OBRTNI VESTNIK
Strokovni lisi za poozdlgo In napredek obrtnlSloa Draoske banovine.
.OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: eeloietho	Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna številka. ; Din 1*—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽB IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Neiranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 23. septembra 1932.	Štev. 38—89^
Poudarjamo, da nismo hoteli več borbe, ampak slogo in delo v prospeh obrtništva. Toda nasprotna stran je odgovorila z naravnost nesramnimi In podlimi napadi ter neresnicami. Ni bilo dovolj, da so nas ovadiH celo ministrskemu predsedniku Živkoviču, češ, da nismo dobri Jugoslovani, ni bilo dovolj, da so naše obrtnike, izkušene borce za obrtniški napredek, žalili, še z lažmi so začeli agitirati. Ker smo napadeni, se moramo braniti. Smo za obrtniško enakopravnost, vsakemu drugemu stanu v skupnosti, in smo za vsako stvarno delo. Delo naših nasprotnikov pa je samo na jeziku in na papirju.
(Podeatelsieim ohrttrifeom/
JCrcjae f itcnoreic
de at e le in initalatw ; jCiubljane
j. &«<
teman
Na shodit v Okrožneln uradu je imel predavanje o položaju in pomenu podeželskega obrtniStva g. Lenarčič, krojač, načelnik zadruge iz Velikih Lašč. Predavanje, ki snio ga zadnjič priobčili, je vzbudilo pri vfceh, tudi oficijelnih zastopnikih, občudovanje, ker je podeželski obrtnik v tako krasnem, temeljitem poročilu podal celotno sliko o položaju našega obrtništva, njega težavah in težnjah ter njegovem odnosu in pomenu za kmečki stan. Predavanje je bilo tako izvrstno, da so vsi rekli, da je v čast našemu podeželskemu obrtništvu in ta obrtnik, ki je dika in ponos našega podeželskega obrtništva, je bil v »Obrtniku« naslovljen od samega g. Pičmana v članku, v katerem omenja g. Pičman ju-deževe groše. Vprašamo, ali ni to neču-veno sramotenje poštenega podeželskega
obrtnika? G. Lenarčič je moral iskati pri sodišču zaščite. Pa zakaj ? Zato, ker je podeželski obrtnik in druge možnosti nima, kot da brani svojo čast in poštenost do skrajnosti. Seveda g. krojač Lenarčič je za skupno zbornico, in to je tisti njegov smrtni greh — gospod Pičman je pa za ločeno. Opomba: Zadnjič smo objavili na uvodni strani Lenarčičev referat — Pičmanov časopis pa pravi, da se naš list ne sme imenovati strokoven, a vsi njegovi članki niso vredni, da bi jih sploh primerjal z referatom, ki ga je napravil Lenarčič, podeželski obrtnik. Pičmanov časopis naj raje sebe prekrsti v naslov: »Neresnica, napadi — vse za borbo za ločene zbornice, na račun revnega podeželskega obrtnika.«
Besno zaničevanje obrtniškega stanu - zlasti podeželskega
Farizej je, kot smo se učili, tisti, ki kakor pobeljen grob očita drugim to, kar bi moral sam sebi očitati. V časopisu, ki se naziva »Obrtnik« člankar očita nam to kar bi moral sebi očitati. Besno zaničevanje obrtniškega stanu in sramotenje najnižjega obrtnika je res član-karju, ki se za ločene zbornice zavzema, šlo v kn in možgane, če le malo vidi, da se kdo oglasi za skupno zbornico, ta je zanj že ničvreden. Kot da bi videl rdečo ruto se zakadi vanj in ga blati z izrazi, ki presegajo vsako mejo dostojnosti. On je res »obrtni zgagar«, ker dela zgago samo, da bi dobil svojo ločeno obrtno zbornico, v kateri bi po mili svoji volji gospodarilo par mestnih obrtnikov, novo pečenih prvakov — podeželski obrtnik pa plačaj doklade in garaj! Gospodje pristaši ločene zbornice še nikoli niso poznali podeželskega obrtnika, sedaj ga pa rabijo, da bi jim podeželski obrtnik v sedlo pomagal. Pri tem pa direktno lažejo, pravijo, da so pri nas brali vojno. Pa so jo oni prvi napisali. Evo dokazi! V naši številki 33 smo ponudili spravo, da delajmo složno, sedaj, ko je vprašanje zbornice rešeno, pa so nam v svoji številki 11 odgovorili: Boj se nadaljuje! Na to smo šele mi odgovorili: neradi sprejemamo boj, toda, ker nam je vsiljen, ga sprejmemo in ne bojimo se ga. Člankar v »Obrtniku« menda res misli, da so obrtniki tako lahkoverni, da ne vedo, kaj je on pisal v prejšnji številki.
Napredek obrtništva ]e mogoč le v slogi!
Zaplankarjem od ločene obrtne zbornice v odgovor
Na laž je postavljen člankar v »Obrtniku« od svojih prijateljev — iz Zagreba.
Občutek imamo, da je pisec članka »Zaplankarjem v odgovor« res malo omejen, ali pa škodoželjno zloben. Res člankar v časopisu, katerega lastnik je g. Pičman, hoče dokazati, da so oblanci res seno, ako se obrtnikom natakne zelena očala! On pravi, da je bilo v »Unionu« 1.500 zborovalcev. Zagrebški »Obrtniški Vjestnik«, torej njegov najožji prijatelj pa pravi, da jih je bilo 600, od tega pa 60 Hrvatov. Torej je Vaš zagrebški prijatelj, gospodje od ločene zbornice, ugotovil, da Vas je bilo okrog 500, Vi pa pravite 1500, torej ste Vi namesto enega videli kar tri; to se pravi, da ste Vi nataknili jako močna zelena očala in da boste kmalu oblance s senom zamenjali. To so le izrazi, ki jih Vi sami rabite in jih tudi sami zapišite sebi za uho.
Časopis, ki se naziva »Obrt-dikcc rabi take izraze, ki si jih noben drug Časopis v vsej Jugoslaviji ne dovoljuje.
Protestiramo proti blatenju obrtništva
Izrazi, ki jih uporablja »Obrtnik« so taki, da se vsakemti pametnemu človeku gabijo. V zadnji številki si na 3. strani v tretjem stolpcu dovoljuje izraz, ki spada v jezik pijancev. V prejšnjih številkah beremo izraze »koštruni«, dalje »halo«; »halo«. Tega si še humoristični list »Koprive« niso dovoljevale. V članku, v katerem se jezi »Obrtnik«, ker se je novomeška kolektivna zadruga izrekla za skupne zbornice, beremo celo kopico neslanih izrazov. Časopis, ki se naziva »Obrtnik« ne zasluži tega imena, kajti slovensko obrtništvo je dostojno, izobraženo in pošteno. Izrazov, ki se jih vsakdo sramuje, slovenski obrtnik ne rabi, in jih odločno obsoja.
Ni se zato čuditi, da slovensko obrtništvo odklanja ta časopis, ki samo nosi ime »Obrtnik«, v resnici pa s takimi izrazi blati obrtništvo. Zato ga pošiljate povečini brezplačno in še ga Vam vračajo in še bolj ga Vam bodo.
Pristaši ločenih zbornic -ponižujejo ugled naših obrt-nikov-mojstrov
Za mojstrske izpite zahtevajo v Obrtniku pa tudi drugod, da mora biti strokovnjak s fakultetno izobrazbo predsednik komisije pri mojstrskih izpitih! Sedaj sta od treh članov dva člana-obrtni-ka mojstra, ki absolutno sama odločata o strokovni sposobnosti kandidata. Oči-vidno se pristašem ločenih zbornic dva člana mojstra ne zdita sposobna in v stroki dovolj podkovana, da bi spraševala kandidate, ampak bi morala dobiti tudi v strokovnem pogledu kontrolo. To je ponižanje našega slovenskega obrtnika mojstra, ki je pač dovolj izobražen, da bo znal presoditi, ali je kandidat res v stroki tako izučen, da bo lahko dobil naslov mojstra.
+ Ljubljanska bor*a (22. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi so pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): sremska, nova, 76 kg po 187.50—190, baška nova, 76 kg 190 do 192-50, sremska stara, 78 kg 192.50—195, baška stara, 79/80 kg 197.50—200; kffruza: baška, stara, slov. postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh po 145—147.50, moka: baška »0«, Iranko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310—315, banatska po 320 ao 325.
2a£a; fe odstopil £•	Sfranchetti?
G. Franchetti izjavlja, da izjava, ki jo je podal g. Pičmanu, ni bila v »Obrtniku« točno podana.
G. Franchetti nam je na naše vprašanje odgovoril, da je bil pri njem g. Pičman, ki ga je prosil za Izjavo glede vzrokov njegovega odstopa. Ta izjava v »Obrtniku« ni bila točno podana, ampak po svoje prikrojena. G. Franchetti je dalje rekel, da bi izjava, ki jo je dal g. Pičmanu, izgledala precej drugače, če bi jo on (namreč g. Franchetti) sam sestavil ali vsaj pregledal preden je šla v tisk.
(Op. uredništva): Prinašamo gornje brez komentarjev, ker nočemo izkoristiti izjave g. Franchettija, zaslužnega obrtniškega borca, kot odgovor na demagoške izpade Pič-manovega časopisa, ki si je iz tega slučaja hotel delati kapital zase, čeravno so baš ' pristaši ločenih zbonic, kot znano, na zborovanjih in povsod tega zaslužnega borca napadali in ž njim zlasti po zborovanju Zveze v Trgovskem domu prav grdo ravnali.
Što se babi htilo, - to se babi sililo
(Kar se pristašem ločene zbornice, odnosno tudi tistim, ki pišejo t »Obrtnika«, zahoče, to se jim tudi sanja.)
Fraze uporabljajo, pa pravijo, da jih drugi. Neresnico govore, pa pravijo, da jo drugi. Bog pomagaj! Kaj hočemo, če pravite, da Vas je bilo 1.500 v Unionu, pa se Vam je le zahotelo in sanjalo, Vašemu hrvaškemu prijatelju se pa ni tako sanjalo in jih je videl okrog 500.
Kar 12 zastopnikov bi radi v zbornici, to pa, da se je 118 zadrug izreklo za skupno zbornico in le okrog 13 za Vas, to ste menda z zelenimi očali narobe či-tali, pa se Vam je zahotelo in sanjalo, ampak res pa ni in tudi ne bo, ker sanje so pač le sanje.
Podeželsko obrtništvo, ki ga nikoli niste poznali - hočete dobiti na limanice z neresnicami in če treba z lažjo za ločeno obrtno zbornico -
Vaših fraz je že vse sito
Ze zadnjič smo Vam jih našteli, pa niste nič znali odgovoriti Pravite 230 Din pobira ljubljanska zbornica za mojstrsko izpitno takso, ampak v Beogradu pa pobirajo 750 dinarjev, to tudi povejte! Mislimo, da smo dovolj skromni, če Vam rečemo, da nimate pravice grajati našo zbornico, dokler so pri ločenih trikrat dražji.
Ljubljanska skupna zbornica pobira za podeželske obrtnike takse za potrdila v znesku Din 50, beograjska ločena pa 100 ali 200 Din, torej samo 100% ali 300% več. In sedaj bi Vi najraje menda vpeljali tako zbornico, kjer bi podeželski obrtnik, ki ima več soli v glavi kot Vi, moral plačati za Vašo ločeno zbornico po 750 Din ali po 200; namesto 230, ali 50. Res čudni pojmi! Razlaga: Predsedniki pa člani bi bili radi gospodje iz mest postali, ker drugega imate dovolj, pa hočete še časti. Podeželski obrtnik pa hoče kruha, zanj je 50 Din velik denar. Zastopniki skupnih zbornic so razpravljali o stvareh, ki se tičejo kruha, ne pa o zbornicah, kdo bo član komisij ali zbornic, kot Vi!
Zakaj so učitelji predsedniki pri pomočniških preizkušnjah?
Odgovor - krive so ločene zbornice
Poudarili smo že, da je ljubljanska skupna zbornica radi ugleda, ki ga zasluži naše — zlasti podeželsko — obrtništvo, predlagala, da naj bodo predsedniki pri pomočniških preizkušnjah obrtni-ki-mojstri. Pa je prišlo drugače. Na področju ločene obrtne zbornice beograjske so bili učitelji že poprej predsedniki pri pomočniških preizkušnjah. In to je sedaj prišlo v obrtni zakon, po čigavi zaslugi? To je vendar povedal g. Vlado Markovič, zastopnik beograjske ločene obrtne zbornice, ki je na shodu v Jnionu izjavil, da jč le ločena obrtna zbornica delala obrtni zakon. Torej je ona za to odgovorna, Pristaši ločenih zbornic, ki ljubljanski zbornici take stvari po krivici očitate, nikarte igrati farizejev in pred seboj pometajte prag.
Za zaščfito obrtniških pravic in boj šušmarstvu
Kreditna pomoč obrtniku in obrtniško gospodarsko
zadružništvo
(Referat g. načelnika Pripravljalnega okrožnega odbora v Ljubljani Filipa Pri. stoua na velikem obrtniškem zboru v OUZD dvorani v Ljubljani dne 4. IX. 1932.)
Dragi tovariši!
Stopam pred Vas s poročilom o enem najibolj perečih in najtežjih vprašanj, ki se tičejo obrtniškega stanu. Že v proštasti je prodrlo mnenje, da je treba obrtnika fcot sreidlnlji obrtni stan ščititi. To iz enostavnega raziloga, ker so merodajni činiteilji prišli do prepričanja, da je obrtnik najibolj zidrav temelj in steber narodnega gospodarstva im je važen falktor tako v socijalnem kakor tudi v državnem pogledu. Zato so začel« razne države že v prošlem stoletju izdajati zakone, ki naj bi ščitili legalno obrtniško delo.
Tudi pri nas imamo zakonodajo, ki naij šlčiti obrtnika, v prvi vrsti naš novi obrtni zakon. S tem v zivezi hočemo spregovoriti v kolibo smatra obrtlni-šltvo danes še vedno potrebno, da se z izpopolnitvijo zakonskih predpisov in urekib ter s primernim nastopom obla-stev, zaščitijo njegove temeljne pravice.
(Mnogo je pri nas pritožb, da sedanji pravni položaj ne nudi zadostne zaščite obrtniku. V tem pogledu se osObito kaže na rak-rano obrtnega stanu na šuš-marstjvu. To se je tako razpaslo, da postaja ob sedanjih kritičnih časih, ko vidimo vse naokrog gospodarsko propadanje, naravnost usodno za našega obrtnika, osobito za naše gospodarsko šibkejše obrtništvo. Na šusmarstvo zadenemo v mestih, zadenemo na trgih in vasici. Mi vidimo, da obrtni zakon strogo prepoveduje neopravičeno obratovanje. Določene so tudi doikaj ostre kazni. Vendar pa vse to le ne pomaga, da bi se šušmarska nadloga ne širila vedno huje. Prihajajo pritožbe, da se pri obrtnih obUastvih mnogokrat ne postopa z vso strogostjo. Culi smo že na jako merodajnih mestih izjave, ki so se glasile naravnost v prilog nelegalnega obratovanja. Na pritožbo proti osebam, ki so neupravičeno izvrševale obrt in odjedale kruh obrtnikom, se je čari odgovor: »Kam pa naj dredo ti ljudje, če ne bodo služili kruh s kalkim obrtnim detam?« Mi pa se vprašamo: »Kam pa naj gre obrtnik, ki je moral izpolniti stroge pogoje, da si more kruh služiti z obrtnim delom, mora plačati težka davčna bremena in socijalne dajatve, ki se mora podvreči strogim predpisom glede izvrševanja obrta, ki mora skrbeti zase in za svojo družino, gledati pa tudi, da more nuditi primeren zaslužek svojemu pomožnemu delavcu. Ali naj velja morebiti dvojna mera? Ali smo moreibiltf državljani dveh kategorij, da bi za enega ne veljali predpisi, drugi pa bi se jih morali strogo držati?
'Priznavamo, da iso nam v borbi proti šulšmarstVu in za zaščito obrtniških pravic šle mnoge oblasti na roko. Priznati moramo, da je kraljevska banska uprava že ponovno opozorila podrejena oblastva na strogost izvajanja obrtnih predpisov in na strogost postopanja proti nelegalnim obrtnikom. Vendar pa moramo razumeti, zakaj se kljub temu po mili volji šušmari še dalje, kakor v posmeh zakonu in odredbam oblastev. Nujno potrebtno je, da se kazni, ki so prenizke, poostre, osobito pa je treba zopeit uvesti zaplembo orodja.
'Na item mestu se hočem dotakniti osobito dveh primerov, ki posebno bodejo obrtništvo. iV piivem primeru gre za razne kaznilnice in poboljševalne zavode, jeitnišnice in tako dalje. Mi vidimo, da se v jefaišnicah, odnosno kaznilnicah, kar na debelo izvršujejo obrtniška dela. V novem obrtnem zakonu je v tem pogledu določeno, da se smejo vršiti pridobitna dela v teh zavodih le, če se deila po naročilu in za javno prodajo. Nismo še imeli prilike ugotoviti, kako se izvaja ta predpis, vemo pa, da smo imeli nekoliko podobne, če tudi ne toliko stroge predpise že preje in vendar so se delala v kaznilnici v Mariboiru krojaška, mizarska, ‘kovinarska in druga rokodelska dela ne samo za potrebe države in ,poitrebe urad-ništva, temveč za privatnike. Verno tudi, da se je v železniških delavnicah, četudi morebiti skrivaje in brez vednosti podrejenih oblasti, delalo za privatnike. Vemo, da so se jetniški kaz-nenci .uporabljali za slikarska, ključavničarska in mizarska dela* za privatnike. Takih primerov bi mogli navesti še celo vrsto. S temi mora biti enkrat konec, kajti obrtništlvo trpi zaradi te konkurence preveč, da bi smeli iti merodajni činiitelji preko tega.
Drugo so zopet taka rokodelska dela, ki se postransko izvršujejo s sitrani podeželskih prebivalcev, ki niso legalni ObrtnikL Že uvodoma sem te vrste šušmarstva omenil. Pri tej priliki poudarjam le, da se morajo sedanje odločbe obrtlnega zakona, ki so znatno izboljšale sedanji obrtnopravni položaj, izvajati čim strožje.
V našem boju zoper šušmarsfcvo ne borno odnehali. Tu nam ne gre samo za škodo, ki nam jo šuišmarstvo povzroča, ali za izgubo, ki bi se dala uitrpeti. Našemu obrtniku gre tu naravnost za obstoj. Mlnoge obrtniške panoge se zaradi gospodarske krize že itak komaj drže. Če se šušmarstvo ne bo omejilo, bode ta nadloga uničila še ono zdravo na Obrtniškem telesu, kar danes še obstoja. Zaradi propada obrtništva bo trpelo delavstvo, ki je v obrtu zaposleno in njegove družine, bo trpel kmečki sfan, katerega hčere in sinovi dobivajo po pretežni večini svoj kruh v obrtnem stanu in trpela bo tudi država sama, katere glavni steber je ravno obrtništvo.
Zato pozivamo vse merodajne čirni-telje. Zaščitite našo sveto obrtniško pravico. Vi tovariši in Vaše organizacije pa vztraifno in brezobzirno v boj proti šušmarstvu!
Ugotovitev
Naš zbor v Okrožnem uradu — manifestacija 137 slovenskih obrtnih zadrug
Naš zbor v Okrožnem uradu je bil manifestacija vsega obrtništva. 137 zadrug je bilo zastopanih po načelnikih in podnačelnikih, 176 zadrug pa je vsega v Sloveniji, to menda dovolj pove. Agitirali smo za zbor le en teden, to je dovolj povedano. Če je Pičmanov nastav-ljenec prišel inspicirat naše zborovanje, predno se je začelo, pa je videl manj obrtnikov, ne moremo pomagati, — ob otvoritvi je bila dvorana nabito polna. Pri nas se je razpravljalo o stvareh, ki so za obrtnike velevažnega pomena — stvarno in temeljito.
Pristaši ločene zbornice v besnosti, ki jo drugim očitajo, hočejo zmanjšati ugled našega lepega zborovanja, pa se jim noče posrečiti. Tri mesece ste lajno gonili: »Le vkup, le vkup«, mi pa samo en teden. Res lajna za zbornico Vam je bila na Vašem zboru prva stvar. In zato ste sramotili pristaše skupnih zbornic, ter celo pred Okrožnim uradom nastavili svoje kričače, ki so na vse načine hoteli naše ljudi odriniti od nas. Mi smo Vas pa pustili pri miru!
Res je člankar v Pičmanovem časopisu malo omejen, kajti 22 sedežev in 22 vrst je v Unionski dvorani, to je bilo zasedeno: od zadaj prava praznina, na galeriji in ob straneh vsega 31 ljudi in sedaj bi člankar moral znati samo množiti, pa bi dobil komaj nekaj čez 400 udeležencev, zlasti če štejemo, da je bilo 60 Hrvatov in nekaj Srbov. On pa je videl tri ali celo štirikrat toliko!
*
Zborovanje v Okrožnem uradu je prikazalo obrtništvu in javnosti stvarno delo in ne prazno »lajno« o ločenih zbornicah, čeprav danes govore pristaši ločenih zbornic o velikem pompu in je bila v nekem dnevniku celo iz-nešena hvala o veliki organizatorični sposobnoisiti (ki izgleda naročena) nekoga, vendar bo smatral vsakdo, ki zna le malo računati, talko kričanje za plod gole bahavosti. Da bi bilo v Unionu zbranih 1300 udeležencev — to nikakor ne odgovarja resnici. V Unionu je bilo 22 sedežev v eni vršiti in 22 vrst, torej 22X22 je nekaj čez 400; stalo jih je pa samo ikakiih 20. To je dejstvo! Računajmo med temi še zastopnike iz ttr-vatske in Srbije! V dvorani Okrožnega urada pa smo bili zbrani sami domači, po večini podeželski obrtniki. Ker imamo vseh zadrug v Sloveniji 176 in je bilo zastopanih na našem zborovanju 137, je jasno kot beli dan, da .ie ogromna večina našega obrtništva za stvarno delo v skupnih zbornicah. Dvorana v Okrožnem uradu je bila vsaj pretežni čas zborovanja nabito polna, tako da so morali nekateri stati celo na hodniku. In to lepo množico smo mi zbrali tekom enega tedna, dočim so naši nasprotniki sklicevali svoj zbor že dva meseca poprej. To nalm je v zadoščenje, in v potrdilo, da je vse trezno misleče in svojih stanovskih dolžnosti zavedajoče se obrtništvo na naši strani in odobrava naše delo ter pot, po kateri hodimo za izboljšanjem obrtniškega položaja in stremeči po njegovem napredku.
(Poročilo staroste slovenskega obrtništva g. Ivana Rebeka iz Celja.)
Stara prisloviica pravi: »Denar je sveta gospodar«. Ta prislovica drži danes v teh težkih gospodarskih prilikah in neprilikah, ki pretresajo današnje svetovno gospodarstvo bolj kakor kdaj prej.
Dokler je človek živel svoje naupri-mitivnejše življenje, ni potreboval denarnih sredstev, zadoščala mu je izmenjava blaga. Sele rapidna razmnožiitev človeškega rodu, vedno naraščajoče za" hteve po udobnejšem življenju in s (tem v zvezi nastajajoča potreba živahne in večje izmenjave blaga in to nele med 'sosedi ali prebivalci enega in istega kraja, tamveč od naselja do naselja, med deželami in državami kakor tudi med prekomorsikiimi deli sveta, so ustvarile svetovno gospodar st v:>, 'ki sloni na denarnih sredstvih. Ta denarna sredstva so biia početkoma in so danes taka, ki omogočajo izmenjavo blaga in pridelkov na n*čin. ki je iahko izvedljiv in brez prevelikih težkoč.
Kopičenje denarnih sredstev je ustvarjalo bogastva, ki so se prvotno zbirala v rokah oblastnikov in pogla-\ aijev plemen, kakor radi vladarjev, ki so imeli neomejeno gospodsivo nad deželo in svojimi podaniki. Polagoma je počelo to bogastvo prihajati v roke onih, ki so si ga znali pridobiti s pridnim delom in varčevanjem, duševnimi in telesnimi silami, često s skopostjo, a največkrat z brezobzirnim izraibljeva-njem svojega bližnjega. Razcvetelo se je brezmejno oderuštvo.
Z nastajanjem industrije in veletrgovine se je pokazala potreba posrednikov na denarnem itrgu, osnovali so se denarni zavodi, v katerih so se zbirala denarna sredstva, v življenje so stopi" le menjalnice in banke, ki pa so bile prvotno v rokah posameznikov ali družin.
Nadaljnji veliki razmah svetovne veleindustrije, veletrgovine in obrta je zahteval preobrazitev teh denarnih zavodov na širšo podlago. Banke posameznikov in po edinih družin so bile prisiljene izvršiti preustrojitev v delniške družbe. Ogromni kapitali, ki so bili v rokah poedincev in ki so ležali skriti in mrtvi pred svetom, so prišli na dan in se začeli stekati v teh zavodih. Ustvaritev bank na principu delničarstva je ustvarila tudi današnji svetovni velekapital, katerega namen je z vsemi sredstvi brezobzirno in dosledno zagospodovati na svetovnem tržišču in priteg" niti nase vso svetovno proiizvodnjo in izmenjavo blaga. Banke in njihovi koncerni so živca svetovnega kapitala, so žile, po katerih se pretaka ona sila, ki more pravilno upotrebljevana koristiti neizmerno, pa tudi povzročati neizmerno gorja. Ustroj bank ni in ne more biti tak, ki bi mogel koristiti malemu in srednjemu človeku, h kateremu se mora prištevati tudi obrtnika. Nobena banka ne more zahtevati zase, pa naj bo ustanovljena pod kakršnimkoli imenom, naslova socijalne inštitucije.
Že davno so spoznali pametni poznavalci gospodarskih prilik, da je apas malega in srednjega človeka iskati v takih inštitucijah, ki so ustanovljene in namenjene edino le za njega. Iz tega spoznanja se je razvilo zadrugarstvo, na denarnem in gospodarskem trgu. To zadrugarstvo se je tudi v naši zemlji prav lepo razvilo. Žal, so ostali obrtniki po večini izven tega razvijajočega se zadrugarstva, le malo je denarnih zadrug, ki bi bile popolnoma v rokah obrtnikov ali pri katerih bi imeli obrtniki glavno 'in vodilno besedo. Že če pogledamo naše slovensko zadrugarstvo, moramo ugotoviti in priznati, da je to našega kmeta izvilo za vselej iz rok pijavk in oderuhov. iLe težki gospodarski krizi je pripisovati današnji moreči položaj našega kmeta. Te krize je kriva svetovna vojna in prav gotovo je pri" čakovati, da se bo naš kmet ponovno povzpel s pomočjo svojega razvitega zadrugarstva in s pomočjo države.
Položaj našega obrtnika ni prav nič boljši od položaja kmeta, da, v mnogih primerih celo slabši, kajti njega teži poleg velike današnje brezposelnosti še pomanjkanje stalnega imetja in vedno naraščajoče dajatve državi, autonomnim oblastem in socijalmim ustanovam.
Klic po cenenem kreditu, ki bi po-magl tudi obrtniku iz njegovih težav, , je vsak dan hujši in iskati bo treba nova pota samopomoči, ki pa jo je dolžna podpreti država z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
(Naša država je v svesti velike dolžnosti, ki 'jo ima napram obrtništvu, ustanovila pred leti s posebnim zakonom denarni zavod, ki naj služi edino ie obrtništvu. Je to Zanatska banka d. d. v Beogradu, katere naloga po zakonu, smislu zakonodavca in pričakovanju obrtništva je, da nudi obrtništvu povo-iljen in cenen kredit. Obrtništvo je pri* čakovalo v tem zavodu svojo rešitev iz vedno se ponavljajočega pomanjkanja denarnih sredstev. Konstatirati moramo, da smo po nekaj letih obstoja tega zavoda razočarani. iNi čuda. Zanatska banka je delniška družba in vsak ustroj delniške družbe je tak in mora biti tak, da mora stremeti za velikim zaslužkom, s katerim more nuditi svojim delničarjem one dividende, kakršne oni pričakujejo. Obresti Zanatske banke se ravnajo po denarnem trgu, delničarji ne smejo dobivati manjših dividend, kakor jih dobivajo pri drugih enakih zavodih. Daši je dala država 19 milijonov dinarjev brezobrestno, znašajo danes obresti Zanatske banke za posojilojemalce 11 odstotkov. Obrtni' štvo potrebuje za svod Obstanek in prcr ovit povsem drugačnih ustanov, ustanov, Iki bazirajo na medsebojni pomoči, ki Imajo značaj socijalmih inštitucij, kakršne predstavljajo kreditne zadruge. Ako bi država tedaj, ko je ustanovila odnosno z zakonom predvidela Zanaf-siko banko, dala z zakonom podlago za ustanavljanje Obrtniških kreditnih zadrug, podprla to akcijo primemo in kreditne zadruge forsirala, bi se tudi obrtništvo vse drugače odzvalo z včlanje-njem, ker bi vedelo, da bo v teh zavo* dih .gospodar le ono. Velik del delnic in obratnega kapitala Zanatske banke izvira iz neobrtnišlkih vrst in popolnoma razumljivo je, da so ti delničarji vložili svoje kapitale iz dobičkaželjno-sti in v pričakovanju do voljnih dividend.
Ako hoče naše obrtništvo biti pripravljeno na vse udarce, ki še pridejo vsled borbe za gospodarski obstanek, ako hoče naše obrtništvo postati res samostojno, je prisiljeno začeti razmišlje-vati o ustanovah samostojnih obrtniških kreditnih zadrug, se njih oprijeti in jilh z zadružnimi deleži podpreti in opre' miti, da bodo zmožne nuditi obrtništvu dovoljne kredite. Vzemimo si za vzgled zadrugarstvo našega kmeta. To zadru-garsitvo je rešilo ogromno število kmetij pred propadom. Mnogo malih in srednjih kmečkih posetev bi danes brez kmečkega zadrugarstva ne bilo. Država se ije zavedala velike važnosti kmečkega zadrugarstva in mu je v neštetih slučajih nudila vso svojo pomoč. Ta država se zaveda in čuti dolžnost, da je treba tudi obrtništvu one pomoči, ki jo je nudila kmetu. Kmet in obrtnik sta najvažnejša stanova v državi. Oba ko-reninita v zemlji in 'Oba sta že po svoji 'številnosti poklicana braniti državo v vsaki nevarnosti, Oba ta dva stanova pa imata tudi enako pravico zahtevati za sebe zaščito od strani države.
Obrtništvo! Zavedi se svoje velike važnosti, zdrami se iz letargije iin preidi na ustanavljanje lastnih obrtniških kreditnih zadrug!
Bakrene, medene In aluminijaste predmete
za obrt, gospodarstvo In kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
M
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradom štev. 9 (ob koncu Streliške ulice)
Nova najdišča diamantov v Ameriki. V peščenih naplavinah Michigana, Wisconsina i Illinoisa so našli zelo mnogo malih diamantov. Največji do zdaj najdeni diamant v Ameriki tehta 21 in pol karata.
Haj je novega?
Jubilej obrtnika. Dne 18. t. m. je obha-. jal svoj petdeseti rojstni dan g. Ivan čeme, posestnik in sedlarski mojster na Igu pri Ljubljani. Spoštovani jubilant je ustanovitelj sedlarske zadruge in njen podnačelnik že od njene ustanovitve. Ob njegovem jubileju želimo, da bi mu bilo usojeno še dolgo vrsto let uspešno delovati za interese zadruge.
Nove volitve v Nemčiji. Po razpustu nemškega državnega zbora je izšla odredba, po kateri so določene nove državnozborske volitve za 6. november.
Stavka mlinov na Madžarskem. V ko-
mitatih Veszprim, Baranya in Baca so lastniki zaprli mline in odpustili delavce, da s tem protestirajo zoper uredbo o postavitvi mlinskih inšpektorjev. Stavkali bodo toliko časa, dokler ne bo uredba razveljavljena.
Intemacijonalna konferenca za agrarne kredite. 2. oktobra t. 1. se bo vršila v Rimu intemacijonalna konferenca za reguliranje agrarnih kreditov, na kateri konferenci bodo zastopani zastopniki institucij za agrarne kredite vseh večjih držav.
Kontrola nad imovino rumunskih politikov in uradništva Posebna ministrska komisija izdeluje načrt zakona o kontroli premoženja politikov in uradništva v Rumuniji. Sodna oblastva bodo na temelju prijav proučila izvor premoženjskega stanja.
Mrtvaške krste na javni dražbi. Beograd je doživel svojo senzacijo, ko se je vršila pred dnevi »Na zelenom vencu« pred kavarno »Triglav« javna dražba šestih mrtvaških krst, ki so bile zdražene za vsoto 3401 dinar.
Ekskurzija nemških obrtnikov v Bosno. V Banjaluki se je pred dnevi mudila večja skupina nemških obrtnikov iz Leipziga, ki so napravili poučno potovanje v Bosno, da si ogledajo bosanske domače obrte. Izletniki so si ogledali tudi Jajce in Sarajevo ter so se preko Hrvat-ske vrnili v domovino.
Največja električna lokomotiva na svetu. Nedavno so švicarske zvezne železnice postavile v promet za najtežjo gorsko progo preko predora Sv. Gottharda •dve orjaški lokomotivi, katerih ena ima 5400, druga pa 6800 HP. Amerikanske električne lokomotive zaostajajo daleč za temi energijami.
Trgovina in obrt v Subotici padata. Ker so mnogi trgovci in obrtniki vrnili •svoje obrtne liste in prenehali opravljati svoj obrt, se opaža zadnji dve leti te posledice krize kaj dobro ravno pri vpisovanju učencev v obrtno-nadaljevalno in gremijalno šolo. L. 1929 je posečalo ti šoli 1350 učencev, dočim je letos vpisanih le 550. In še ti so večinoma otroci mestnih staršev. Delodajalci namreč zahtevajo od učencev kot predpisano izobrazbo 2 razreda srednje šole.
Konkurz tovarne Karl Pollak. 17. t. m. .se je vršil pri tukajšnjem sodišču prvi likvidacijski narok v konkurzni stvari tovarne Karl Pollak. Upravnik konkurz-ne mase advokat in senator dr. Vladimir RaVhihar je priglasil 220 upnikov, ki terjajo v celoti 80 milijonov dinarjev. Sodišče pa je skoro polovico upnikov zavrnilo na civilnopravno pot.
Pozor	
gg-	trgovci
in obrtniki	
	Pločevinaste predmete dobite najceneje pri Karol
mi	
BfiM	Hribernik
	kovinostiskarstvo
	z	Ljubljana VII Žibertova ulica št. 27.
===111111=	
		 H	Izdelujem vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu
1 ■ ■■■■■='■•=	in se priporočam. Delo solidno!
Osnovanje nove tovarne v Celju. V
Celju je osnovan pripravljalni odbor za osnovanje tovarne za avtomobilsko pnevmatiko in zračnice za biciklje in motorna kolesa. Delniška glavnica je predvidena na 6,000.000 dinarjev.
Kje se vršijo mojstrske preizkušnje?
Izpiti se vršijo:
v Ljubljani za kandidate iz mesta Ljubljane in sledečih srezov: Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec in Radovljica;
v Novem mestu za kandidate iz srezov: Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto;
v Celju za kandidate iz mesta Celje in sledečih srezov: Brežice, Celje, Gornji grad, Konjice, Laško, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah;
v Mariboru za kandidate iz mest Maribora ter Ptuja in sledečih srezov: Dolnja Lendava, Maribor-desni breg, Mari-bor-levi breg, Ljutomer, Murska Sobo-i ta, Prevalje in Ptuj.
Za nekatere stroke, kjer obstoje tež-koče radi sestave komisije ali če so kandidati redki, se vrše izpiti v Ljubljani.
Ako Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ugotovi, da so vsa usposobljenostna dokazila in druge priloge kandidata v redu, ga obvesti, da je pripuščen k izpitu, mu določi čas in kraj izpita, določi, katero praktično delo (izdelek), kje in kdaj ga mora izdelati in ga obvesti, kdaj se vrši glavni ustmeni izpit pred komisijo.
Komisije so sestavljene iz treh članov (pri nekaterih strokah iz štirih članov) in sicer iz predsednika ter članov-moj-strov.
Če kandidat dokaže, da dovoljno obvlada vso snov in da je zadovoljivo odgovoril na stavljena vprašanja, proglasi predsednik komisije v imenu komisije, da je kandidat opravil mojstrski izpit. Kandidat prejme nato mojstrsko izpričevalo, ki mu služi za dokaz strokovne izobrazbe za izvrševanje njegovega obrta po obrtnem zakonu in mu daje pravico do naziva »mojstra«.
Zaščita domače obrti
(Referat predsednika Pripravljalnega okrožnega odbora za Novo mesto gospoda Matko Maloviča.)
Tovariši! Novi obrtni zakon je prinesel v devetem poglavju določila o ugodnostih za pospeševanje domače podjetnosti. 2e v uvodu je postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročati obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravnotako morajo država in samoupravna telesa ter njiiih zavodi im ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejuje ta zakon in gredo na račun države, odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tem uporabljati materija!, ki je izdelan v državi. Važlno je, da je zakon obenem tudi določil, kaj se smatra za domači proizvod, kajti poprej je bilo to nejasno in so se zlasti pri licitacijah vedno prepirali o tem, kaj je domači proizvod im kaj mi. Za domači proizvod se sedaj smatra dotični proizvod, pri katerem so izpolnjeni sledeči trije pogoji:
1.) Ako je proizvod popolnoma, ali pretežtoim delom izdelan v delavnici (podjetju), ki ima svojo delavnico, odnosno napravo, na področju naše države.
2.) Ako delavnica (podjetje) predelava surovine in polfaibriikate izdelane v državi in ako v svojih proizvodih uporablje pogonsko silo in sirovine za pogon izključno domačega izvora.
3.) Ako delavnica (podjetje) zaposluje strokovno in pomožno osobje in delavce jugoslovemsikega državljanstva, a delavnico (podjetje) vodi jugosloven-siki državljan.
Mi obrtniki smo s to difinieijo domačega proizvoda prav zadovoljni, ker nam bo v praksi, ako bo ta izvajana v duhu zakona, gotovo veliko koristila. Saj je_ ravno obrtnik tisti, ki najlažje dokaže, da je njegov izdelek res domač, kajti obrtnik dela sam s svojimi rokami in v pretežni večini predelava domače surovine, pomislimo samo na mizarje, čevljarje itd.
Zelo važno določilo, da, ravnotako važno kot prejšnje je, da se pri licitacijah za državo, samoupravo in njih ustanove, morajo določiti pogoji in vzorci posebno kar se tiče materijala, izdelave in dobavnega roka, tako, da bi se domače obrtništvo in podjetja mogla prvenstveno in res uspešno udeležiti licitacij. Ta določba je prav posebno važna, kajti ako pošlje dotična oblast, ali ustanova, ki razpiše licita-
cijo tak vzorec, ki ga pri nas v isti kvaliteti ne moremo izdelati, potem bi bila nam domačim obrtnikom licitacija že vnaprej onemogočena, tako je pa to sedaj izključeno.
Najvažnejše določilo novega obrtnega zakona v tem poglavju pa je, da morajo državne in samoupravne oblasti ter ustanove pri večjih dobavah razdeliti licitacijo na več ponudnikov, s čimer je dejansko omogočeno, da tudi mali obrtnik pride do del, ki jih razpiše država ali samouprave in njih ustanove. To je tudi čisto pravilno, kajti, ako smo obrtniki gospodarsko bolj šibki, smo pa zato po svojem številu močni in je prav, ako plačujemo državi razne dajatve, da smo tudi mi potem deležni kakega zaslužka od nje. Eno pa mi obrtniki na tem mestu zahtevamo in sicer, da naj to, kar velja po zakonu za državna oblastva, samoupravna ob-lasitva in njih ustanove, velja v isti meri spsoh za vse javne ustanove, tako n. pr. pokojninski zavod, okrožni urad za zavarovanje delavcev itd. Saj se vse te institucije vzdržujejo iz prispevkov domačih ljiudi, zato je edino pravilno, ako dajo tudi ti zavodi domačemu obrtniku zaslužka.
Določbe glede licitacij in del, ki sem jih preje omenjali, so ogromne važnosti, saj se gre pri vprašanju državnih dobav za več kot dve milijardi dinarjev. Upravičena je torej naša zahteva, da naj bo obrtnik, davkoplačevalec pri tem tudi primerno upoštevan, da bo pa to mogoče v praksi, je treba, da se zakon o državnem računovodstvu pod poglavjem »pogodbe in dobave« spremeni v toliko, da bo obrtniku res mogoče udeležiti se in res priiti do licitacij. Pri dobavah za celo državo obrtnik pač ne more priti v poštev, zlasti, ker 10 % kavcije ne bi mogel skupaj spraviti. Radi tega zahteva obrtništvo, da se dobave decentralizirajo kolikor mogoče, ker le tako bo obrtniku udeležba omogočena. Praktično, za primer povedano: Okrožno sodišče ali žan-danmerijska postaja rabi za svoje osobje obleko, odnosno čevlje. To prav lahko izvedejo obrtniki, če jih je več, se lahko tako kontrolira dotična količina, ki jo je posamezni obrtnik izdelal, da mora biti pri vsakem izdelku označeno, kdo ga je izdelal. Tako bi bila podana garancija, da bo vsak izdelek odgovarjal vzorcu, ki bi ga posamezni obrtnik dobil.	1	!
Zaščita domače obriti naj bi se izvajala tudi s pravilno trgovsko, odnosno carinsko politiko, ki mora ščititi našega obrttnika, s tem se pa bo koristilo tudi splošnosti, ker se bo denar obdržal doma. Ali je res treba, da smo prejšnje leto uvozili za preko 10 milijonov dinarjev pohištva v našo državo, ko imamo tukaj naše mizarje-obrtnilke, katerih izdelki so boljši in • cenejši kakor inozemski. To velja v veliki meri tudi za druge izdelke, ki jih lahko v dovoljlmi količini doma izdelujemo. Tako za keramične, ki jih pri nas talko krasne izdelujemo, da smo lahko ponosni, itd. V današnjih težkih časih je pač smrtni greh, ako nepotrebne stvari uvažamo. Dolžnost države in javnosti, pa tudi vsakega zavednega državljana je, da podpira obrtnika — domačega človeka. To veleva že čut poštemoistii in solidarnosti. H koncu mojega poročila, dragi tovariši, prosim, da sprejmete sledečo resolucijo: Zaščita domače obrti v duhu obrtnega zakona se naj tudi v praksi tako izvede, da bo obrtništvu in zlasti malemu obrtništvu omogočeno udeleževati se uspešno del za državo in samouprave, kakor tudi vse javne ustanove. V tem cilju se naj novelira zakon o državnem računovodstvu ter določi specijellno za malega obrtnika nižja kavcija, katere vračanje naj se uredi tako', da se bo mogoče malemu obrtniku udeleževati tudii onih licitacij, ki se vrše v krajših časovnih razdobjih ena za drugo. Država naj gleda dalje, da se uvoz obrtniških izdelkov, ki se doma izdelujejo, ali pa lahko izdelajo, popolnoma onemogoči in če treba prepove._______________________________
Resnice
1. Kritika sama ni nič — sodelovanje je vse.
2. Najcenejši razširjevalec ponudb je oglas!
3. Plačujte prispevke točno! S tem podprete Vašo stanovsko organizacijo.
4. Oglasi v stanovskem glasilu so plačani posredovalci med Vašimi naročniki.
5. Vodite poslovne knjige, obvarujete se s tem škode!
Za obvezno kupovanje domačih izdelkov
Uniformiranje nradništva.
G. Miloje Savič je javno opozoril vlado s svojim člankom v beograjski »Pravdi«, ko zahteva uveljavljenje zakona o obveznem kupovanju domačih izdelkov. Piše, da je brez sumnje interes drž. zaščite, da se čim prej; ustvarijo obrt in industrija, osobito industrija državne zaščite v pogledu dviga njenega narodnega gospodarstva. Da bi mogli razviti industrijo na račun uvoza, potem moramo biti odločni, da vse kar se izdeluje v državi, da se tudi v državi sami troši. V tem pogledu morajo prednjačiti država in njeno uradništvo. Naša država namreč predpisuje v čl. 196. zakona o obrtih I za svojo nabavo obveznost kupovanja domačih izdelkov. Tako obveznost pa je treba predpisati tako za uradništvo, kakor za služabnike, in to v okviru posebnega zakona ali z dopolnitvijo uradniškega zakona za novo proračunsko leto. Ta obveznost bi morala glasiti, da je vsak uradnik ali služabnik, tako: državni, banovinski ali občinski, dolžan kupovati preko uradniške zadruge in trgovcev za sebe in svojo družino izključno domače izdelke. V zvezi s tem zakonitim določilom bi morale biti tudi predpisane kazni za kršilce te zakonske določbe. Samoobsebi umljivo je, da bi sledili službeni predpisi, kakšno obleko in obutev bi nosili uradniki in uradnice ter služabniki ob delavnikih in kakšno ob nedeljah. S tem bi bilo tudi omogočeno stan-dardiziranje sukna, platna, usnja, obutve in sploh vsega kar bi se izdelovalo za uradništvo. K sklepu svojega predloga pravi pisec, da bi uradništvo in služabniki kot duhovni voditelji naroda s tem zelo mnogo pripomogli k ustvarjanju in jačanju obrta in industrije v državi.
Naše sodarstvo
(Poročilo sodarskegu mojstra g. Jerneja Golčerja iz Celja.)
Kakor vse druge stroke objta, do* življa tudi naše sodarstvo vsled nara* ščajoče gospodarske krize, svoje naj* večje težkoče. Mislim, da naša stro* ka še ni bila nikdar v tako slabem po* ložaju, kakor je v današnjih časih. Kje je iskati vzroke te krize in kdo so krivci?
Prvi vzrok krize je pomanjkanje dela, ki sloni v pretežni večini na pre* zadolženosti in osiromašenju kmeta* vinogradnika, v padanju cen vinu in drugim pijačam in končno v izdelkih industrije. Drugi vzrok pa je iskati v vedno naraščajočem šušmaretvu, ki se je v naši stroki tako razcvetelo, kakor v malokateri drugi.
Menda je ni stroke, ki bi tako ob* čutila osiromašenje kmečkega prebi* valstva, kakor jo občuti naša. Vsled tega pričakujejo sodarji, da bo stori* la naša država vse, kar je le mogoče, da bo našla za vinogradniške pridelke zunanja tržišča, ker le s tem je mo* goče, da bo nastalo tudi večje povpra* sevanje po sodarskih izdelkih.
(Dalje prihodnjič.)
cphentbki na6ha(nik
Vprašanje: O. L. v M. Namestil sem pri neki trgovini izložbeno omaro. Ista je pa po 6 y2 mesecih odpadla. Lastnik zahteva povrnitev stroškov za pri padcu razbite predmete in zopetno namestitev omare na moj račun. Kakšna določila obstoje v pogledu moje varščine?
Odgovor: Najprej se vpraša, ako so okolnosti iz dobavnega dogovora zastarele. Pri premičninah zastarajo zahtevki vsled slabe izvedbe, izvzet je slučaj namenoma slabe dovršitve, v 6 mesecih. Pri izdelkih na nepremičninah v 1 letu računajoč od dobave. Ako se v vašem primeru tiče samo dovršitve izložbene omare, nastopi 66-mesečno zastaranje, ker se pa to tudi nanaša na namestitev omare na hišo, velja tu enoletna obveznost varščine. Je to pač delo na nepremičnini, vsled tega boste morali omaro namestiti, ako ne dokažete pravilno do-vršitev. Na povrnitvi škode jamčite sami, ako ste krivi, da je bilo delo površno izvršeno. To naj vam pa naročnik dokaže. Ako se mu bo to posrečilo je pa drugo vprašanje. Ravno tako se lahko pritrditev omaje vsled streslaja ali pa slabega zidu, kar se lahko na licu mesta ugotovi. Najboljše je, pristajte na enega ali dva izvedenca, ki naj odločita to vprašanje.	R.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Iz trbovelj nam pišejo: Gospod urednik! Gotovo si mislite, da v našem kraju ni več obrtnikov, ker ne slišite nič o na-lem delovanju. Seveda so različni razlogi mogoče tudi interesi. Zadruge pridno deiujejo v svojih okoliših, ali za skupnost obrtniških vprašanj bi se pa že moralo obrtno društvo pobrigati, če že ob-Btoja. Mogoče se čaka na boljše ln blažene čase; tudi to bi se lahko smatralo za prav, če bi še ne ustvarjalo med članstvom nezaupanje ih rezerviranost? V bodoče, g. urednik, se bomo pa res zdramili, če prej ne na občnem zboru, kateri se redno vrši. Na tem pooblastimo in izvolimo reprezentanco ih plačamo članarino. ObrtniSki pozdrav!
dbodave iH CicUaeije •Skm
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kilogramov mila. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 0. oktobra t, 1. ponudbe glede dobave delov za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudi nilm Velenje sprejema do 26. septembra t 1. ponudbe glede dobave 10 komadov smirkovih plošč, 1 diamanta za rezanje šip in 5 komadov azbestnih plošč. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave tuša, radirk, barv, svinčnikov, risalnih žebljičkov itd. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave bakrene žice, električnega materijala, žarnic; do 5. oktobra t. 1. glede dobave raznega kemičnega materijala (bencol, alkohol, glicerin, vosek, eter, salmijak, soliter, soda, mast za parkete, razna čistila za kovine, klej, razne kisline, gazolin itd. itd.); do 6. oktobra t. 1. pa glede dobave klingerita, azbesta, fiber in ebonita. — Direkcija držav, rudnika Senjski Rudnik sprejema do 26. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jermen. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 108 kg gob za filtriranje vode in
TURPIJARNA
PILARNA
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta Vošnjakova ulica 6
v bližini restavracije „Novi svet"
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnizjih cenah Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino.
520 kg filcov v ploščah; do 28. septembra t. 1. glede dobave usnja, jermen in potrebščin za šivanje transmisijskih jermen ter glede dobave lesa; do 29. sept. t. 1. glede dobave cinkovega belila, svinčenega minija, barv, emajl-laka, kita, šelaka, pločevine, cevi, medenine, raznih kovin itd.; do 30. septembra t. 1. glede dobave jadrenine, platna, bombažnih brisač, kokosovih preprog, orodnega jekla, jeklene žice, jekla, jeklenega motvoza itd. — Dne 28. septembra tega leta se bo vršila pri Komandi 2. velosipedske-ga bataljona v Nišu ofertna licitacija glede dobave gum za biciklje. — Direkcija držav, rudnika v Mostarju sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. Pri Glavnem sa-nitetskfem slagalištu v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: dne 18. oktobra t. 1. glede dobave volnenih odej, dne 22. oktobra t. 1. glede dobave lanenih rjuh in vreč za bolniške obleke, dne 25. oktobra t. 1. glede dobave usnjenih copat, platnenih čevljev, žičnih mrež za okna in košar za kruh, dne 29. oktobra t. 1. glede dobave emajlirane posode, dne 3. novembra t. 1. glede dobave gumiranega platna in kalikoplatna, dne
5.	novembra t. 1. glede dobave čiste vate ter dne 10. hov. t. 1. glede dobave hidro-filne in jodoformove gaze. — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo razne pločevine, železa, žice, kositra, ključavnic, verižic itd., do 10. oktobra t. 1. za dobavo čopičev, ščetk in metlic, do
11.	oktobra t. 1. za dobavo raznih kovin, pločevine, ključavnic, okovov itd. ter do 13. oktobra t. 1. za dobavo desk iz raznega lesa itd. — Prodaja lesa se bo vrši-bra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkov-la potom ofertne licitacije dne 3. okto-cih. — Pri upravi Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo dne 26. sept. t. 1. sklenila pogodba za dobavo telečjega in svinjskega mesa. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe za dobavo žarnic, strojnega olja, krtač in sirkovih metel, raznega orodja (lopat, sekir, žag itd.), bencina, ključavnic, plinskega olja, jermenov in bičev za konje ter Staufer-jevih puščic. — Direkcija državne želje-zare v Varešu-Majdanu sprejema do 28. sept. t. 1. ponudbe za dobavo kristalnega sladkorja in pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika v Velenju spre-jtema do 4. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo moke. Direkcija državnega riidnika v Banja Luki sprejema do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo električnega materijala. — Prodaja stare obleke in obutve se bo vršila potom licitacije pri Upravi policije v Sarajevu dne 31. oktobra t. 1. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Bos. Brod se bo vršila potom ofertne licitacije dne 7. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Za-vidovič se bo vršila potom ofertne licitacije dne 8. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacije dne 17. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.__________
Že v 34 arah
saaži, pUslra ln barva obledele obleke, plašče, klobuke Itd. — Bkrobi ln Bvetlo-llka srajce, ovratnike ln zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH*
Uspeh 19. prireditve Ljubljanskega velesejma
»Ljubljana v jeseni< od 3.—12. septembra 1932 se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča. Združevala je poslovni vzorčni velesejem s kulturnimi in gospodarskimi razstavami. Industrijsko-obrtni in trgovinski del velesejma je bil dobro založen, tako, da je ni bilo pomembnejše produkcijske panoge, ki ne bi bila zastopana, seveda razen onih, ki za jesensko prireditev ne pridejo v poštev. Kupčijski uspehi so povprečno prav zadovoljivi. Razstavljalo je 274 tvrdk, od teh 25 inozemskih in sicer: Avstrija 13, Amerika 3, Nemčija 5, Ogrska 3, Švica 1.
Gospodarsko-kultumi del velesejma je obsegal sledeče razstave:
a) Kmetijska (mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo in med, vino, zelenjadarstvo, jajca, strokovni pouk, gospodarski stroji in orodje).
b) Razstava »Živalca« (perutnina, kunci, bobri, ptice in razne druge male živali).
c) Razstava govedi montafonske pasme 3. in 4. septembra 1932.
d) Razstava čistokrvnih psov vseh pasem 8. septembra 1932.
e) Razstava plemenskih konj 11. septembra 1932.
f) Alpinska razstava.
g) Književna razstava »Teden slovenske knjige«.
h) H. gospodinjska razstava »Domače ognjišče«.
i) Umetnostna razstava »žena v slovenski umetnosti«.
j) I. jugoslovenska fotografska razstava.
k) Razstava pohištva.
1) Obrtna razstava Zbornice TOI, Ljubljana.
m) Razstava male obrti Urada za pospeševanje obrti pri kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
Dne 4. septembra 1932 se je vršila na velesejmu revija slovanskih narodnih noš in dne 11. septembra 1932 tekma slovenskih harmonikarjev.
Zanimanje javnosti za to prireditev je bilo zelo živahno, obisk v številkah izražen okrog 100.000 iz vseh delov države in. iz inozemstva (ČSR, Avstrija, Italija, Nemčija, Poljska, Švica, Indija, Amerika).
Xm. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 3. do 12. junija 1933-
Naše narodno gospodarstvo v avgustu 1932
Zanimivi statistični podatki o napredovanju oziroma nazadovanja zaposlenosti delavcev v industriji
Napredovanje oziroma nazadovanje zaposlenosti delavcev v posameznici indrn-
lnidtu>striiska panoga
Rudarstvo
Poljedelstvo
Gradnija železnic, cest, vodovodov itd.
Gostilne, kavarne in prenočišča
Industrija kože in gume
Higijena
Privatni promet
Tekstilna industrija
J a vrni promet
Industrija hrane itn pijače
Denarni zavodi, samost, pisarne
Trgovina
Mizarstvo
Metalna industrija
Gospodinjstvo
Gledališča, svobodni poklici Predelovanje kiože Grafična industrija Industrija tobaka Industrija kamenja in zemlje Gradbena industrija Centrale za proiz. sil«
Gozdno planinska industrija Olbčirtsiki obrati Gradnja prometnih sredstev Oblačilna industrija Kemična industrija Papirna industrija
Skupaj
Podatki o rudarstvu so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarovani pri Bratovskih sbladndcah (zaikon velikih števil!).
Poljedelstvo je napredovalo radi sezije.
Gradnja železnic, cest iitd. je napredovala radi regulacije Ljubljanice.
Gostilne, kavarne in prenočišča so napredovala radii sezije, radi raznih prireditev, radi izredno lepega vremena itd.
stnijskih panogah v mesecu anngustu 19325' kaže sledeča tabela:
Po'Vipreč.	Prirast	»+« oziro-	Odstotni	
štev. zav.	ma padec »—« od		prirast	
del. v avg. julija 1932			in padec	
1932	absolutno v %		v juliju °/»	
8	+ 3	+60.—%	(+400.—)	
807	+ 151	+23.02	(+	4.79)
2.497	+ 206	+ 8.99	(+	11.44)
3.427	+ 128	+ 3.88	(+	4.14)'
1.436	+ 42	+ 3.01	(-	1.06)>
1.721	+ 23	+ 1.35	(+	0.98)
926	+ 5	+ 0.54	(-	O.H)-
8.798	+ 37	+ 0.42	(-	0.27)
626	+ 1	+ 0.16	(+	1.46)>
3.555	+ 6	+ 0.02	(+	0.38)'
480	0	0.00	(-	1.03)
4.232	— 3	— 0.01	(-	0.40)-
4.144	— 8	— 0.02	(-	0.36)
6.198	— 23	— 0.37	(-	1.50>
7.954	— 50	— 0.62	(-	0.87)
1.199	— 9	— 0.75	(-	1.06>
3.248	— 34	— 1.04	(-	0.55)
1.130	— 20	— 1.74	(-	0.09)
845	- 16	— 1.86	(+	0.35>
4.726	—109	— 2.25	(+	0.29)
6.964	—181	— 2.53	(-	1.80)
604	— 16	— 2.58	( +	0.32)
6.198	—168	— 2.64	(-	7.04)
1.089	— 37	— 3.29	(-	2.-)
274	— 37	— 3.52	' (-	5.02)
4.314	-217	— 4.79	(-	3.41)
1.498	— 87	— 5.49	(-	2.88)
1.610	—126	— 7.26	(-	2.09)
80.508	—512	_ 0.63°/«	(-	0.81)
Oblačita industrija, kemična industrija in papirna industrija so najbolj nazadovale. Njihovo nazadovanje je bilo občutno že v prehodnem mesecu juliju.
O točnem sezijskem, komjunkturnem in sekularnem razvoju posameznih industrij bo mogoče poročati šele kasneje, bo bo doba statističnih opazovanj primerno velika.
OBIRTNA BANK A V LJUBLJANI
POIDIRUŽ^IICA: ILJIUTOMKIR
CENTRALA* KOTNCMES^l TT1RG 4
Račan pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
odgovorni urednik Vladimir' Pfeifer. - Za konzorci.i »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. JezerSek. Vsi v Ljubljani.