MESTA NA MIR IN VARNOST III. ENAKOVREDNA VLOGA ŽENSK PRI ZAGOTAVLJANJU MIRU IN VARNOSTI 1. SODELOVANJE ŽENSK V PAMETNIH MESTIH 2. KONFLIKTI IN ŽENSKE 2.1 VPLIVI KONFLIKTOV NA ŽENSKE 2.2 ŽENSKE IN VZPOSTAVLJANJE MIRU 2.2.1 Mednarodni dokumenti 2.2.1.1 ZN: 2.2.1.2 Agencija ZN za ženske (UN Women): 2.2.2 Dokumenti v EU 2.2.3 Dokumenti v RS 2.2.3.1 Zunanja politika RS in agenda Ženske, mir in varnost 3. POMEN KIBERNETSKE VARNOSTI ZA DRUŽBENI MIR IN VARNOST 3.1 PREGLED OBSTOJEČIH UKREPOV REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI IN ANALIZA POTENCIALNIH MOŽNIH IZBOLJŠAV 3.2 KIBERNETSKA VARNOST IN VLOGA ŽENSK IV. TEORETIČNA IZHODIŠČA GLEDE POLOŽAJA ŽENSK V GOSPODARSTVU Z OCENO STANJA 1. VLOGA ŽENSK V GOSPODARSTVU 2. VKLJUČEVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVO 2.1 Načini za vključevanje žensk v gospodarstvo 3. VPLIV SODELOVANJA ŽENSK NA VODSTVENIH POLOŽAJIH NA POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI TER NJIHOV PRISPEVEK K MIRU IN VARNOSTI 4. NAČINI ZA USTVARJANJE VARNIH IN SPODBUDNIH OKOLIJ 5. ANALIZA AKTOV IN PREPOZNAVA NAJVEČJIH PROBLEMOV/POMANJKLJIVOSTI V RS, ODPRAVA KATERIH BI POVEČALA SODELOVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVU RS 5.1 Uvod 5.2 Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM)137F 5.3 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških V. ŽENSKE IN ZNANOST 1. ŽENSKE NA PODROČJIH STEM 1.1. STEM 1.2 Statistika in predstavitev problema 1.3. Razlogi za pomanjkanje žensk v poklicih STEM 1.4 Posledice pomanjkanja žensk v STEM 1.4.1 Povečevanje neenakosti med spoloma 1.4.2 Inovacije, ki ne služijo potrebam celotne populacije 1.4.3 Pomanjkanje raznolikosti, izguba potencialnih idej 1.5 Vpliv pandemije covid-19 na ženske v STEM 1.5.1 Posledice, ki so se pokazale med pandemijo covid-19 VI. ŽENSKE IN TURIZEM 1. VLOGA ŽENSK V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU 2. TURIZEM V POVEZAVI Z MIROM IN VARNOSTJO 3. PAMETNI TURIZEM VII. SKUPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA VIII. SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. MONOGRAFIJE 2. ČLANKI 3. PRAVNI VIRI 3.1. MEDNARODNE POGODBE 3.2. DOKUMENTI OZN 3.3. DOKUMENTI EU 3.4. NORMATIVNI AKTI RS 3.5. STRATEŠKI DOKUMENTI RS 4. SPLETNI VIRI