„DOM IN SVETi« 1892, štev. 9.                                       429
Druga  slovstva.
»Archiv fiir Slavische Philologie etc«
von V. Jagič.   Vierzehnter Band.   Zweites und Drittes Heft. Davno sta že izšla drugi in tretji sešitek štirinajstega zvezka Arhiva. Vendar doslej nisem utegnil naznaniti in  poročati o  izvrstni vsebini. Tudi sedaj samo v kratkem. V drugem sešitku od 161.—191. strani nadaljuje A. Brflck-ner svoje bajeslovno preučevanje, »Mvthologische Studien«.    Rečeni učenjak je znan v tej stroki že iz prejšnjih zvezkov Arhiva. Njegove študije dajejo največ   luči   slovanski   temni   mitologiji. Slovanski mitus je temen, in kar se je nekdaj kot čisto gotovo pisalo o slovanskih božanstvih, dokazujejo novejša raziskovanja, da ni pristno pogansko, ampak pomešano   s  krščanstvom.   Mikavno je, kar piše gosp. Briickner od  181. do 191. strani. Kar je na 188. strani: »Est ist na-mentlich beim Westslaven charakteristisch, dass ihm zu Mittag gleich wie zu Mitternacht Geister umgehen. es spuckt und versucht . . .« to velja tudi pri Slovencih vsaj deloma. — Od str. 192. do 235. poroča naš  rojak  dr. Oblak   o  najstarejšem slovenskem spomeniku: »Das alteste da-tirte slovenische Sprachdenkmal«. Ta spomenik je pisan na pergamenu v malo  poznanem slo-vensko-beneškem narečju  in   sestoji   iz  raznih zapiskov, kateri niso vsi iz jednega leta, ampak, kakor poroča pisatelj (str. 192 in 193), iz 1.1459., 1486., 1492., 1502. in 1508. Vsebina teh zapiskov je o   darilih, ustanovah bratovščine  sv. Marije v Črnjevu.  Gospod pisatelj je ponatisnil nekaj zapiskov ter na to poroča o ortografiji  in gra-matično in  leksikalno o   jeziku   teh   zapiskov. Marsikatero drobtinico za našo starejšo  pisavo najdeš v tem   spomeniku.   Da   navedem   samo dve besedi, o katerih je   tudi   že   pisal ta list. Na str. 231. berem »mašiti (missam celebrare) fe gima mafiti iedna mafa 24 etc. Heute spricht man   maševati  .   .   .   dagegen   kennt  Kastelec (XVII. stol.) . . . noch das Verbum mašam; auf der Insel Veglia (Krk) mašiti neben mašivati . . .« Stari naš jezik torej pozna le »maša in  maševati« in nič ne »meša«. Tudi le »rajnik« pozna (str. 2321   omenjeni   spomenik   in ne »ranjki«, kakor navadno beremo. — E. A. Kozak piše: »Re-sultate   meiner Forschungen  im   Kloster Soča-wica in der Bukowina« od str. 235.—255. Tu je le začetek razprave. — Const. Jireček piše: »Zur Wurdigung der neuentdeckten hulgar. Chronik« od 255—277. — Joan Bogdan je izdal v Arhivu (XIII. 526 . . .) iz srednjega veka  kroniko, katere pisalec je živel   v 15. veku.   Vsakega zgo-dovinopisca bode zanimala razprava gospoda Ji-rečka, katere vsebine ne moremo podati na tem malem   prostoru. — »Kritischer Anzeiger« ima raznih knjig ocene, kakor Glagolitica ... str 258. do 293. MH^ieTHHi. CTapoTO  cK^ioHemie bi fl,w-iuHHTi 6-i^irapcKH HapiHiia:   294—299   ocenjuje V. Oblak.   Zadnja leta so začeli domači, kakor tuji  učenjaki tudi proučevati zgodovino  in so-sebno jezik Bolgarov. Vuk, Grigorovič, Jireček, Novakovic in  omenjena knjiga Miletičeva  pričajo nam o tem trudu. Mnogo je delal poslednji omenjeni pisatelj, da je zbral ostanke skladnje iz raznih narečij. Za podlago mu je bila »Miki. Vergl. Gram.« III. Posebno zanimive so pa tudi
»Kleine Mittheilungen« 300-320. Kaj je to? To so pisma, katera je naš slavni rojak in učenjak Miklosich pisal izdajatelju Arhiva, gospodu dr. V. Jagič-u. Kdor ima priliko, dobiti »Arhiv« v roke, naj prebere pisma. Za čas mu gotovo ne bode žal, ampak vesel odloži knjigo, kadar prečita pisma. Vsa so čisto do kraja poučna. O tretjem sešitku XIV. zv. nekoliko prihodnjič.
Fr. S. Lekše.
»Argo « Zeitschrift fiir krainische Landes-kunde. Bedacteur. Herausgeber und Verleger: Alfons Miillner, Musealcustos in Laibach. Druck von Klein & Kovač in Laibach. 4°. — To je prva številka novega domačega lista v nemškem jeziku. Izhajati namerja vsak mesec na 1 do lT/2 pole s prilogami in stane 4 gld. na leto.
Prva številka poroča o najdeni ladiji na močvirju, o gradu Predjamskem na Notr., o štajerskem grbu, kranjskih »gradiščih« in o raznih izkopinah. Vso tvarino je napisal gospod izdajatelj sam. Pridejana sta dva litografovana lista z risbami gospoda izdajatelja. Ko dobimo več številk v roke, objavimo stvarno oceno.
Izvestja naših srednjih šol.
1.   Jahresbericht des k. k. Staats-Obergvm-nasiums zu Laibach, veroffentl. am Schlusse des Schuljahres 1891/92 durch den Director An-dreas Senekovič.
2.  Jahresbericht des k. k. Staats-Untergvm-nasiums zu Laibach pro 1890/91 und 1891/92 veroffentl. am Schlusse des Schuljahres 1891/92 durch die Direction.
3.  Jahresbericht des k. k. Ober-Gymnasiums in Rudolf s wert fiir das Schuljahr 1891/92.
4.  XLII. Programm des Staats-Obergvmna-siums zu Klagenfurt. Herausgegeben am Schlusse des Studienjahres 1891/92 von dem k. k. Gvmnasial- Director Dr. Robert Latzel. Buch-druckerei der St. Hermagor. Brud. in Klagenfurt.
V teh izvestjih nahajamo tri za nas zanimive spise: V izvestju ljublj. nižje gimnazije je slovenski spis: »O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razreda slovensko-utrakvistiških gimnazij«, spisal A. Štritof. V novomeškem izvestju je nemški spis Ivana Vrhovca: »Ein Defrauda-tionsprocess aus dem Jahre 1782.« Celovški »program« ima spis prof. Norberta: »Zur Ge-schichte des Gvmnasiums in Klagenfurt«, ki se bode nadaljeval prihodnje leto. Ce bode možno, ocenili bodemo te spise. Sedaj izražamo dvojno željo: 1. da bi izvestje ljubljanske nižje gimnazije bilo slovensko, in 2. da bi objavljali naši slovenski srednješolski profesorji več slovenskih spisov.
»Slavische Vorlesungen« an der Uni-versitat in Leipzig im Wintersemester 1892/93: Leskien: Historična slovnica srbo-hrvaškega jezika. Slovnica bulgarskega jezika. Razlaga Gunduličevega »Osmana« s slovstveno-zgodo-vinskim uvodom. Vaje v branju staroslovenskih tekstov. — S c h o Ivin: Staro-bulgarske vaje. Slovnica sedanjega ruskega jezika. — Wollner: Pregled zgodovine slovanskih slovstev.
P. Poljanskij.