V Ljubljani 1919,

V komisijski založbi L. Schwentnerja.
Tisk „!Tarodne tiskarne" v Ljubljani.

dr. Josip C, Oblak.

V Ljubljani 1919.

V komisijski založbi L. Schwentnerja.

Čisti dobiček je namenjen koroški
podružnici S. P. D.

Zr.j.tf,

. cVtr

f O r

Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.

/

UVOD.

Ni ga dela slovenske domovine,
ki bi bil vsakemu Slovencu tako ljub
in mil, kakor Koroška ravno radi
naše zgodovine in ne toliko radi bajne
naravne lepote slovenskih koroških
pokrajin, ki so žalibog še tako maloko¬
mu znane-

Nestrpno se vprašuje, kje bo tod
naša mej#, ako nam ne pripade cela
Koroška-

Naša Koroška, ta posvečena zem¬
lja, kjer je tekla zibelj slovenske kul¬
ture, kjer stoji Celovec, ki je bil svoj-
čas središče našega narodnega gibanja,
kjer je v oni idealni dobi deloval cvet
slovenskega razumništva, ki je dajal
pravec narodnemu gibanju po celi Slo¬
veniji, — koliko izvenkoroških sloven¬
skih ljudi je, ki je res poznajo in koro¬
ške Slovence!

Toda, koliko pa je izvenkoroških
slovenskih ljudi, ki res poznajo koro¬
ško Slovenijo in koroške Slovence!

Ker sem bival 4 leta na Koroškem
in sem vrhu tega nepoboljšljiv plani¬
nec in kolesar, z eno besedo popoten
človek, si usojam imeti v tem oziru
glede Koroške nekaj vpogleda in ne¬
kaj sodbe-

❖ H«

*

3

m

L

Koroška — nedeljiva celota?

Ta naša Koroška! Ako pogleda¬
mo z vrha Golice v to rajsko lepo de¬
želo z njenimi specifičnimi terasami v
podolju — na vseh straneh pa opasano
po markantnem gorovju, vidi se nam
kot neizrečeno lepa, rekli bi skoro ne¬
deljiva celota-

Na jugu Karnske alpe in del Julij¬
skih alp, Karavanke s Solčavskimi pla¬
ninami, katerih odrastki sežejo v le¬
pem polkrogu na vzhodu, kjer preide
meja čez Spodnji Dravograd na Kor-
sko alpo, na severu Visoke Ture, ki
prehajajo v Noriške alpe, ki se združu¬
jejo na vzhodu z odrastki Korice nad
labudsko dolino- — Krasen venec gora!

Velik del te naše Koroške se nam
je v razmeroma kratkem času potujčil
in to ne naravnim potom t- j. polagoma
in nevidno vsled prilagodenja (Ver-
schmelzungsprozess), nego ponajveč
nasilnim potom šol ponemčevalnic, ka¬
terim so se pridružili z zlorabo uradne
oblasti v lepi slogi sodni in politični
uradi, — spomini bivše Avstrije in
strte-Nemčije- Vse to pa je kronala sa¬
tansko hudobna, zločinska, rafinirano-
krivična razdelitev volilnih okrajev in
lopovska uradna falzifikacija ljudske¬
ga štetja- Da se je kljub temu gorostas-
nemu nasilju ohranil in rešil velik in
najlepši del Koroške, je skoroda ču¬
dež, ki kaže naravnost nadnaravne od-

4

porne sile zdravega slovenskega živ¬
lja in vztrajanje pri starih tradicijah,
katerih esencijalno jedro je Korošcu
njegova — slovenja beseda • • .

Slovanski učenjak Gumplowicz
pravi, — in ta njegova teorija je pove¬
čini pravilna, — da se razširjenje na¬
roda in države vrši naravnim potom
po gorskih črtah in teku rek in tako
tudi obratni proces, to je raznarodova¬
nje, v kolikor namreč ne pretrga tega
principa nasilstvo; le-temu so pa tudi
stavljene prirodne meje po gorskih čr¬
tah- — Valovi raznarodovanja poderejo
ponekod te naravne jezove ter pljusk¬
nejo čez, tako da nastane neka, rekel
bi nenaravna jezikovna meja, katero
treba izravnati-

Ako pogledamo danes to koroško
narodnostno mejo, vidimo, da se je raz¬
narodovanje res ustavljalo ob gorskih

črtah- «

•

Ker Se nam je velik del Koroške
večinoma nasilno potujčil in iz nasil¬
nega potujčevanja raz nobeno stališče
ne more kedaj nastati kaka pravica,

nam bi šla de jure prav cela Koroška,

Toda takoj so se oglasili Nemci,
bolje koroški Nemčurji, da imajo naj¬
manj do potujčenega dela Koroške
svoje stare »pravice« ter gredo v svoji
»pravičnosti« ali bolje v svoji brez¬
mejni predrznosti tako daleč, da rekla¬
mirajo zase celo odločno slovenske
kraje Koroške, češ, da je Koroška ne-

5

deljiva in da mora radi tega okoli
120.000 Slovencev pod nemški nož-
Toda tudi pri nas so se takoj s pr¬
vega početka oglasili resni glasovi
proti priklopitvi cele, tudi nemškega
in ponemčurjenega dela Koroške iz
uvaževanja vrednih razlogov-

Nastalo je pred vsem prašanje ali
je res koroška dežela naravno tako za¬
okrožena celota, da je absolutno nede¬
ljiva? — To vprašanje se je do sedaj
vedno potrjevalo- Usojam si biti mne¬
nja, da to ni resnica-

Že raznarodovanje samo, — kakor
se morda na prvi pogled morda čudno
sliši, — je deželo razdelilo celo geo¬
grafsko na dva dela brez ozira na- to,
da so nastala samostojna gospodarska
središča v deželi, ki so jo še posebej
razdelila (najsijajnejši dokaz za to sta
glavni mesti Beljak z Zgornjo in Celo-
cev s svojo Spodnjo Koroško-)

Germanizacija se je ustavila ob
naravnih jezovih, pred vsem na gor¬
skih črtah, v malo obljudenih dolinah,
rekah, — kar je pač krajevno -oviralo
nepretrgano medsebojno občevanje-
Nekaj teh naravnih jezov je prodrlo
ponekod nasilno umetno potujčevanje,
ki je doseglo na Koroškem svoj višek,
da, naravnost svetovno, klavrno slavo-
Tako nam je germanizacija, ki je
sicer slavila tu svoje triumfe, a vendar
ob teh jezovih konečno obnemogla —
doprinesla sama dokaz za deljivost
dežele!

6

Osupnejo nas pri tej teoriji samo
pojavi v Kanalski dolini, v severnoce-
lovški okolici in morda še v spodnje-
labudski dolini- To pa so samo izjeme,
ki potrjujejo pravilo-

Od Pontebe pa do Trbiža do pred-
kraja Žabnice se namreč vleče ro¬
mantična Kanalska dolina- Lipaljavas,
Lužnica, Ukve, Žabnica so najznameni¬
tejši slovenski kraji, med nje pa vrinje¬
ne nemške vasi in čudovito je, kako se
je obdržala vztrajno slovanska posest-
Zato je ta kanalska dolina neka poseb¬
na špecijaliteta na koroško-laški meji-

Sicer pa ako danes le površno vrže¬
mo pogled na našo- narodnostno mejo,
vidimo, da ima po veliki večini veliki
slovanski učenjak Gumplowicz tudi
glede Koroške prav, ko trdi, da je naj¬
boljši bran proti raznarodovanju pri¬
roda s svojimi trdnjavami — gorami,
vodami in dolinami . • . Najzgovornej¬
ši dokaz za to so nam Zilske planine,
ki so nam rešile — Žilo, in Sinja pla¬
nina, ki nam je rešila malodane celo
Spodnjo Koroško-

Ti prirodni jezovi, ob katerih se
je ustavila germanizacija in ki so že
davno razdelili deželo na dva dela, so
ona prirodna meja, katere se moramo
držati, ko delimo Koroško; — kajti le
naravno (geografično) mejo je ustva¬
riti med posameznimi državami ne
glede na to, če pridejo prav neznatne
manjšine pod »tuje gospodstvo«, to se
pravi, da mora biti meja kolikor mož-

7

t

no gorski greben, ki loči dve pokraji¬
ni ali globoko zarezana, malo obljude¬
na dolina ali soteska, v tretji vrsti re¬
ka in šele v zadnji vrsti neka gotova
črta v ravnini-

Seveda ta naravna meja med obema
deloma dežele ni identična z jezikovno
mejo, torej s črto, segajočo tja do naj¬
severnejših krajev, kjer je sploh še
kak slovenskogovoreč človek, kakoršrio
si želijo nekateri tudi za državno me¬
jo Jugoslavije- Taka strogo jezikovna
kot državna mejna črta je — to že ta¬
koj tukaj lahko vnaprej z vsem poudar¬
kom rečem — izključena in neizvedlji¬
va. To črto iskati in ugotoviti bi ne bi¬
lo le Sisyphovo, nego tudi naravnost
nespametno delo- Taka mejna črta brez
vsakega načrta in sistema bi švigala
zlasti v celovški in beljaški okolici
semtertja, da bi bila včasih naravnost
— sit venia verbo — komična.

Tako nam je nastala po prirodnih
obrambnih zidovih in zaprekah potuj¬
čevanja takorekoč sama po sebi neka
minimalna naravna meja, ki nam jo je
zarisala usoda in priroda tam gori na
severu zadaj za Karavankami-

Orisal sem jo v več listih in pred¬
postavljam, da je bolj ali manj detajl¬
no splošno znana-

8

II.

Razni slovenski načrti in naša
minimalna meja.

Odkar sem objavil v svojih član¬
kih načrt minimalne jugoslovanske
meje na Koroškem, se je oglasilo več
slovenskih glasov v raznih listih, ki
so več ali manj soglašali z malenkost¬
nimi diferencami s to prirodno mejo-
Govorilo se je dosti o tej meji- Lah¬
ko rečem, da so merodajni veščaki in
poznavalci Koroške zlasti pa koroški
rojaki skoro edini v tem, da bi preveč
tujega življa ne bilo zdravo za mlado
Jugoslavijo, da pa mora biti meja ko¬
likor možno najbližja jezikovni, a pri
tem vender naravna, geografska, res¬
nična in markantna ločnica dveh držav
v smišlu priznanih (Gumploviczevih)
načel.

1  Pred nedolgim časom je izšla v za¬
logi odseka za zasedeno ozemlje pro¬
pagandna knjižica, katero je spisal
dr- Carantanus- Ta knjižica mi daje
povod, da ponovno razpravljam, koli¬
kor možno poljudno — to pot kritič¬
no — o naši severni meji, ktere
važnosti ne moremo dovolj preceniti-
Kajti kdor pozna razmere tam gori
na Koroškem, ta ve, da je tam do¬
ločitev meje nekaj tako usodepolnega
kakor morda nikjer drugje, — to pa
vsled posebnih razmer • • • Ni nam tre¬
ba prav nič zakrivati neutajljivega
dejstva: naj bo usoda Trsta in Primor-

9

ja, Goriške taka ali taka, definitivno
teh naših zavednih, nam neobhodnc
potrebnih delov Slovenije nikdar ne
moremo izgubiti; prej ali slej nam jih
bodo neraznarodene, čiste in zavedne,
rekel bi, neoskrunjene vrnili, vrniti
morali! O slovenski Koroški, ako bi jo
bili izgubili, — si usojam to resno dvo¬
miti • . •

Radi važnosti in tudi radi boljše¬
ga razumevanja te razprave se mi vidi
potrebno, da v glavnih potezah pokli¬
čem uvodoma oni načrt minimalne meje
v spomin-

Od Predela, oziroma vrha Konfina
(2340 m), kjer se stika meja goriško-
koroško-laška, pa do Pontebe gre ta
meja po stari koroško-laški meji po
grebenu rekljanske skupine julijski]]
Alp tja do Pontebe-

Iz Pontebe se vleče proti severu v
Karnijske alpe ozka grapa Bombaše-
vega potoka proti sedlu Nassfeld (1525
m), do katerega seže od druge strani to
je iz Zilske doline stranska dolina po¬
toka Oselice, ki se izliva pred Blača-
mi (Watschig) v Žilo; tam se že priče¬
nja Gornjezilska dolina, ki pa ni več
slovenska, niti mešana, dasi ima, ka¬
kor vsi drugi kraji na Koroškem, stro¬
go slovanska imena- Ta meja, tvorje-
na po Bombaševem grabnu čez Nass¬
feld v grapo oseliško, bi bila skrajna
naravna meja koroške Slovenije med
Pontebo in Žilo-

10

Oez gorovje med Pontebo in Zilsko
dolino, mogla pa bi se izvesti ravno-
tako naravna meja iz Pontebe v mali
razdalji od ravnokar imenovane — lo¬
čena bi bila le po vrhu Gartner Kofel
(2198 m) — skozi Bombašev graben čez
planino Krnico (1612 m) v grapo Kr-
niškega potoka, ki se izliva pri Modri-
njivesi (Moderndorf) tik ob vhodu v
Spodnjo Zilsko dolino v Žilo-

Severno onstran reke Žile, ki
teče pri Modrinjivesi med gorsko sku¬
pino Poludnika na eni strani in Zilski-
mi alpami na drugi strani, je porinjeno
v Zilsko dolino Brdsko gričevje v dol¬
žini kakih 10 km, na katerih počivajo
sela Limarče, Brda, Velikaves, Melvi-
če in druga- Ob teh Brdih, (bivališču
poslanca Grafenauerja), ki so ločena
na drugi strani od Zilskih alp po dolini
potoka Bele s Preseškim jezerom, se je
ustavila germanizacija kakor ob na¬
ravnem jezu, ki ga je vrhtega še krep¬
ko podprl — Grafenauer- Ob zahodnem
koncu teh brd v prijaznem zaledju, ob
vhodu v stransko dolinico, ki se vleče
gori proti Zilskim alpam, leži lepi trg
Sv- Mohor, toda nagiba v Spodnjo Žilo-
Šmohor bi moral vsekako še pripasti
h koroški Sloveniji.

Od Šmohorja je potegniti mejno
črto gori na sever do grebena Zilskih
alp (Golc 2008 m, Spitzkegel 2121 m),
ki so mogočna naravna meja- V tem
predelu loči ta greben slovensko Zil¬
sko dolino od visokogorskega povsem

11

ponemčenega podolja, v katerem se
raztezuje romantično Belo jezero
(Weissensee)-.

Po grebenu Zilskih alp gre narav¬
na meja tja do Slovenjega sedla (Win-
dische Ilohe 1102 m),,od koder preskoči
čez takozvano Slovenjo (Štefanjo) pla¬
nino (IVindisclie Alpe 1570 m) na gre¬
ben Rudnega gorovja (Erzberg)•

To Rudno gorovje je ločeno po
stranski dolini Cajnskega potoka od
staroslovanskega sivega Dobrača, ki
stopa ob severni strani najdolnejše Zil-
ske doline mogočno v ospredje- Dobra-
čevi odrastki segajo tja do Beljaških
toplic in do Smartna skoro tik pred me¬
sto Beljaško samo- Rudno gorovje (po¬
vprečna višina 1500 m) pa se vleče
vzporedno z'Dobračem s svojimi odrast¬
ki proti vzhodu prav tik do tiste karak¬
teristične, malo obljudene soteske v
dravski dolini pri Gumerčah (Gum-
mern), ki bi bila najnaravnejša meja
v tem predelu. Potemtakem bi pripa¬
del v tem predelu v koroško Slovenijo
poleg slovenskih deloma ponemčurje-
nih vasi v Spodnji Zilski dolini še
nemški Bleiberg in z njim znamenita
Rudna dolina, vse pobočje Dobračevo
s košatimi gozdovi, z znamenito pla¬
ninsko vasico Sv- Duh ter tudi idilično
zdravilišče Mittewald z vsemi drugimi
nemškimi manjšimi selišči severno od
Beljaka do Dravske ožine pri Gu¬
merčah-

12

Že tu v prvem delu naše pretendi-
rane meje, (šmohorski in beljaški
okraj), se predlagajo še druge varijan-
te in sicer si žele nekateri v onem delu
med Pontebo in Zilsko dolino mejo še
bolj zahodno, tako da bi pripadal h ko¬
roški Sloveniji še kos zgornje Zilske
doline, kjer je najti v Cirkovicah
(Kirchbach), Dropalah, (Dobrepolje),
(Tropelach) i- dr- še slovenski govo¬
reče ljudi- Potem bi kazalo potegniti
zahodno mejo ne od drž- meje takoj pri
Pontebi nego zahodnejše čez greben
Karnijskih alp skozi grapo Stranskega
potoka (Straningerbach), ki se izliva
pri Stranah (Straning) zahodno od Cir-
kovic v Žilo, ali pa skozi grapo Krni-
škega potoka (Kernitzelbach), ki se iz¬
liva še bolj zahodno od Cirkovic pri
Godršah v Zgornjo Žilo- Od tod pa bi
krenila meja na greben Zilskih alp v
okolišu Reisskofelna (2369 m), po ka¬
terem bi šla do sedla Kreuzberg (1096
m). Pod tem sedlom leži v stranski do¬
lini potoka Gossering, ki se izliva pri
Šmohorju v Spodnjo Žilo, lepa planin¬
ska vas Višprije (Weissbriach)- Od
Križnega sedla bi šla meja naprej po
grebenu Zilskih alp, — ki ločijo v tem
predelu povse ponemčeno, visoko pla¬
ninsko podolje, v katerem samuje ro¬
mantično Belo jezero (Weissensee) —
od podolžne Gosserinške, ozir- Zilske
doline, — čez Golc in Spitzegel nad
Šmohrsko okolico in naprej po grebenu
Zilskih alp čez Slovenjo planino na

13

Rudno gorovje (Erzberg) tja do Gu-
merč- Pripomnim, da je ta diferenca
malenkostna in nepomembna-

*

*  *

Dr- Carantanus predlaga pa slede¬
če: Tudi on prične pri Pontebi in gre
po stari laško-avstrijski meji, po dolini
potoka Pontebe (Pontebane) do podo¬
lja Lance do Vrat (Torlhohe), dalje do
Fnidenika in Straniške planine (Fni-
denigkogel in Straninger Alpe)- S
Straniške planine bi mu šla meja v do¬
lino potoka Stranice (Straningerbach),
po tej dolini do izliva Stranice v Žilo-
Dalje bi mu bila za mejo Žila do izliva
Cerknice, tako da bi pripadli »sloven¬
ski« Cerkovčani, Dropoljci (Dobro-
poljci) i. dr- Jugoslaviji- Dalje bi mu
šla meja po Cerknici čez Sedlo (Sattele
1180 m) k potoku Črni (Schwarz.en-
bach), ki se pri Višprijah izliva v
Gosrinjo (Gossering). Od vasi Višpri¬
je bi mu šla meja na sedlo Križna gora
(Kreuzberg), potem pa k Belemu jeze¬
ru (Weissensee)- Toda dr- Carantanus
sili odtod z grebena Zilskih alp k Be¬
lemu jezeru in odtod v dolino potoka
Bela ter proponira neko čudno — vsaj
meni se dozdeva tako — mejo po dolini
potoka Bele do njegovega izliva v Dra¬
vo pri Brezah (Fresach), prvi postaji
od Paternijona proti Beljaku, torej ne¬
koliko severnozahodnejše od Gumerč
v širši Spodnji Dravski dolini-

14

>

Neumljivo se mi vidi, zakaj ne po¬
tegne dr- C-, ako že proponira to vari-
janto, ki se da zlasti v črti čez Karnij¬
ske planine tudi geografsko (morda
manj etnografsko) utemeljiti, iz Zilske
doline meje na v tem predelu najvišji
greben Zilskih alp, na Sattele (2032)
in potem dalje po grebenu, po katerem
teče tudi meja okrajnega glavarstva, do
Križne gore ter zato izloči ravno čeprav
nemški kraj Gossering, ki gravitira na
to stran proti Višprijam- Točka Kreuz-
berg bi bila torej gotovo nesporen kon-
fin- Glede ozemlja, ki leži med Zilski-
mi planinami in Rudnim gorovjem na
eni strani, in dolino Weissenbacha na
drugi strani, ki vsekako ni preoblju-
deno, moram pripomniti, da ni v njem
skoro nobenega Slovenca; za aneksijo
le-teh pa ne navaja dr- C- nobenih pra¬
vih razlogov, ker jih najbrže ni! Sto¬
jim namreč na stališču, da se anektira
le tiste ponemčene kraje, ki jih niti
raz geografsko niti raz gospodarsko
stališče ni mogoče odločiti, torej na
stališču skrajne potrebe, kar velja n-
pr- za kraj Gossering v tem slučaju-
Od dravske soteske gumerške bi
šla naravna meja čez preseko med Am-
berško planino (1897 m) (Palekel) in
Volavnikom (Wollanig 1228 m) v ozko
gozdnato dolino Kobrškega potoka
(Affritz), katero bi presekala in bi
prešla od tod na pobočje visoke Grli-
ške planine; le-ta stoji kot mogočna
straža (1910 m) na severni strani Osoj-

15

skega jezera- Potemtakem bi nam v tem
predelu pripadlo tudi še nekaj nem¬
ških vasi, med katerimi so znameni¬
tejše Šmartin, Sv- Lenart.,. Laze (Gross
Wassach), Št- Rupert in Trebno (Tref-
fen). Prelepa Gor liska Planina nad
pesniškim Osojskim jezerom bi bila
poleg Zilskih alp in drugega gorovja
naravnost krasna naravna meja med
nemškim in slovenskim ozemljem-
Od pobočja Gorliške planine bi bilo
potegniti mejo proti vzhodnemu koncu
Osojskega jezera, katerega bi eventu-
elno rezala ter preskočila nad Osojami
na greben takozvanih Osojskih Tur,
katerih povprečna višina je 1000 m-
Osojske Ture, na široko razprede¬
no gorovje brez posebno značilnih
grebenov, ločijo kotlino Osojskega je¬
zera deloma od gornjega Roža in kotli¬
ne preslavnega Vrbskega jezera- Po
tem gorovju bi se dala izvesti lepa na¬
ravna mejna črta tja do okoliša Blatne¬
ga Gradu (Moosburg), kjer počivajo
kosti našega Urbana Jarnika- Odrast¬
ki takozvanih Osojskih Tur segajo
od Blatnega Gradu naprej, ločeč kotli¬
no Vrbskega jezera od doline reke Gli¬
ne, tja do kolena, ki ga tvori reka Gli¬
na tik pod mestom Št- Vidom, docela
ponemčenem- Po tem grebenu smo
prišli do Št. Urhove gore severno od
Celovca, ki kraljuje nad zgodovinsko
gosposvetsko okolico- Meja slovenska
bi šla na skrajnem severu tega našega
Gospesvetskega polja v bližino mesta

16

St- Vida ter bi preskočila odtod čez
Magdalensko goro ali Visoko Ostrovico
(Hochosterwitz) v dolino reke Krke pri
Mostiču, od tu pa na pobočje lepe Sinje
(Svinske — Saualpe?) planine, ki je
bila vedno najmogočnejši jez proti po¬
tujčenju, in je torej najlepša naravna
meja v tem predelu koroške Slovenije,
in tretji nesporni konfin- Vsaj Sinja
Planina je tista trdnjava, ki nam je re¬
šila ono kompaktno slovensko ozemlje
in velik del celovške kotline.

Sinja planina s svojimi odrastki
pada proti vzhodni strani v dolino reke
Labudnice-

Do Sinje planine bi torej segal ne¬
kako drugi del naše severne meje od
Gorlice sem-

Tudi v tem predelu se predlagajo
razne varijante-

Predvsem naj omenjam načrt drja-
Carantanusa- On bi potegnil mejo od
Gorlice nad Osojskim jezerom, dalje
severno nad Trgom (Feldkirchen) po
razvodju med Krko in Glino, tako da
bi bila železnica Št- Vid - Beljak še v
Jugoslaviji, — torej po Vimiških gorah
(Wimitzer Berge) do Št. Vida- Št-. Vid
naj bi bilo obmejno mesto, ki naj bi bi¬
lo- obenem colninsko mesto-

Od Št. Vida bi mu šla severna me¬
ja Jugoslavije po dolini na Dobro po¬
lje (Krappfeld), od tu do Svinca (Eber-
stein) v stransko dolino Goričice (Gor-
tschitztal), ki bi jo samo presekala; po-

17

2

tem dalje, da bi dospela na Sinjo pla¬
nino-

Dr- Carantanus torej izključuje go¬
renji del Goriške doline s Hiittenber-
gom, ki bi bil, ker leži v ozki dolini, či¬
sto odrezan. Ravno radi rudnikov v
Hiittenbergu pa se zagovarja raz go¬
spodarsko stališče mejo, ki bi obsegala
poleg Št- Vida tudi rodovitno pokrajino
okoli Brež, ki gravitira gospodarski v
Celovec, in na rudah bogati Huttenberg-
Isti oziri, kakor zgoraj govorijo tudi
proti tej meji-

Pa se vrnimo zopet na greben Si¬
nje planine, do tega morda najmar-
kantnejšega konfina! Tu doseže v sre¬
dišču te planine (takozv- Speikkogel)
slovenska narodna meja svojo najse¬
vernejšo točko na Koroškem- Od Speik-
kogla se obrne proti jugovzhodu na
Pustrico, od nje pa se spušča polagoma
v dolino Granice in Labodnice.

V bližini starodavnega mesta Št
Pavla je iskati zopet jezikovno mejo
med Labudskimi Slovenci in Nemci, ki
pa v tem malem okolišu ne igra velike
vloge kajti tu smo že skoro tik ob meji
slovenskega Štajerja, ki ga ločijo od
nas le še zadnji odrastki planine Kori-
ce (Koralpe).

Dr- C- predlaga od Sinje planine
živo narodnostno mejo tudi za državno
mejo- Bodisi! Od Št- Pavla namreč do
Laboda tvori mejo do izliva v Dravo
Labodnica- Tu prestopi meja Dravo,
gre na vzhod skozi Št- Lovrenc (še

18

slovensko - nemška župnija) čez Koz¬
jek na Korico (Koralpe 2140 m-)

Načrt društva »Krek« v Genevi-

Načrt izdan od društva »Janez
Krek« v Genfu pa anektira celo labuii-
sko dolino z Vošperkom, nadalje celo
tisto teraso nad Št- Vidom z Brežami,
dolino Goričice s Hiittenbergom, dolino
Glinško s Trgom, — in to seveda raz
gospodarsko stališče; pri tem načrtu
ne igra Sinja planina nobene vloge,
ker gre ta meja nad Št. Vidom ozir-
Trgom daleč gori naravnost proti se¬
veru na štajersko - koroško mejo, tako
da bi v tem predelu cela stara koroško-
štajerska meja bila tudi naša državna
meja. Kavno tako reklamira tudi celo
gornjo Ziljsko dolino (lesniško dolino)
do tirolsko - koroške meje- Potemtakem
bi po tem načrtu nekako 2 / 3  cele Koro¬
ške pripadlo nam-

Že po načrtu dra- Carantanusa bi
zajeli, kakor sam priznava do 50-000
Nemcev, v resnici pa še več! Po načrtu
društva »Janez Krek« pa tudi še več
kot dvakrat toliko! Ti Nemci naj bi nam
ne bili nevarni za mirni razvoj Jugosla¬
vije, češ, ker so bili ti kraji v teku zad¬
njih 150 let ponemčeni in baje še sami
priznavajo, da ne spadajo k Nemcem-

Z isto pravico pa zahtevamo lahko
celo Koroško za se, pri čemur bi nas
še posebej podpiralo strateško stališče
(Visoke Ture!) in 'ni nobenega razlo¬
ži'

19

ga, zakaj bi tudi ostale tretjine ne za¬
htevali zase, kajti ako nam 50-000, ozir-
100.000 Nemcev ne bo škodovalo, nam
tudi 200.000 Nemcev ne more toliko
škodovati, da bi se jih — bali, kakor
se tudi Čehi ne bojijo svojih Nemcev,
katerih je do 3 milijone- Torej ta raz¬
log absolutno ne more držati, da bi
ravno toliko Nemcev, kakor predlagata
ta dva načrta, priklopili, ostalih pa ne,
ako že segamo no delu nemškega ozem¬
lja- Cela Koroška je bila v zadnjih sto¬
letjih ponemčena in vsa Koroška prav
do roba Velikih Tur- je bila nekdaj slo¬
venska- Dozdaj se je izrekel za priklo-
pitev le en slovenski list, pa tudi del
koroških Slovencev samih, zbranih na
shodu v Spodnjem Dravogradu-

❖ *

*

Tudi v Narodnem svetu v Celovcu
oktobra 1918- se je od ene strani pred¬
lagalo, da se cela Koroška reklamira
za Jugoslavijo- Le-ta predlog ni našel
večine, kakor je ni našel v naši javno¬
sti sploh in danes lahko z gotovostjo
rečemo, da se je ta ideja zavrgla, in da
smo precej edini v tem, da bo Koroško
deliti- Za delitev pa je pravzaprav
edini razlog ta, da bi nam tuji živelj v
narodnostno več ali manj enotni državi
bil na škodo in v balast- Zato pa smo
mnenja, da, ako že delimo Koroško, po¬
tem se tega principa tudi dosledno dr¬
žimo, da potem zajamemo le toliko

20

Nemcev, kolikor je to raz geografsko
in gospodarsko stališče res neobhodno
potrebno-

Predlagalo pa se je v tem oziru
troje vrst mej: maksimalno, srednjo in
minimalno- Minimalno sem očrtal zgo¬
raj, in mislim, da ne more biti proti
istej resnega ugovora, niti od strani
Nemcev. Tudi po tej minimalni meji,
ki pa ni identična z jezikovno, privza¬
memo popolnoma nemške vasi, toda
število istih je naravnost minimalno.
Zakaj bi morala pripasti Jugoslaviji
Beljak in Celovec, o tem razpravljam
v posebnem poglavju-

Tudi dr- Carantanus imenuje svojo
mejo »minimalno«, a ne trdi, da je ista
edino možna geografska in naravna
meja, ki je n a j b 1 i ž j a jezikovni- Po
mojem mnenju pa ta meja ni najbližja
jezikovni in tudi ne edina  možna, do-
čim si usojam zastopati trditev, da je od
mene očrtana n a j b 1 i ž j a jezikovni in
tudi naravna ter geografski upravičena.
Pri nobeni drugi varijanti ni mogoče
trditi, da je aneksija nemških krajev
(kakor Trg, Št- Vid, Breže, Hiitten-
berg. dolina Bele z Belim jezerom itd.)
raz kterokoli stališče, gospodarsko in
geografsko, da ne govorim o etnograf¬
skem tako absolutno in neobhodno po¬
trebno, da bi brez teh krajev ne mogla
živeti niti Jugoslavija niti ti kraji pri
Nemški Avstriji.

* *

*

21

Tudi v najnovejšem času se je
oglasil slovenski list (»Slovenec«), v
katerem je zapisal' Koroški Slovenec
sledeče: Koroški Slovenci smo se vse¬
lej jezili nad tistimi imperijalističnimi
članki- Mi smo od nekdaj želeli in za¬
htevali, da se meja med Slovenci in
Nemci uredi kolikor možno po narod¬
nosti, tako da bo za vedno ločeno slo¬
vensko gospodarstvo od nemškega- Za-
kaj če bi prišlo znatno število Nemcev,
kompaktno naseljenih po Jugosla¬
viji, imeli bi naši Nemškutarji vedno
močno zaslombo za svoje protinarodno
mišljenje in delovanje in imeli bi v
naši deželi nemško iredento- Zatorej
proč, kolikor je možno brez gospodar¬
ske in narodne škode, proč od Nemcev!
Najboljše strategične meje so narod¬
nostne, zlasti, ako se krijejo z gospo¬
darskimi-

Mislim, da je danes ideja aneksije
cele Koroške in njena nedeljivost toli¬
ko kakor preboljena, in da danes nikdo
ne zahteva več cele Koroške, bodisi
raz gospodarsko, bodisi raz strategične
stališče- Da, od iste strani se predlaga
celo meja, ki je še, da se tako izrazim,
zmernejša or) gori razmotrivane. Ta
načrt hoče imeti iz Jugoslavije celo
izločeno dolinico z nemškim Bleiber-
gom ter zahteva mejo po Dobraču do
Beljaka ter se celo povzpne do kompro¬
misnega predloga, da naj se Beljak de¬
li, tako, da pripade severni del mesta,
ležeč na levem bregu Drave Nemški

22

Avstriji, južni na desnem bregu pa Ju¬
goslaviji; tako naj bi bilo vstreženo
potrebam obeh držav, češ, da tudi Nem¬
ci potrebujejo Beljak kot gospodarsko,
trgovsko in kulturno središče in kot
prvo postajo proge, ki pelje čez Spital
na Tirolsko in proge, ki gre na severo¬
vzhod mimo Osojskega jezera na Trg,
St. Vid, Mostič in Hiittenberg oziroma
na Zgornji Štajer- Ta načrt se odpove¬
duje torej mejni točki Gorlica in ak¬
ceptira v Beljaškem okraju Dravo za
mejo do izliva potoka Jezernice (odto¬
ka Osojskega jezera), ki naj bi tvoril
mejo do Osojskega jezera, ob čegar
južnem bregu bi potekala dalje do Osoj
in od tod krenila na Osojske Ture,
kjer bi se strnila in nadaljevala kakor
gori očrtana. Meja ob Beljaku bi nam
podajala — si licet parva componere
magnis —- isto sliko, kakor meja pri
Pontebi, ki loči po obmejnem potoku
Pontebani Pontebo v dva dela-

Po tem načrtu bi odpadle vse čisto
nemške vasi okoli Trebna v Spodnji
Koberški dolini in one od soteske pri
Gumercah do pred Beljaka- Po tem na¬
črtu M se odpovedali mi znamenitemu
rudniku v Bleibergu, lepi naravni me¬
ji pri Gumercah ter markantni mejni
točki na Gorliški planini ter celemu
severnemu bregu Osojskega jezera- Ne
izgubili bi ravno veliko teritorija, toda
proti delitvi Beljaka so pač tehtni po¬
misleki, ki leže takorekoč na dlani-
Beljak je drugo največje mesto po Ce-

23

lovcu in je ne le kot železniško križi¬
šče eno najznamenitejših mest nego
tudi največjega gospodarskega pomena
za Zgornji slovenski Korotan.

Mislim, da je gori očrtana minimal¬
na meja tako skromna, in zmerna, da je
pač ne gre bistveno izpreminjati niti v
beljaškem okraju z neko nenaravno
delitvijo Beljaka, samo radi tega, da
bi Nemcem ostal na levem bregu cen¬
tralni kolodvor, dočim bi si morali mi
od Jezernice preko Drave zgraditi od-
cepno progo južne železnice, jo izvesti
do južnega dela mesta ter si tam gra¬
diti svoj novi kolodvor- Da pa tudi ta
izpreminjevalni, še skromnejši mini¬
malni načrt zahteva neobhodno južni
del mesta, pa je le dokaz, da nam je
Beljak brezpogojno potreben.

III-

Nemški načrti.

K gori očrtani zmerni, skrajno
pravični, minimalni meji pa so se ogla¬
sili tudi Nemci, ki so napadli ta načrt
z besnostjo krivičnika, ki se bori proti
pravici za krivico na podlagi svojih
»tradicij«- Koroški Nemci se še vedno
ne morejo uživeti v novo dobo, ker so
svoje krivične demagogije in nasilstva
proti Slovencem, ki jim je bila dovo¬
ljena v stari Avstriji, tako navajeni.

24

da jim je ista prešla že v meso in kri
in mislijo v svoji zaslepljenosti, da so
celo v pravici in da bo to njihovo kri¬
vično stališče veljalo za vse večne
čase-

Najprvo se je oglasil koroški ro¬
jak dr- Martin Wutte-

Ta Martin Wutte pa je že poprej
izdal knjižico »Deutsche und Slovenen
in Karnten«, v kateri je nagromadil
toliko zgodovinskih neresnic, da mi
ne kaže jih z ozirom na naše jasne,
tudi po sedanjosti in notorični zgodo¬
vini upravičene zahteve, vsako pose¬
bej pobijati. Saj je Wutte že s tem
zaigral vsako resno vpoštevnost, da
zastopa stališče, da je vsaka delitev
Koroške in odstop tudi najmanjšega
dela slovenske Koroške izključen-

Oglasil pa se je tudi drugi tak uče¬
njak dr- Richard von Pfaundler z lete¬
čim listom »Die Staatsgrenze Deutsch-
osterreichs auf Kamtner Gebiet«- Le¬
ta nam v nasprotju z dr. Wuttejem
brezpogojno prizna pripadnost Zgor¬
njega Jezerskega v Gorenji Kokrski
dolini, toda zahteva v kompenzacijo
odstop Belepeči- Gornje Jezersko je
res poglavje zase. Tisti kot gori od
Kokrške doline je namreč geografično
tako spojen s Kranjsko, da se moramo
le čuditi, da je mogla stara Avstrija tr¬
peti to nenaravno sklopljenje Jezer¬
skega s Koroško skozi lOOletja- Jezer¬
čani so namreč po Jezerskem sedlu od
ostale Koroške tako odrezani, da mora-

25

jo v dobi velikega snega prekiniti vsa¬
ko zvezo s svojo kronovino in svojimi
oblastnijami v Železni kaplji- To, da
nam Pfaundler priznava Jezersko, je
pač le priznanje naravnost evropskega
škandala, ki je obstojal v tem, da se je
sililo Jezerčane, ki popolnoma gravi¬
tirajo na Kranj, skozi desetletja iskati
svoje oblasti onstran visokega Jezer¬
skega sedla v Železni Kaplji, kjer ni¬
so imeli niti gospodarskih, niti famili-
jarnih, niti političnih zvez-

To Jezersko nam torej milostno
prepušča Pfaundler in še to proti kom¬
penzaciji z Belopečjo- Vendar pa
Pfaundler ni popolnoma neodjenljiv
glede ostale slovenske Koroške, ker
konečno sam uvideva, da vendarle ne
gre cele Koroške s slovenskim delom
vred poriniti nemškemu molohu v žre¬
lo- Zato pa se koncem vseh koncev od¬
loči vendarle za delitev na prav ne-
konsekventen način- Najprvo dokazu¬
je, strinjajoč se v tem oziru z Wutte-
jem, da tvorita Celovec v svojo sloven¬
sko okolico, nadalje Vrbsko jezero s
svojo ravnotako slovensko okolico ne¬
deljivi gospodarski celoti in ravno ta¬
ko Beljak s svojo tudi po večini slo¬
vensko bližnjo okolico- Nasprotno pa
— privošči Jugoslaviji za mejo Dravo
in še to samo od Spodnjega Dravogra¬
da do severovzhodno od Baškega je¬
zera, od koder naj bi krenila meja čez
goro Rudnico vzhodno ob Baškem je¬
zeru po Borovniškem potoku gori na

26

Jepo (Mittagskogel) • Po njegovem na¬
črtu naj bi ostali Slovencem okraji
Pliberk, Dobrlavas, Železna kaplja,
Borovlje in 3 občine sodnega okraja
Rožek (Ledenice, Rožek in Št. Jakob)-
Ali je premeten ta Pfaundler! Za
Nemško Avstrijo hoče imeti Celovec,
Vrbsko in Osojsko jezero, Baško Jeze¬
ro z Beljakom, Zilsko in Kanalsko do¬
lino, ki-atko vse najlepše slovenske
pokrajine, ki so središče tujskega pro¬
meta in tujske industrije, pod krinko
gospodarske potrebnosti, pri tem ga pa
prav nič ne ženira, da Slovencem ne
prisoja prav nobenega gospodarskega
središča, požre vse Slovence severno
od Drave ter jim privošči kot gospodar¬
sko potrebnost in menda za gospodarsko
rešitev jugoslovanskega Korotana. —
Ljubeljsko cesto (!) češ, da ne gre
nemškega ozemlja, ki seže v bolj ali
manj ozkem pramenu do pod Ljubelja,
reklamirati za Nemce, ker bi se na ta
način slovensko ozemlje (Rož)
raztrgalo na dva dela. Ostal nam
naj bi od cele Koroške, kolikor pride
v tujsko - prometnem oziru v poštev,
edinole (livni Rož, — vse ostale po¬
membne pokrajinske krasote pa bi pri¬
padale Nemcem kot nekaka premija za
lOOletne krivice, ki so jih delali na ne-
čuven način Koroškim Slovencem- Pri
tem Pfaundler popolnoma prezre, —-
seveda namenoma, — da cel spodnji
Rož gospodarsko gravitira v Celovec
in ž njim cela celovška slovenska oko-

27

lica in da ravnotako cela slovenska
Žila, Žilica in Kanalska dolina gravi¬
tirajo h gospod- središču — Beljaku-
Pfaundler se boji v slučaju, da se
izločita nemški mesti Celovec in Be¬
ljak, »dass die beiden reindeutschen
Stadte bogenformig vom siidslavischen
Gebiet umschlossen und ganz Deutsch-
karnten durch eine nur scheinbare, in
Wirklichkeit aber unnatiirliche Grenze
zu einem lebensunfahigen Korper ver-
kriippelt wiirde«- To pa ga seveda prav
čisto nič ne skrbi, da bi se prav isto
zgodilo s slovensko Koroško, ako se ji
iztrga še pred nekaj desetletji po ve¬
čini slovenski Celovec in prav nič ne
vpošteva dejstva, da je Celovec odvi¬
sen od svoje slovenske okolice, da je
Celovec brez slovenske okolice mrtev
in da odvaga gospodarska sila sloven¬
skega ozemlja, njega naravno boga¬
stvo, število avtohtonnega prebival¬
stva z obširnostjo ozemlja, ki ga poda
naravnost neznatno celovško mesto, v
katerem se šopiri nekaj gospodarsko
obnemoglih privandrancev s svojo na-
cijonalno kliko- Na ljubo tej kliki naj
bi se priklopil ves slovenski del in pri¬
lagodil Nemški Avstriji, ne pa narobe-
Zahteva dr- Pfaundlerja, da se na lju¬
bo nemškemu Celovcu priplopi cela
slovenska okolica Celovcu, ob enem pa
gospodarsko ubije cel ostali, pri Jugo¬
slaviji ostajajoči del Koroške, je rav¬
notako gorostasna, kakor misel kake¬
ga prenapetega uradnika, ki misli, da

28

je ljudstvo radi njega in ne on radi
ljudstva-

Dr- Pfaundler hoče imeti trans¬
verzalno železnico od Spodnjega Dra¬
vograda do Beljaka nedotaknjeno, češ,
da je Nemška Koroška ne more pogre¬
šati, pri tem pa prav nič ne pomisli,
da je ravnotako in še veliko bolj po¬
trebna za Jugoslavijo, da Jugoslavija
brez te železnice ne more gospodarsko
živeti, dočim po našem minimalnem
programu ostane Nemški Koroški že¬
leznica po Glinški dolini do Brež, da
ima nadalje svoja gospodarska sredi¬
šča v Vošperku, Brežah, Trgu in Špi-
talu, dočim Koroška Slovenija, kakor
si jo misli Pfaundler, ne bi imela prav
nobenega gospodarskega središča. Za
tako »milost« od strani Koroških Nem¬
cev se morajo Slovenci kar najlepše
zahvaliti-

Ako je Wuttejev načrt, ki nam niti
Jezerskega ne privošči, predrzen, se
pa vidi Pfaundlerjev načrt kot neume¬
stna in neresna pustna šala, za ka¬
kršno ni mesta v teh resnih časih-

IV-

Mirovna konferenca in ..Celovška
kotlina".

Akoprav Pfaundlerjevega načrta
v svoji celoti ni jemati resnim, vendar
isti igra v Parizu precejšnjo vlogo.

Načrt, ki ga je sprejela- mirovna
konferenca v prvotni pogodbi z Nemško

29

Avstrijo, kaže na prvi pogled, da je ta
načrt kompromisen in da posreduje med
minimalnimi našimi in nemškimi za¬
htevami- Ne da vsega nam, kar smo za¬
htevali, pa tudi ne Nemcem- Prvi načrt
pogodbe se je prilagodil našemu mi¬
nimalnemu načrtu in je obenem upo¬
števal načrt, ki ga je za Nemce izde¬
lal Pfaundler- Iz Pfaundlerjevega na¬
črta je ta načrt pogodbe prevzel črto
od Osterniga do Jepe nad Mojstrano in
potem čez bvaško teraso na sever, toda
dočim se ustavi Pfaundler ob Dravi,
gre mirovni načrt nam v korist preko
Drave na sever do Osojskih Tur med
Vrbskim in Osojskim jezerom- Meja
gre po Osojskih Turah in naprej nad
Gosposvetskim poljem na Sinjo plani¬
no ter naprej na Štajersko, skoro prav
tako, kakor je zarisana v slovenskem
minimalnem načrtu, ki je v tem pre¬
delu malone docela sprejet-

Zanimivo je, kako so pri tem kom¬
promisu delili: Od dveh glavnih mest

so dali manjše, Beljak, Nemcem, večje,
namreč Celovec, pa Slovencem- Istotako
se je zgodilo glede obeh spornih veliki«
jezer: Vrbsko nam, Osojsko Nemcem-

Toda po tem načrtu izgubimo malodane
skoro ves takozv- gornji slovenski Ko¬
rotan, zapadni del okrog Beljaka,- Na
ta način bi izgubili po prvotnem pari¬
škem načrtu razmeroma neznatni del
Roža, Beljak sam, dolino Žilice in
krasno Ziljsko dolino z vsemi etno¬
grafskimi zanimivostmi in čvrstim

30

slovenskim rodom- Ostane nam pa naj¬
večji kras koroške dežele, slovenski
Rož, Vrbsko jezero in zgodovinsko
Gosposvetsko polje s krnskim gradom
in našim vojvodskim prestolom- Do¬
bili M tako povrnjen del svoje domo¬
vine, drugi del, našo Žilo, pa naj bi
po tem načrtu izgubili za vedno.

Prvič se imenuje v tem načrtu ta-
kozvana »Celovška kotlina«-

Pojem celovška 'kotlina! sploh ni
popularen, nego je geološki pojem.
Očito je, da je igrala tu vlogo znana
Krebsova geografska knjiga, ki pa se
naslanja na znamenito delo Penck-
Briicknerjevo »Die Alpen im Eiszeit-
alter«- Tam je govor o celovški kot¬
lini-

Raz geološko stališče pomenja ono
kotlino, ki jo je izdolbel nekdanji le¬
denik, — celo ono ravnino z vsemi
sredogorji in griči, ki se dvigajo iz
•nje — od Beljaka pa doli do Spod¬
njega Dravograda, — torej vso tisto
ogromno in razsežno usedo med Nori¬
škimi Alpami in Karavankami z vsemi
jezeri, ki so nastala v nji: vrbskim,

bvaškim, osojskim i- dr.

Izvzeta je dolina Možice, stranske¬
ga dotoka Drave, ki gravitira na slo¬
venski Štajer- Nekak oficijozen opis
te kotline ali bassina je izšel v franco¬
skih listih, po katerih naj bi to »sporno
ozemlje« ne bilo tako veliko po obsegu
kakor po svoji važnosti in vrednosti:

31

»Ozemlje tvori po največjem delu
Dravska dolina med Beljakom in Spod¬
njim Dravogradom- Ta odsek doline,
približno 100 km dolg je obkrožen od
visokih planin- Križajo ga železnice,
ki spadajo med najvažnejše Srednje
Evrope. Z ene strani železnica ob Dra¬
vi od zapada proti vzhodu, ki veže di¬
rektno Tirolsko z ogrsko ravnino; z
druge strani dve železniški liniji od
severa proti jugu, ki tvorijo zveze Av¬
strije z Benetkami preko Trbiža in s
Trstom preko jeseniškega predora. V
celovški kotlini, ki je stara slovanska
toda sedaj germanizirana dežela, pre¬
biva prebivalstvo, ki je sedaj mešano-«

Do dneva, ko se je imela izročiti
pogodba avstrijskim delegatom, se je
zdelo, da je znana »Cetvorica« smatra¬
la Celovško kotlino za nedeljivo- enoto,
v kateri naj se provede plebiscit, da
odloči priklop k Avstriji ali k Jugosla¬
viji- Ta način rešitve naj bi preprečil
nasilnost proti obema narodnostima-
Vsled ugovorov jugoslovanske delega¬
cije se je Cetvorica v zadnjem trenutku
odločila, da pusti v tej točki vprašanje
nerešeno ter je mejo tod očrtala s pri¬
držkom-

Zdaj je bilo treba oziroma je še
treba najti rešitve tega pridržka, ki je
z ozirom na našo pravično, prirodno,
samoobsebi umevno in edino možno
minimalno mejo, kakor smo jo gori
očrtali, —- prav nepotreben.

32

Nemci so zdaj zagnali zopet krik,
da je celovška kotlina prav kakor cela
Koroška zopet — nedeljiva! Seveda
pravijo, da kot taka po njihovi logiki
gre — Nemški Avstriji. — ker je Celo¬
vec, ki leži v tej kotlini, — nemški!
Toda cela celovška kotlina je po svoji
pretežni večini slovenska, — po večini
obsega ozemlje Spodnje Koroške, ka¬
tero nam je stražila naša Sinja plani¬
na; — le v celovški ravnini ni bilo na¬
ravnih branikov, — zato je tod zlasti
na severu (Gosposvetsko polje in se¬
verni breg vrbskega jezera) slavila
nasilna germanizacija svoje triumfe-
Na jugu ob Osojnici,ki loči celovško ra¬
van od Roža, pa se je — ustavila-
Vkljub temu pa je južna, vzhodna m
zapadna okolica ostala—slovenska, da-
si na mnogih krajih ponemčurjena, t- j-
slovenski govoreča, a od nemških naci-
jonalcev zaslepljena, z njimi politično
misleča-

Kakšno predstavo imajo v Parizu
o tej celovški kotlini in spečielno ce¬
lovški okolici, je pokazal predlog, ka¬
ko bi se rešil pridržek, ki je bil vzet v
pogodbi na pritisk od strani Nemcev
oziroma njihovih zaveznikov Italija¬
nov- Po tem načrtu naj se Celovške
kotline ne smatra več za nedeljivo,
marveč deli na dva dela. Prva cona bi
obsegala vzhodni in južni del kotline,
to je vse ozemlje, ki ga na jugu obdaja¬
jo Karavanke, z Jezerskim brez Moži-
ske doline; na zapadu gre meja

33

3

tega ozemlja od Murovnice (1817) (Ma-
lestiger Mittagskogel), zapadno od Je-
pe proti severu, tik vzhodno od Malošč,
tik zapadno od Blaškega jezera do
dravskega kolena pod Vernbergom- Od
tu gre meja ob Dravi do Rožeka, ki je
naš- Pri Rožeku preskoči meja Dravo
ter gre do Vrbe ob Vrbskem jezeru-
Vrba je še nemška. Meja seka nato Vrb¬
sko jezero po sredini po dolžini ter gre
potem dalje ob potoku, ki teče iz jezera
(2 km južno od Celovca), do njegovega
izliva v Glino pri Žrelcu, (ki je naš).
Meja je nato Glina do izliva v Krko pri
Grabštajnu, ki je jugoslovanski- Od hi
proti severu do Št- Janža na Mostiču
tvori mejo reka Krka- Od Št- Janža pro-
li vzhodu je severna meja jugoslovan¬
ske cone severna meja okrajnega gla¬
varstva Velikovškega- Od te meje skoči
meja med Št- Pavlom in Labudom (naš)
na Štajersko- Glasom germanofilske
statistike stare avstrijske uprave pre¬
biva tod 60-715 Slovencev in 24-500
Nemcev- Po statistiki, ki so jo izvedle
cerkvene oblasti, pa živi na tem delu
80.441 Slovencev in. samo 4854 Nem¬
cev.

V drugi coni pa izkazuje uradna
statistika samo 6985 Slovencev na-
pram 49-859 Nemcev, cerkvena stati¬
stika pa 13-444 Slovencev in 43-410
Nemcev- Meja druge manjše cone pa
gre od dravskega kolena pod Vernber¬
gom proti severu na Osojske Ture, od¬
tod proti vzhodu preko Urhove gore

34


nad Celovcem in Magdalenske gore do
Št- Janža-

Prvo cono naj dobi Jugoslavija,
vendar pa naj imajo vsi prebivalci
pravico, da se v treh mesecih potom
plebiscita izjavijo za Jugoslavijo ali
Nemško Avstrijo. Druga cona, h kateri
spada tudi mesto Celovec, se priklopi k
Avstriji, kjer imajo prebivalci ravno
tako pravico, da se v treh mesecih izre¬
čejo za Avstrijo ali Jugoslavijo-

V tej drugi coni bi se vršil plebi¬
scit 3 tedne potem, ko se je ugotovil re¬
zultat plebiscita v prvi (jugoslovanski)
coni-

To bi bil torej oni glavni pridržek,
kakor si ga mislijo v Parizu ali kakor
ga žele Lahi in njihovi prijatelji Nem¬
ci,* ki polagajo svoje želje v usta fran¬
coskemu oficioznemu žurnalistu- Stvar
izgleda zelo zapeljivo za ljudi, ki ima¬
jo o geografiji, o zgodovini malih na¬
rodov, o dejanskem stanu in o pomenu
celovške kotline za nas takšne čudne
pojme-

Toda kaj naj rečemo o tem pred¬
laganem plebiscitu? Usojam si izreči
mnenje, da od plebiscita ne pričakujem
v manjši coni mnogo- Ali je plebiscit v
resnici izraz volje prav podučenega
ljudstva? Velik del koroškega ljudstva
živi še danes pod vtisom in hipnozo
nemškega režima. Mnogo koroških Slo¬
vencev ne zna slovenski brati in pisati,
ker jih nalašč niso hoteli učiti; — vce-

3*

35

pilo se jim je nenaravno sovraštvo do
materine govorice- Da ljudstvo ozdra¬
vi od te duševne okvare, rekel
bi skoro bolezni — treba časa, in
zopet časa- Priprost človek se težavno
vživi na mah v nove razmere in le po¬
lagoma uvidi svojo — lastno korist, —
in to velja še posebej na Koroškem o
Slovencu in še bolj o koroškem Nem-
čurju- Mejo bi bilo treba torej določiti
brez plebiscita, na podlagi pravičnosti,
pa tudi naravne potrebe- To mora biti
vsakemu jasno, ki pozna le količkaj
naše obmejne razmere in še posebej ko¬
roške-

In ta meja, edino možna, edino
pravična, je naša naravna meja, ki jo
je zarisala in postavila med Nemce in
Jugoslovane — priroda sama! To so
oni prirodni jezovi in zidovi, ki so
ustavili germanizacijo, ki jih je le po¬
nekod (in to baš v manjši coni)
prodrla nasilna germanizacija, in na
katere je pač treba, — v kolikor
je to neobhodnO potrebno in kakor ka¬
že to naš pravični slovenski takozvani
minimalni načrt, — seči nazaj in jih
vzpostaviti kot naše državne mejnike!

V-

Gorenja in Spodnja Koroška
— Celovec in Beljak.

Ako pogledamo Koroško na zem¬
ljevidu, se nam vidi ista kot ležeča na¬
gubana vreča, ki je nekako na sredini

36

zategnjena v črti, ki jo potegnemo ne¬
kako od Jepe v Karavankah pa gori
do grebena Noriških alp med vrhom
Kraljevega Stola (Konigsstuhl) in Ei-
senhuta- In nekako ta črta bolje pas,*
deli Koroško v dva dela in sicer
tudi po običajnem imenovanju: v Go¬
renjo in Spodnjo Koroško.

Mogli bi primerjati Koroško tudi
nepravilni in nazobčani elipsi, v kate¬
ri sta dve gorišči v mali razdalji:
Celovec in Beljak, največji in glavni
mesti na Koroškem- Delitev Koroške
v Gorenjo in Spodnjo Koroško je zato
interesantna, ker se s tem označe-
njem ne misli, kakor se zdi prvi hip,
na Južno in Severno Koroško, nego je
razumeti pod Spodnjo Koroško vzhodni
del, ki gravitira proti Štajerju, in se¬
ga do Spodnjega Dravograda in na
Zgornjo Koroško, oni večinoma viso¬
kogorski del, ki se naslanja na Tirol¬
sko in Salcburško.

K Zgornji Koroški spada torej Go¬
renja Dravska dolina s svojimi pritoki,
ki prihajajo izpod ledenikov Visokih
Tur, z Dravsko vzporedna dolina Zil-
ska (Gorenja in Spodnja) in z njo Ka¬
nalska in Rajbeljska- Spodnja' Koroška
pa obsega Spodnjo Dravsko dolino z
Gorenjim Rožem, katerega glavni kraj
je Rožek ob Dravi, in Spodnjim Rožem,

* Prof. dr. Potočnik trdi, da deli Ko¬
roško v dva dela beljaški poldnevnik. Te
idejalne delitve pa ljudstvo ne pozna in
tudi ni praktična.

37

čegar glavni kraj so Borovlje, in ostali
del Dravske doline pod Velikovcem in
nad Pliberkom, ki jo nazivljajo Pod¬
junsko dolino- K Spodnji Koroški pa
spada tudi porečje dravskega pritoka
reke Gline nad Celovcem, v katere se¬
vernem kolenu leži starodavni St- Vid,

— in porečje skoro čisto vzporedno z
Glino tekoče rekp Krke, ki tvori ravno-
tako koleno, nad katerim leže severno
Breže, — in konečno Labudska dolina
na skrajnem vzhodnem koncu med Si¬
njo planino in Korico, meječo na slo¬
venski Spodnji Stajer.

Rekli smo že, da se nam vidi Ko¬
roška kot lepo zaokrožena celota, ka¬
tero pa je možno deliti, vpoštevajoe pri
tem kolikor možno tudi jezikovno in
narodnostno mejo- Koroška je pa tudi
sicer v gospodarskem oziru lepo zao¬
krožena, zlasti tudi oba dela: Spodnja
in Gornja Koroška, ki sta zopet dve
bolj ali manj samostojni gospodarski

— če ne že geografski celoti zase. Za
Spodnjo Koroško tvori gospodarsko
središče Celovec, kakor ga tvori za Go¬
renjo Koroško Beljak- Koroška ima
pravzaprav dve glavni deželni mesti,
ki sta obenem tudi krasni križišči že¬
leznic- In pravična usoda je menda ho¬
tela, da ti dve mesti ležita tako, da mo¬
rata pripasti, ako se Koroška deli, —
h Koroški Sloveniji, in sicer Celovec
kot središče predvsem za porečje Reke
Gline in reke Krke ter okolico Vrb¬
skega jezera, Spodnji Rož in Podjun-

38

sko dolino, Beljak pa kot središče, ali
bolje rečeno glavni kraj za Zilsko in
Kanalsko s postranskimi dolinami,
Zgornji Rož in okolico Osojskega jeze¬
ra- Labudska dolina in dolina Meže na
Spodnjem Koroškem gravitirata proti
Spodnjemu Dravogradu, proti Slov.
Gradcu in Mariboru- In kakor ima Go¬
renja Dravska dolina, naslanjajoča se
na Tirolsko in Salcburško, svoje po¬
sebno središče v Špitalu, ki ostane v
slučaju delitve Nemški Gornji Koroški
kot glavni kraj — tako ima Labudska
dolina tam ob meji štajerski svoje po¬
sebno gospodarsko središče v — Yoh-
perku- Torej na vseh straneh ne le
krasna simetrija, nego tudi posebne
gospodarsko zaokrožene celote-

In ravno zato, ker obstoja ta Koro¬
ška iz teh bolj ali manj individualni)!,
gospodarsko ločenih ali samostojnih
delov, — je, — kar smo hoteli Mokaza-

BfTJI^^^velja 1 že v bivši Avstriji
kot centrum za lesno industrijo, kajti
od Beljaka vodi neposredno železniška
proga skozi dolino Žilice in dalje sko¬
zi Kanalsko dolino v Pontebo in na
Laško- Les, ki se je izvažal iz Koro¬
ške po tej progi, je slavno znan kot
prvovrsten, — kvaliteta Carintia je
najboljša in slovi poleg Kranjske (Car-
niola) po vsem svetu. Zato je bilo tudi
Lahom toliko na tem, da dobe v roke
Beljak, torej ne toliko iz strategičnih
ozirov, kakor radi lesnega eksporta-

39

In prav isti oziri so jih vodili, da so
zahtevali Lahi pod krinko strategičnih
mej črto od Triglava do Snežnika, pri
kateri bi jim pripadel velik del našega
gozdnega bogastva Notranjske.

V Beljaku se križa tudi Turska
železnica, ki se odcepi onstran Kara¬
vanskega predora pri Podroščici in te¬
če dalje nad Gorenjim Rožem in mimo
Baškega jezera tja do Beljaka in od
tod dalje skozi Dravsko dolino čez Spi¬
tal na Gorenjo Belo v Belski dolini
(Molltal) proti Malnicain v Turski pre¬
dor- Iz Beljaka pa vodi tudi ta proga
(do Mollbriicka skupno s prvo) na
Franzensfeste v Tirole in proga mimo
Osojskega jezera proti St- Vidu, kjer
se strne s progo, ki drži od Podroščice
skozi Spodnji Rož na Celovec in dalje
čez Št- Vid proti Dunaju. Z ozirom na
to, da je Karavanski predor zvezan
skozi Spodnji Rož s Celovcem in Št-
Vidom ter dalje z Dunajem, je proga
od Beljaka do Št. Vida postranskega
pomena za nas Slovence, ker je namreč
Beljak sam zvezan s Celovcem po pro¬
gi, vodeči ob severnem bregu Vrbske¬
ga jezera-

Ako omenjam še posebej ono zna¬
menito progO, ki veže Maribor s Tirol¬
sko skozi Celovec in Beljak, je razvid¬
no, kako bogato je obdarjeno ozemlje
Koroške Slovenije z najznamenitejšimi
avstrijskimi železnicami, a obenem je
že tudi tako jasno kakor beli dan, da
bi bila Zgornja Koroška Slovenija brez

40

-

Beljaka, še bolj pa Celovec brez Spod¬
nje Koroške Slovenije mrtev-*

Celovec in Beljak sta torej condi-
tio sine qua non, pod katero se' rodi
Jugoslavija in nje Slovenski Zgornji
in Spodnji Korotan — obdržimo to na-
zivanje! — gori na skrajnem severa
države- Slovenci smo tako srečni, da
nam je pravična usoda ohranila ozemlje
okoli teh dveh mest, in da je živelj v
teh mestih samih, kakor njih okolici,
tako krepak, da nam mora vsak, kdor
je pravičen, ti mesti priznati pred
vsem raz gospodarsko stališče brez
ozira na to, da nam itak pripadata kot
dve staroslovenski mesti po historičnem
in naravnem pravu.

Celovec in Beljak sta tisti dve
krasni, cvetoči alpinski mesti, ki bi
igrali na skrajni meji Jugoslavije na¬
ravnost sijajno vlogo.

Pa ne le radi svoje lege kot gospo¬
darski središči sta važni ti mesti, nego
tudi kot središči tujskega prometa,
glede katerega zavzema Slovenja Ko¬
roška, ta dežela jezer, prvo mesto in
specijelno še glede zimskega športa,
ki se je povzpel v zadnjem času na Ko-

* Zgornja slov. Koroška je vsekako
po obsegu manjša, raztegnjena v dolžino;
dočim je Spodnja slovenska Koroška ne
le po obsegu večja negp tudi obljudenejša.
Celovec kot središče Spodnje je seveda
večji nego Beljak, zadnji pa je kot želez¬
niško križjšče mednarodno vsekako zname¬
nitejši.

41

roškem na evropsko višino- Kdor je
enkrat videl to vrvenje v turistični se¬
zoni poleti v Beljaku in njegovih sve¬
tovno- znanih rimskih toplicah, ob bre¬
govih Vrbskega jezera, Osojskega in
tudi Baškega jezera, v Kožu in v zimi
na Vrbskem jezeru, kamor so prihajali
posebni zimski vlaki, mora priznati,
da se mu je nudila svetovna slika, ka¬
tero more zreti le še v Švici, Salzkam-
mergutu in najznamenitejših turistov-
skih središčih Tirolske. In vse to se je
vršilo po velikem delu na slovenskih
tleh — seveda pod egido nasilnega
koroškega nemčurstva- Zdaj pa naj
' preide ta egida na tistega, ki ima na to
blagoslovljeno deželo in špecijelno na
nje slovenji del svoje stoletne pravice,
ki mu jih je avstrijska vlada kot za-
ščitnica Vsenemštva teptala in mu jih
ni hotela priznati-

Ako bi se Koroška ne delila, bi se
nam itak ne bilo brigati za ostale dele,
ker pa se ista deli, je vendar položaj
tak, da ostali del Koroške lahko eksi¬
stira brez Beljaka in Celovca, ker ima
ostali gornji del svoje središče v Š pi¬
tala, in je priklopitev iste na Tirolsko
ali Salcburško v vsakem oziru narav¬
nost prelepo zaokrožena, ravnotako
kakor ostalega dela nemške Spodnje
Koroške k Nemškemu Štajerju-

Pa kdo bo dejal, da sta Celovec in
Beljak nemški  mesti, da torej iz
etnografičnih ozirov ne spadata h Ko¬
roški Sloveniji- In tako Nerrjci tudi

42

vpijejo! T.oda, kako je pravzaprav s
tem koroškim Vsenemštvom v teh dveh
mestih? Kdor pozna razmere in pravo
sliko tega Vsenemštva, ve, da je to Vse-
nemštvo neka prisiljena stvar, ki stoji
na trhli, naravnost nemoralni podlagi,
da je — papirnata hišica, ki se podre,
čim zapiše le slaba jugoslovanska sa¬
pica. Smelo trdim, da še danes znata
slovensko govoriti dve tretjini  ce¬
lovškega prebivalstva- Le poglejmo v
Celovec tedaj, kadar je tam semanji
dan, to je ob četrtkih- Nemci pravijo, da
je tedaj v Celovcu »der vindisehe
Landtag«. Le-ta »windiseher Landtag«
je tisti tretjini, ki ne zna »bindiš«, trn
v očeh, in bolj ali manj glasno zabav¬
ljajo- Pa nič ne pomaga! »Kšeft je
kšeft!« si mislijo drugi in lepo »mar-
njavajo po slovenje«- Kakor ščurki pri¬
lezejo na dan v četrtkih vsi tisti in na¬
enkrat znajo vsi slovensko, kadar gre
za to, da dobe od slovenskih ljudi do¬
bro slovensko blago- In ako greš v Ce¬
lovcu tedaj od ene do druge trgovine,
slišal boš samo prijazno slovensko go¬
vorjenje, vsak trgovski sotrudnik, ki
je še v nedeljo zabavljal na »vindische
Hunde« in kričal »Heil und Sieg«, go¬
vori lepo in prijazno slovensko s pri¬
jaznimi Slovenci. Tako nam nudi Celo¬
vec v četrtkih tisto sliko, kakor jo je
nudil pred 50 leti vsak dan, ko sta bili
tedaj v Celovcu dve tretjini  za-
vednoslovenskega prebivalstva- In vsa
ta nemškutarija, ki je danes v Celovcu,

43

je po ogromni večini samo potomstvo
teh zavednih Slovencev, ki še ni poza¬
bila slovenskega jezika, predvsem iz tr¬
govskih ozirov in radi — poslov! Slu¬
žinčad je namreč skoro izključno slo¬
venska, — slovenski posli so priznano
pošteni in pridni, dočim veljajo oni iz
nemškega dela ali za lene ali pa —
kretene- Seveda so vpisani od svojih
gospodarjev vsi za — pristne Nemce!
Ako si pogledamo nekoliko bližje vse
te ljudi, predvsem trgovce, vidimo, da
so ti po veliki večini — ne glede na
njihova slovanska imena — sami s 1 o-
venski okoličani,  ki so se pre¬
selili v glavno mesto. Med obrtniki je
celo ogromna  večina pravih ko¬
roških Slovencev,  čeprav se pri¬
znavajo nekateri ali večina za Nemce,
to pa vsled nemškega terorizma, ali pa
so slovenski Štajerci in tudi dokaj teh
»prokletih Kranjcev«- Ti »prokleti
Kranjci« so Nemčurjem poseben trn v
očeh, kajti trdijo, da so Kranjci najne¬
varnejši konkurentje; s tem hujskajo
tudi slovenske Korošce skozi desetlet¬
ja- In ta hujskarija je izšla večinoma iz
tiste ostale tretjine, ki se rekrutira iz
zgornjih desettisoč slovenskih poturic,
deloma iz privandranih Tirolcev, raz¬
meroma malega števila priseljencev iz
totalno ponemčenega dela Koroške in
zelo nadutih štajerskih nemčurjev- Ta
klika je zagospodovala nekako v zad¬
nji tretjini prejšnjega stoletja nad
skromnimi in spravljivimi Slovenci, ki

44

SO’ v svoji ponižnosti in posebej Se
vsled vladnega pritiska skrivili svoj
hrbet. In ta terorizem se je širil tako iz
Beljaka, kakor iz Celovca, dalje proti
jugu, kjer pa ni mogel doseči tistih
uspehov, katerih si je želel, namreč to¬
talno germaniziranje koroških Sloven¬
cev; slednje se je le deloma posrečilo
tej kliki tam na najsevernejši tedanji je¬
zikovni meji- To je torej tisti cvet nem¬
štva, s katerim hočejo dokazati, da je
Celovec povse nemški in ravnotako
Beljak- V resnici pa je vsa tista velika
nemška večina samo žalostna družba
poturic, ki je postala to, kar je, le vsled
terorizma nekaterih hujskačev-

Za nas pa je merodajen tisti zna¬
meniti četrtkov semanji dan, ki pokaže,
da sta v Celovcu najmanj dvč tretjini
slovensko razumevajočega in govore¬
čega prebivalstva- Seveda, ako bi ofi-
eijelno povprašali tisto množico, ki je
govorila še pravkar na trgu slovenski,
ali zna slovenski, bo več kot polovica
njih to utajila, deloma iz strahu, delo¬
ma iz sugeriranega jim sramu pred je¬
zikom, ki ga je edino govoril in znal
njihov ded • • . To pa za nas seveda ne
more biti merodajno- Nič ne de! Celo¬
vec je bil in bo slovenski, in kakor
hitro zaveje drug veter, tedaj boste vi¬
deli, kako bodeta tiste dve tretjini hitro
znali slovenski, in kako bo vsakdo iz
te družbe tekmoval in se celo bahal z
znanjem slovenščine- In tedaj bomo
imeli v jugoslovanskem Celovcu tisto

45

sliko, ki smo jo imeli v letih petdese¬
tih! Bo pač vsak dan — četrtek! . ■ .

Upati je, da Celoveane tudi v slu¬
čaju plebiscita sreča praktična — četrt¬
kova pamet • • •

VI-

Slovenski Rož.

Tam zadaj za veličastno vzkipeva-
jočo stavbo ostro v obzorje zarisanih
Karavank, za tisto mogočno falango
raznolikih gorskih vrhov in grebenov,
ki zapirajo obzorje na severni meji
kranjske dežele, se širi široka dolina
okoli bregov rjavopene Drave, tako
ljubko, tako sanjavo razprostrta pod
nogami razritih karavanskih orjakov,
katerih vsak ima svojo markantno obli¬
ko, svojo krepko individualnost, kakor
jo kažejo edino še tirolski Dolomiti. • •
Kakor zelena preprega leži tu pod si¬
vimi stenami in vrhovi, — ljubko ob¬
robljena na gornjem severnem koncu
od prijaznega, porastlega sredogorja,
ki jo loči od enega najslavnejših in
najlepših jezer na svetu-

Rožna dolina! Tako se nam kažeš,
kadar stojimo in strmimo na katerem¬
koli izmed karavanskih vrhov od mo¬
gočnega Stola pa do veličastne Jepe,
in kdor te je zrl z Golice v tvojem ju¬
tranjem ali večernem čaru, ne žabi te
nikdar- Nekaj neizmerno milega leži v
tej nežni pokrajini, ki se razgrinja k
nogam kraljice Karavank — v tem naj*

46

lepšem delu celega Roža, ki sega skoro
'gori do Beljaka in doli do podnožja
sivega Obirja- Središče cele harmonične,
divno zaokrožene slike Rožne doline
tvori ta bolj ravnici nego dolini po¬
dobni del gornjega Roža s svojimi be¬
lečimi se seli in bleščečimi se stolpi
cerkvic na obeh straneh v mogočnih
ovinkih vijočega se širokega srebrnega
traka veličastne Drave . • . Nekaj vese¬
lega leži v pokrajinskem značaju cele¬
ga gorenjega Roža, čigar lepoto pov«-
ličuje na eni strani tista lepa terasa, v
katero je vkovan svetlozeleni smaragd
Blaškega jezera izredne miline v očl-
gled krasni aristokratski podobi naj-
lepše Karavanke — rdečkaste Jepe, na
drugi strani pa za onim sredogorjem
skrivnostnega Vrbskega jezera temno
oko, mirno čuječe med idiličnimi gri¬
či •• • Slika najpopolnejše lepote, ka¬
teri ni para in kateri nima pridejatl
ničesar noben umetnik, -- prirodnl
prizor, ki ti ga ne more pričarati pred
tvoje oči noben umetnik! Ta del gor¬
njega Roža. pa je tudi glavni kras cele
koroške dežele, razun onega gorskega
kota okoli Vel- Kleka, ki edini na Ko¬
roškem tekmuje po svoji lepoti, dasi v
drugem žanru s to krajino • ■ . Prsi se
nam pa širijo in veselja nam igra srcu,
kadar te zremo doli s Karavank, pri
zavesti, da si še, da si zopet naš, da -si
še naša, zopet naša, najlepša in naj¬
dražja posest, — ti naš prekrasni slo¬
venski Rož!

47

Lepo zaokrožena celota je ves iz¬
ključno slovenski Rož, segajoč od Be¬
ljaka, oziroma Skoeidola ob Dravi, doli
do soteske, v katero segajo zadnji od¬
rastki Obirjevi, iz katere stopa Drava
zopet v širšo dolino, sprejemši v svoje
naročje bistro svojo sestrico Belo, da
hitita združeni v Podjunsko dolino —
v Spodnji Korotan in njega prijazno
sredogorje okoli Velikovca in Pliber¬
ka, ki sta že dolgo srečna v objemu
Jugoslavije-

Ni pravzaprav prave meje med
Spodnjim in Gornjim Rožem, vendar
ju ljudstvo strogo loči; pa tudi pokra¬
jinski značaj je različen- Dočim je Gor-
Rož simbol radosti, ima na sebi Spodnji
Rož nekaj otožnega, zlasti pa v onem
delu od Borovelj doli pa do Mohlič,
kjer se vije Drava med nizkimi brego¬
vi, poraščenimi z divjo, neprodirno ho-
sto, v malo obljudeni dolini, v katero
kuka tu in tam skozi grozivite grape
hudournikov in razdrapane rdeče div-
jekrasna, samotna gorska skupina
Košute s svojim izrezljanim, ostro na¬
zobčanim hrbtom, zaključuje jo pa
krasni, veličastni Obir, ki straži naš
Rož na skrajnem spodnjem koncu, po¬
zdravljajoč na drugo stran že naše
Podjunce - • . Tudi Spodnji Rož ima
svoje skrite naravne krasote, prekaša
ga pa po mojem mnenju Gorenji s svo¬
jo ljubkostjo in pestrostjo — pred
vsem pa ta sveže zelena odprta pokra¬
jina pod višavami Golice in njenih so»

48

sedov, nežna kot deviški cvet lilijin ih
bujno krasna kakor Boža- Kožna doli¬
na! Po lepoti soditi, bi mislili, da pri¬
haja res tvoje ime od rože, v resnici bi
jo radi svoje krasote zaslužila- Nemci
so jo menda res primerjali z lepoto
rožnega cveta, ko so prestavljali slo¬
vensko ime v Bož v »Bosental«- Toda
prvi nasledniki, poljedelci Slovenci,
so našli tod pusto hosto, grmičevje —
(neki strokovnjak vsaj izvaja ime Bož
od staroslov- roždje — grmičevje, ki so
je iztrebili Slovenci, — odtod krajevna
imena Trebnje (trebljenje) Kopanje,
Bovte (od nemškega roden) — kakor
se še zdaj nahaja v spodnjem delu Sp-
Koža — oni so to dolino šele izpreme-
nili v rožno’ lepo, kakršno so potem na¬
šli Nemci . • •

In zopet ste naše nemškutarske
Borovlje s slovensko govorečimi pre¬
bivalci, središče Spodnjega Koža, * nad
katerim kraljuje starodavni humber-
ški grad vrhu brega nad Dravo ter
pregleda cel Bož doli do odrastkov go-
rostasnega zidu Velikega Ojstrca
(Obirja) in proti Gorenjemu .Božu, v
čigar ozadju stoji kakor velika kulisa
— častiti oteč sivi Dobrač, na videz či¬
sto osamljen- Vse okoli pa nas po¬
zdravljajo vsi znameniti vrhovi, med
vsemi pa najlepši, najimpozantnejši —
prelepa Jepa, ki se ogleduje v enem
najmilejših, najsvitlejših jezer koro¬
ških • • • In pred našimi očmi se vrstijo
v pestri dolini vse te bele vasi: Svetna

49

4

vas, Kaplja ob Dravi, Bistrica v Rožu,
Sveče, Podgorje (Maria Elend), Pod-
sinja vas in tako dalje — čarobna slika
ene najlepših jugoslovanskih pokrajin.
Oko se nam ustavi v veselem miljeju
Gorenjega Roža in naš pogled se noče
ločiti od one ponosne narodne trdnjave,
ki nas je vedno navdajala s ponosom
in zanosom v najbritkejših urah naše¬
ga narodnega trpljenja, — Št- Jakoba
v Gornjem Rožu! Pozdravljen mi!

Trudno nam postane oko ob tej
krasoti, kadar to zremo z vedrih višav
naših Karavank, polno nam je srce,
omamljena nam je duša • • • Preveč za
enkrat: kakor da nismo kos sprejeti

tolike lepote v svojo dušo • • • Vse to
pa je zopet naše, čisto naše, — ta naj¬
lepši, najdražji kos slovenske, jugoslo¬
vanske domovine, in s pesnikom ne-
odrešene domovine goriške ji kličemo
blagoslov z neba:

Ti osrečiti jo hoti,

Dneva ji pripelji žar!

(Gregorčič-)

/

Kazalo.

Uvod. 3

I. Koroška — nedeljiva celota ? . . . . 4

II. Razni slovenski načrti in naše mini¬

malne meje. 9

III. Nemški načrti . . . ,.24

IV. Mirovna konferenca in Celovška kotlina 29

V. Gorenja in Spodnja Koroška — Celovec

in Beljak.36

VI. Slovenski Rož.46

*

■ ; -

Tiskovne pomote.

Na str. 3. ima odpasti 4.  odstavek: »To¬
da, koliko itd.«

Na str. 11.: Spitzegel mesto Spitzkegel.
Na str. 22.: prebolena mesto preboljena.

Na str. 28. (23. vrsta): ki ga poseda, —
mesto ki ga poda.

Na str. 49.  (9. vrsta): naselnikj mesto
nasledniki.

Na str. 50. (13. vrsta): jo mesto to.

Nebistvene druge pomote in ločila
(vejice i. dr.) lahko vsakdo sam po¬

pravi.

V zalogi je še istega avtorja knjižica

Golica in
Kadilnikova
koča.

Potopisne in zgodovinske črtice.
Spisal dr. Jos. C. Oblak.

Knjižica je bila od vseh slovenskih
listov jako laskavo ocenjena. V
njej se popisuje obsežni razgled z
Golice po slovenskem Korotanu,
ki se z njenega vrha naj lepše
pregleda.

Prodaja se tudi v korist „Slov.
planinskega društva".

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA