PoStnfns r»Ts«*anH ▼ gotovini Leto XVm., št. 269 LJubljana, četrtek 18. novembra 1937 Cena 2 Din UpravruStvo, LjuDljana, Knafljeva Ulica 0 — relefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126 Lnseratni oddelek: Ljubljana 8elen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon St. 190 Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11 842, Praga čislo 78.180, Wten St 105 241. USA in bruseljska konferenca Dne 3. novembra se je začela v belgijski prestolnici konferenca držav, katerih delegati naj bi se posvetovali, kaj je ukreniti, da se krvavi konflikt na Daljnem vzhodu likvidira in da se sploh spravijo v red zapletene zadeve med Kitajsko in Japonsko. Od otvoritve je poteklo že precej dni, ne da bi bilo mogoče zaznamovati kakršenkoli pozitivni zaključek ali uspeh zasedarna. Deklaracija. ki so jo pravkar izglasovali delegati zoper glas italiianskega zastonnika in ob abstinenci skandinavskih držav, je prvi nastop te konference, ki se more imenovati dejanje, dasi je še vedno =;amo izjava. Evropa in z njo vred domala ves svet gleda dandanes zelo skeptično na vsako konferenco, ki se kjerkoli otvori o kakršnemkoli aktualnem mednarodnopo-litičnem vprašanju. Toda s toliko skep-so kot bruseljsko konferenco je svet premotrival vendarle malokatero mednarodno politično prireditev. Nihče tako rekoč od nje ni pričakoval n posredne koristi za rešitev spora med Kitajsko in Japonsko, kaj resnične likvidacije nesrečnega konflikta. Bruseljska konferenca se je začela v prav posebno neugodnih pogojih: Japonska se vabilu na konferenco ni odzvala in tjakaj ni poslala svojega zastopnika. S tem se je možnost za kompromisno rešitev zadeve, ki je sicer v sodobnem političnem razpoloženju poglavitna nada. zmanjšala na najmar>išo mero, je toliko ko povsem propadla. SDričo tega dejstva ie bila odsotnost Nemčije mani pomembna <==>i za nor?"™^*^ m mi-razumno rešitev snora s K*tai«?ko Kdor je pazliivo nrebiral poročil^ 17 R-nsHa ter o Brusliu v zanadnih "lasilih ie mo>»el opaziti preceišnip razočaranje nad zadr^aniem ampričV^fra (jpiogita Norman Daviš ni b;l videti prav nič energičen v svoiih govorih, marveč ie nasnrotno skraino o^imo na^lavlial na ianonskj naslov vabila za pogaia-ni^ ie iz TVVia -nribaipl rr^"1'' odgovor. P^c+aialo je jasno, da H"ose-veltova politika ne bo postala »dinamična«. Ko so bila vsa sredstva za mirno poravnavo izčrpana. <*e je bmc°liska Vor>-fe ^nca povznela do re^oluciie ki leži sedai pred nami. Izšla je iz angleškega koncepta. Odlikuje se no jasnosti in do-ločno«d:i. VpVot ie sve+ na v^nfer»n^b ni vajen. V v^oh točkah no japonsko stališče ter ga obsoja. ZTas+i po vqžni 7S>vn"P+°V ianrvncjV«-'--. glpde vmešavania v kitaiske zadeve, priznanie kitaiskemn postonaniu in na graia japonskemu odkla-nHrbi udeležbe na bnj^eliskih rav^ovorih. V ie bruceli^a resolucija, o^ii-oroa deklaracij -rH-ncnje pravilnosti kitajskega EPILOG MARSEJSKE TRAGEDIJE Podpis konvencij za pobijanje mednarodnega terorja in o ustanovitvi sodišča v Haagu za mednarodne teroriste ženeva, 17. nov. d. Snoči ob 19. je konferenca za mednarodno pobijanje terorja, ki je bila sklicana na pobudo in pod okriljem Društva narodov, končala svoje delo. Konferenci je predsedoval Gaston de VViart bivši predsednik belgijske vlade in je bilo zastopanih na njej 35 držav. Kakor znano, je svet Društva narodov pozval razne vlade na podlagi resolucije od 27. maja 1. 1937., naj se udeleže konference, ki naj bi izdelala dve konvenciji: za pobijanje teroria ter o osnovanju mednarodnega kazenskega sodišča. Konferenca se je sestala v ženevi pri Društvu narodov ter je pričela zasedati 1. novembra. Predmet njenih razprav sta bila načrta omenjenih konvencij, ki ju je izdelal odbor strokovnjakoy. sestavljen v smislu resolucije, ki jo je svet Društva narodov sprejel 10. decembra 1. 1934. po marsej-skem atentatu. Ta največja mednarodna ustanova je v svoii repoluciii obhodila gnusni atentat in sklenila podvzeti vse korake za uveljavljene potrebnih mednarodnih dogovorov o pobijanju sličnih dejanj. Pogodba o pobijanja terorja Konferenca je pričela najprej proučevati konvencijo o pobijanju terorja. V načelni debati o obeh načrtih sta govorila poleg prvega delegata Jugoslavije profesorja beograjske univerze dr. Toma živa-noviča tudi univ. prof. dr. Slavko Stoj-kovič in šef odseka v zunanjem ministrstvu Stojan Gavrilovič. Debate so se udeležili tudi prvi delegati mnoerih drugih delegacij kakor n. pr. Velike Britanije, Francije. Poljske, češkoslovaške, Belgije, itd. Uspeh razprave je bil zelo ugoden tako v podrobnostih, kakor tudi glede osnovnih idej načrta, ki so bile še bolj poudarjene in ojačene. med njimi predvsem misel o dolžnosti držav, da se izogibajo vsemu. | kar bi bilo namenjeno vzdrževanju teroristične akcije proti kaki drugi državi. Ta misel, ki je izražena v čl. 1 načrta, je bila ojačena z izpopolnitvijo, da je dolžnost držav, preprečiti dejanja, ki predstavljajo teroristične akcije, kakor tudi, da kaznujejo teroristična dejanja ter si nudijo pri tem medsebojno pomoč. Druga osnovna misel, ki je izražena v čl. 11 načrta, ugotavlja dolžnost držav, da podvzamejo na svojem ozemlju potrebne ukrepe za onemogočenje vseh akcij proti cilju, ki jih izraža konvencija. Tudi ta misel je bila ojačena v predelanem čl. 11. Razen tega so bili pojmi raznih kaznivih terorističnih dejanj, prjprav zanje in sodelovanja še bolj precizirani kakor v prvotnem načrtu. Treba je tudi naglasiti, da so bile predelane in obstoječim razmeram bolje prilagodene določbe o dolžnosti ekstradicije. Poudarjeno je bilo, da je dolžnost držav, ki ne izroče svojih državljanov, da jih za kazniva teroristična dejanja same kaznujejo, kakor tudi, da kaznujejo tudi tujce za vsa kazniva dejanja, ki bi jih izvršili v inozemstvu in nato pobegnili na njihovo ozemlje. Mednarodno kazensko sodišče Druga konvencija vsebuje določbe o osnovanju mednarodnega kazenskega sodišča. V načrtu so bile izvršene znatne iz-premembe z namenom, da se izpopolnijo praznote in določbe bolje prilagode zakonodaji raznih držav. Omenjeno sodišče bo pristojno samo za kazniva teroristična dejanja. Države niso dolžne, da mu izročajo obdoJžene osebe, temveč imajo samo pravico, da mu obdolženca izroče, ako mu same nočejo soditi, n. pr. da izroče svojega državljana, kakor tudi pravico, da izroče sodišču obdolženca, namesto da ga ekstra- dirajo v drugo državo. V tem sodišču bo pet sodnikov, poleg katerih se voli tudi pet namestnikov. Njihov mandat bo trajal 10 let. Sodišče bo zasedalo v Haagu. Proti krivcem bo uporabljalo kazenske zakone države, na katere ozemlju je bilo dejanje izvršeno, oziroma kazenske zakone države, ki mu je krivce izročila in sicer po onih določbah obeh zakonodaj, ki so za krivca blažje. Pravica do obtožbe bo pripadala na prvem mestu državi, proti kateri je bilo kaznivo dejanje izvršeno, na poslednjem mestu pa državi, ki je obtoženca izročila sodišču. Obtoženci si morejo izbrati zagovornike iz katerekoli države, celo iz onih, ki ne bi pristopile h konvenciji. Razprave sodišča bodo javne, vendar pa more sodišče odrediti, da bodo tajne, toda ne s soglasnim sklepom, kakor je določal načrt, temveč z večino glasov. Konferenca je za določitev definitivnega besedila teh konvencij v smislu sklenjenih izprememb izvolila redakcijski odbor, v katerem je bil član tudi naš prvi delegat univ. prof. dr. Toma Živanovič ob sodelovanju drugega delegata dr. Slavka Stoj-koviča in eksperta Stojana Gavriloviča. Ko je ta odbor končal svoje delo, je konferenca proučila besedilo konvencije, ki ga je izdelal. Odboru je predsedoval profesor pravne fakultete v Parizu Badouan kot namestnik predsednika konference, ki je moral odpotovati v Bruselj. Konferenca je z malimi izpremembami sprejela načrt ožjega odbora in končala svc*e delo 13. t. m. Podpis obeh pogodb Na včerajšnji slavnostni seji, ki se pričela ob 16., so delegati podpisali obe konvenciji. Podpis je bil izvršen na ta način, da so posamezne delegacije podpisale najprej posebej zaključni akt, nato pa prvo in končno drugo konvencijo. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zaključni akt je podpisalo 31 držav, kon encijo o pobijanju terorizma 19, konvencijo o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča pa 10 držav. Ostale države bodo podpisale obe konvenciji kasneje. Značilno je, da so vse tri mednarodne akte podpisale vse države Male antante in Balkanske zveze, pa tudi Bolgarija. Isto je storila tudi Francija ter veliko število ostalih držav. Izjava našega delegata dr. Gavriloviča Po kratki intervenciji prof. živanoviča je šef odseka za Društvo narodo v zunanjem ministrstvu dr. Stojan Gavrilovič izjavil v imenu jugoslovenske delegacije naslednje: Jugoslovenska delegacija pozdravlja z največjim zadovoljstvom uspeh mednarodne konference za pobijanje terorja. Naši delegaciji je nemogoče, da ne bi v tem trenutku opozorila, da je bilo vprašanje onemogočanja in pobijanja terorja preneseno na mednarodno področje na pobudo jugoslovenske vlade, do katere je prišlo po tragičnih dogodkih v Marseilleu. Prežeta s čustvi pietete napram Viteškemu kralju Aleksandra I. Uedinitelju in ostalim žrtvam marsejske tragedije je jugoslovenska vlada sodelovala pri delu, ki je dovedlo do sklicanja te mednarodne konference. To delo je bilo započeto po zaslugi visoke zamisli in plemenitih namenov francoske vlade. V resnici se nam zdi, da ne moremo izkazati dostojnejše časti spominu velikih žrtev onega groznega zločina kalkor na ta način, da združimo njihova imena z delom za pobijanje in kaznovanje terorja v splošnem interesu civilizacije sveta. Ko je izrekel še zahvalo predsednikoma konference Gastonu de Wiartu in prof. Badouanu, glavnemu poročevalcu rumun-skemu delegatu Peliju in tajništvu Društva narodov, je dr. Gavrilovič govoril o uspehih, ki jih je konferenca dosegla. Poudaril je, da sta konvenciji modro dosežen kompromis med dolgoletnimi tradicijami posameznih narodov in obstoječimi potrebami mednarodnega življenja. Konvenciji sta manifestacija mednarodne solidarnosti proti najgnusnejši obliki mednarodne kriminalnosti. ZclPOtcl proti vladi Iske fronte v Franciji Efcstremni desničarji so pripravljali državni udar Mrzlična preiskava, mnogoštevilne aretacije Pariz, 17. nov. o Francoski desničarski elementi so se pod enotnim vodstvom pripravljali za velik državni prevrat. Policija je te dni zaroto odkrila in so bile v Parizu, kakor tudi v vsem seinskem okrožju ter ostalih pokrajinah izvršene velikopotezne preiskave ter je bilo aretiranih mnogo ljudi. Oblasti, ki vodijo preiskavo proti zarotnikom, so sicer zelo rezervirane, kljub temu pa je bilo mogoče zvedeti, da se je zarotilo proti sedanjemu režimu ljudske fronte v Franciji na deset tisoče ekstremnih desničarjev, ki so pripadali raznim političnim skupinam in ki so bili prav po vojaško organizirani. V zarotniški akciji so se združili člani organizacij »Solidarite Francaise«, »Action franeaise« in še nekatere druge manjše ekstremnn desničarske skupine. La Rocque-ova socialna stranka pa oficielno pri zaroti ni bila udeležena. Vesti o velikopoteznih pripravah za oboroženi državni udar so izzvale v Parizu in po vsej Franciji izredno veliko vznemirjenje. Večja skupina francoskih socialističnih in radikalnih poslancev pripravlja posebno interpelacijo, o kateri bodo razpravi iali že na eni izmed prvih sej poslanske zbornice, ko bo nedvomno vsa tajin-stvena zadeva popolnoma pojasnjena Zadevo o veliki zaroti je načelo prav za prav glasilo radikalno-socialistične stranke »Oeuvre«, ki poroča, da je francoska državna policija v sporazumu s sodnimi oblastmi v seinskem deparfementu pričela veliko preiskavo proti tajni desničarski teroristični organizaciji, Id je pod vodstvom neke močne osebnosti. Izvršenih je bilo večje število aretacij. V Parizu samem ni bilo aretiranih mnogo ljudi, tem več pa so jih prijeli v ostalih krajih sein-skega departementa in drugod po Franciji. Veliko šo-slaništvo. Poslanik Henderson je Halifaxa podrobno informiral o položaju v Nemčiji in o programu, napovedanih razgovorov s Hitlerjem in drugimi nemškimi državniki. Popoldne 6e je Haliiax sestal z generalom Goringom. nato pa je poeetil mednarodno lovsko razstavo. Kakor vse kaže, se Hitler do večera ne bo vrnil iz Berchtesgadena v Berlin. Zaradi tega bo lord Halifax jutri zjutraj odpotoval bržkone z letalom preko Monakova v Berch-tesgaden. Pariz, 17. nov. a. Francoski listi posve- čajo razgovorom Halifaxa v Berlinu veliko pozornost. »Epoque« piše, da Anglija iz prejšnjih skušenj že ve, da vsako popuščanje napram Nemčiji pomeni samo to, da postajajo nemške zahteve še večje. Računati moramo z dvojnim. Prvič ni niti govora o tem, da bi bilo mogoče oslabiti os Plim—Berlin, drugo dejstvo pa je, da so odnošaji med Francijo in Anglijo prisrčni. Zato smo lahko mirni zaradi potovanja lorda Halifaxa v Berlin. »Excelsior« piše, da bodo razgovori v Berlinu najbrž koristni, ker se je pokazalo, da so odnošaji med Francijo in Anglijo res odlični. Ta prisrčnost odnošajev je tudi rešila mir v španskem vprašanju. Odbila bo tudi srečno vse revizionistične napore. »Fi-garo« objavlja članek, v katerem ponavlja Hitlerjeve besede, da je konec nenadnih udarcev. V tej luči moramo spremljati berlinske razgovore. I Vojvoda d'Aosta abesinski podkralj Rim, 17. nov. w. Maršal Greziani je iz zdravstvenih rrzlogov odstopil kot guverner italijanske vzhodne Afrike in abesinski podkralj. Za njegovega naslednika je Imenovan vojvoda d* Aosta. ki je na potu v vzhodno Afriko Dos'ej je bil vojvoda d' Aosta poveljnik letalstva na tržaškem področju. Političen atentat v Varšavi Varšava, 17. nov. AA. Neznanci so izvršili včeraj atentat na voditelja poljske mladine Rutkowskega, pristaša polkovnika Adam? Koca. Ko je odhajal iz svoje h'še so oddali nanj tri strele v trenotku, ko je stopil v avto. Ena krogla je prestre-lila klobuk. Rutkovvsikii je oddal nekoliko strelov na napadalce, ki so nato pobegnili v svojem avtomobilu. Prodiranje Japoncev Mesto Sučov ogroženo — čangkajškova vlada se seli iz Nankinga stališča ter obsodba japonskega poston-ka. Povsem razumljivo je. da je zbudila v Tokiu ogromno ogorčenje. Toda bruseljska deklaracija pomeni samo moralno dejanje, moralno obsodbo. Tudi po japonski invaziji v. Mandžuriji je bila sklenjena nodobna moralna obsodba japonskega napada. Zato je sedaj težišče važnosti na dejstvu, da je bruseljska deklaracija izrekla še en aoel na Japonsko, hkrati pa pustila odprta vrata v nadaljnjo presojo in odločitev za slučaj, da ostanejo v Tokiu trdovratni. V komentarjih iz Bruslja se poroča, da je prevzela Amerika nalogo, da sestavi poročilo ter predlog za nadaljnji postopek, potreben v primeru, da ostane sedanji apel brez odziva ter uspeha. Prav v zvezi z Rooseveltovim govorom dobiva ta vloga poseben pomen in zasluži največjo pozornost, dasi je na osnovi dosedanjih izkušenj primerna ter umestna največja rezerviranost, če ne celo skepsa. Spor, ob katerem se je zbrala bruseljska konferenca, je take prirode, da so se ob njem dodobra pokazali in še določneje razvili obrisi sodobne svetovne politične situacije ter grupacije v oba velika tabora. Prav spričo tega dobiva ta konferenca velik pomen, kljub temu da svet spremlja njeno delo upravičeno z največjo skenso. Tz istih razlogov im? tudi sedanja dekla raci ia veči' uomf"-ter ga ob aktivnejši udeležbi Amerike i obeta imeti tudi v bodoče. Sanghaj, 17. novembra, o. Položaj na bojišču med Tajhunskim jezerom in Jang-cejem je za Kitajce zelo resen, kar tudi njihovi vojaški strokovnjaki sami priznavajo. Japonci so le še nekaj km oddaljeni od Sučova in je računati, da bo mesto padlo v njihovo posest še pred koncem tedna. Japonska vojska na šanghajski fronti šteje sedaj že 250.000 mož. Tudi na severnem bojišču prodirajo Japonci z vso naglico v pokrajino šantung; njihove sprednje straže so le še 120 km oddaljene od Sinanfua. Med tem se nadaljuje evakuacija Nankinga. Zunanje, finančno ministrstvo ter ministrstvo za narodno zdravje so se že preselila v Handav. Ostala ministrstva se selijo v Sečuan. Le vojno ministrstvo bo ostalo še nadalje v Nankingu. Tudi tuja diplomatska zastopstva pripravljajo organizirano evakuacijo tujcev. Zamenjava kitajskih čet Nanking. 17- nov. A A. Kitajske čete. ki so se borile na šanghajskem bojišču, so odpoklicane. na njihovo niPSto so pa oisle nove. ki so zavzele črto, dolgo 140 km. ki se razteza iz Pukava do Čakua. Najnovejša ojačenja. ki so prispela v Nanking iz pokrajine Sečuan, štejeio 150.000 mož. Kitajci so zgradili nasip pri Cunejangu in položili mine v reki Janfrce kar pričakujejo, da bodo Japonci skušali prebiti nasin pri Kjanginu. Japonci trdijo, da so japonske sprednje čete. ki prodirajo ob železniški progi šanghaj—Nanking, prispele do 17 km rred Sučov. Razširjenje japonske mobilizacije Tokio. 17. nov. o. Vojno ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri se podaljša mobilizacijski rok za vse mob'liz'rano rezervno moštvo za nedoločen čas. Rezervisti so bili mobilizirani za 3 do 4 mesece. Očitno so odločilni vojaški krogi v Tokiju prepričani, da bo voina na Kitajskem trajala mnoero kakor so prvotno računali. Veliko pozornost so izzvale najnovejše japonske zahteve glede uprave šanghaj-skih mednarodnih koncesij, ki so jih objavili današnji listi. Japonska vlada zahteva: 1. Japonsko nadzorstvo nad vsemi upravnimi ustanovami v šanghajskih mednarodnih koncesijah, ki so ga doslej izvajali zastopniki nankinške vlade. 2. Imenovanje vojaških svetovalcev v vseh upravnih svetih. 3. Ustanovitev posebnega japonskega policijskega urada za borbo proti komunizmu in Kuomintangu. Uvedba najstrožje pisemske, brzojavne, telefonske, tiskovne in knjižne cenzure. 5. Odpust vseh upravnih uradnikov, ki se izkažejo za nezanesljive in ki ne bi hoteli sodelovati z japonskimi oblastmi. Nuncij Pelegrinetti postane kardinal Rim, 17. novembra, c. Dne 13. decembra se sestane v Vatikanu tajni, dne 16. decembra pa iavni konzistorij. Pr; tej priliki bo papež imenoval pet nevih kardinalov in sicer tri Italijane in dva inczemca. S tem bc dosegel sveti kolegij 69 članov, kolikor jih je le redkokdaj imel. Od teh bo 39 Italijanov in 30 inozemcev. Najvišje število članov kolegija je 70. a le redkokdaj je bil kolegij polnoštevilen Z decembrskim imenovanjem se bo število italijanskih kardinalov povečalo od dosedanjih 36 na 39. inozemskih kardina'ov pa od 28 na 30 Za nove kardinale bodo imenovani beneški patriarh msgr Piazza. papeški nuncij v Beopsadu msgr Pellegrinetti, ki že od leta 1922 zavzema to mesto in je njegova največja zasluga, da je prišlo do sklenitve kon-korda*a, nadalie postanejo kardinal' west-minstrski nadškof Hinsiev. tainik za izredne cerkvene zadeve msgr. Pičcardo in li-onski nadškof Gerlier. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO.' Beležke Kabinet Tatarescu št 2 V dosedanjo Tatarescovo vlado je stopil Se zastopnik Jorgove stranke — Volilni dogovor s stranko Vajde Voevoda Dr. KroSta o položaju Odločna odklonitev »nesmiselnih kombinacij44 o nemški »prosti roki44 v srednji Evropi Praga, 17. novembra, b. V zunanjepolitičnem ouooru senata je imel zunanji minister dr. Krofta zaključni ekspoze o mednarodnem položaju. V uvodnih besedah je najprej zavrnil očitke, da so bila njegova izvajanja v prvem ekspozeju preveč pesimistična, kajti res je samo to. da je sedanj' mednarodni položaj zares zelo resen in pa kritičen Ln zato vojna nevarnost še ni na obzorju, kakor to mislijo nekateri. ČSR zvesta načelom nevme-šavanja v Špansko vojno Nato j© prešel na špansko vprašanje in še enkrat z vso aHočnostjo izjavil: Češkoslovaška se bo tudi v bodoče držala načel popolnega nevmečavanja. To pa seveda ne pomeni, da bi češkoslovaška vlada upoštevala v enaki meri Francovo vlado kakor republikansko, kajti za ČSR je republikanska vlada edina priznana vla'ia v Španiji. Ako 6mo navzlic temu dovolili Francovim ubežnikom azilske pravice, smo to storili v skladu ^ splošno veljavnimi mednarodnimi načeli, ne pa zaradi priznanja Francovega režima. Glede imenovanja angleških konzularnih agentov v Francovi Španiji sem mnenja, da je napačna trditev, da bi to predstavljalo že priznanje Franoove vlade po Angliji. Angleški ukreip je zpolj praktičnega značaja. Prelom diplomatskih odnošajev s Portugalsko Prelom diplomatskih odnošajev e Portugalsko je povsem neutemeljen in je bilo češkoslovaško postopanje v tem vprašanju korektno. V času. ko diplomatski odnošaji niso prekinjeni niti med državami, ki so medsebojno zapletene v vojno, je naravnost groteskno, ako jih je Portugalska zaradi tako nepomembnega dogodka prekinila. Cele zadeve pa vendar ni jemati preveč tragično. ker ni ČSR zaradi tega utrpela nobene materialne ali moralne škode. Halifaxov obisk v Berlinu Večkrat je bilo slišati mnenje, da je naš pakt z Rusijo glavna ovira naSe.ua vklju-čenja v srednjeevropski prostor. Toda vprašam vas, kdaj sta se Francija in Rusija izrekli proti temu, da bi »e prihEžaH ostalim srednjeevropskim državam. O tem mi ni nič znano, znano pa mi je, da bo pokarale nekatere držav© veliko vznemirjenost, o kar smo postavili v evoj program srednjeevropsko zbližanje. Stvarno je povsem netočna trditev, da je os Pariz-Praga-Moskva napoti naši pritegnitvi v srednjeevropski prostor. Kor je izmed govornikov v razpravi o mojem ekspozeju omenil možnost večjega nemškega vmešavanja v srednjeevropske zadeve po Halifaxovem oHsfcu v Berlinu, poularjam: Govorice, da se pripravljajo v Berlinu razprave in pogajanja v srednji Evropi in da namerava Anglija prepustiti Nemčiji »prosto roko« v podunavskem bazenu. moram kategorično zavrniti kot neresnične in celo kot nesmiselne kombinacije. Saj bi to pomenilo, da nas hoče Nemčija napasti in da bo Anglija k temu mol; čala, Ali si more sploh kdo misliti da bi mogli v Berlinu o čem takem razpravljati? Nesmiselnost te kombinacije je torej na dlani. Prav tako nesmiselna je tudi druga vest v zvezi s Halifaxovian obiskom, da se bodo namreč sedaj vodila v Berlinu pogajanja o nekakšni nemški zahtevi proti Češkoslovaški. da prizna suletgkim Nemcem popolno avtonomijo. Predvsem Nemčiji ni potrebna privolitev Anglije za postavitev take zahteve. Razen tega po Nemčiji mednaro»1tii običaji dobro znani in se zato ne bo vmešavala v notranje zadeve. V ostalem pa bile vee te govorice demantirane tako v Berlinu v napol uradni objavi kakor v Londonu. Protikomunistični pakt Gle de protikomunističnega pakta ^lahko ugotovim, da se sklepajo najrazličnejše po-g.ni lip. od katerih končno ničesar ne ostfa&e. Dovolj je. ako v tem nosrledu opozorim na tako zvaiii četvorni pakt h leta 19:13. Zato je težko reči. kakšne posledice utegne imeti protikom.ustični pnkt, ker ni njegov namen nikomur znan. Od razvoja celokupne politike držav, ki so ta pakt podpisale, bo končno odvisno, ali bo pomenil pakt še večje tNSžanje med njimi ali pa bo ostal samo mrtva črka na papirju. Vsa rodbina vojvode Hesenskega našla smrt pri letalski nesreči Bukarešta, 17. nov. w. Design i ranemu ministrskemu predsedniku Tatarescu je uspelo sestaviti vlado na širši podlagi, kot je bila njegova dosedanja vlada. V novi vladi 6o izvršene naslednje spremembe: Incules, ki je bil podpredsednik v prejšnji vladi, je v novi vladi prevzel resor prometnega ministra na mesto Franasoviča, ki je v novi vladi notranji minister. Na.me6to prejšnjega kmetijskega ministrstva sta zdaj dve ločeni ministrstvi, in sicer ministrstvo za industrializacijo kmetijstva in ministrstvo za kmetijstvo. Prvi resor je dobil Manolescu Strungi. ki je bil član prejšnje Tatarescove vlade, druge ministrstvo je pa prevzel Jonesco Siseti. Za. ministra industrije je imenovan '"ne. £u- London, 17. nov. k. Snoči je imel ožji odbor za nevmešavanje krajšo sejo, na kateri je razpravljal o dosedanjih rezultatih posredovalne akcije pri obeh španskih režimih, ki jo je v smislu poslednjih sklepov plenarnega odbora započei predsectniK lord Plymouth. Ugotovila so, da španski vkicii še nista defmitivno zavzeli svojega astališča do angleškega načrta, po katerem naj bi Se vsi tuji prostovoljci umakniti iz Španije, obenem pa priznale Francovi vladi vse vojaške pravice in končno £ pomočjo mednarodne kontrole državljanska vojna v Španiji omejila le na Špance. Seja bi bila zato brezpredmetna, če ne bi ruski poslanik Majski podal posebno izjavo ruske vlade, ki je nenadoma opustila svoje pridi-žke glede angleškega načrta in nanj v celoti pristala. Spričo tega se je mednarodni politični položaj gle-ae na Španijo vsekakor zbaljšal in je sedaj ureditev tega problema odvisna le še od stališč, ki jih bosta zavzeli obe španski vladi, ter od dobre volje ostalih prizadetih držav glede izvedbe angleških načrtov. Lord Plymouth se je za izjavo poslanika Majskega zahvalil v imenu vseh nevtralnih držav in poudaril, da je v znatni meri pripomogla k razčiščenju zamotanega španskega vprašanja. V vsakem primeru je pričakovati, da bo mogoče sedaj vse lažje izvesti angleške načrte, katerih končni namen je. da Spanci sami odločijo o svoji usodi, na drugi strani pa, da se obnovi mednarodni mir, ki ga je španska državljanska vojna doslej močno ogražala. O snočnji 71 seji ožjega odbora je bil objavljen tudi poseben komunike, ki med drugim tudi prava, da se v posameznih tehničnih odborih izvedba poedmih poglavij angleškega načrta podrobno proučuje in da bo to delo v kratkem končano Zato je pričakovati, da bo mogel ožji odbor že na svoji prihodnji sej: ki bo prihodnji teden, končno sklepati o ukrepih, ki naj se v smislu angleškega načrta in obeh dodatnih resolucij podvzamejo za končno izločitev španskega problema iz evropske mednarodne politike. Pričakovati je, da bosta dotlej tudi obe španski vladi predsedstvo odbora podrobno informirali o stališčih, ki sta jih zavzeli tako glede umika tujih prostovoljcev iz Španije in priznanja vojaških pravic Francovi vladi, kakor tudi glede obnove kontrole ob španskih mejah ter na Sredozemskem morju. Ožji odbor se bo sestal bržkone prihodnji ponedeljek ali torek. Ru. i]a hoče sodelovati pri pomorski kontroli London, 17. nov. o. Kakor poročajo listi, je ruski poslanik Majski na snočnji tajni seji ožjega nevtrainostnega odbora v zvezi z znano izjavo o ruskem pristanku na Stalin zapira svoje diplomate' Stockholm, 17. novembra, o. Po vesteh iz Moskve tam službeno potrjujejo, da je polici1 a aretirala dosedanjega sovjetskega poslanika v Berlinu Jurenjeva, ki so ga osumili stikov z narodno socialističnimi politiki. o katerih pa moskovske vlade .ii obvestil. Aretiran je b'1 tudi ruski poslanik v Ankari Karski zaradi sabotaže in izdajstva. Nadalje so prijeli Stalinovega fotografa Nišena, ki je baje vdelal v svojo foiokame-ro peklenski stroj in nameraval aparat s strojem »pozabiti« pri Stalinu Končno potrjujejo. da so bili aretirani dosedanji šef za tisk Tale. ruski poslanik v Varšavi Po-dolski in še drugi. Neznana je usoda ruskega poslanika v Helsingforsu Asr-rusa. ki bi se moral že pred mesecem dni vrniti na svoje diplomatsko službeno mesto. Obisk šefa bolgarskih železnic Beograd, 17. novembra. AA. Danes dopoldne je obiskal generalnega direktorja državnih železnic inž. Dimitrija Na.umoviča generalni direktor bolgarskih državnih železnic Boris Kolčev. Pri tej priliki sta razpravljala o raznih prometnih vprašanjih, za katere se zanimata bolgarska in naša železniška uprava. Seja mednarodne železniške unije Beograd, 17. novembra. AA. Z nocojšnjim simplonom odpotuje v Italijo generalni direktor jugoslovenskih državnih železnic inž. Dimitrij Naumovič. Zastopal bo našo železniško upravo na sestanku upravnega odbora mednarodne železniške zveze, ki se sestane 22.. 23. in 24. t. m. v Neaplju. Naša vojaška misija se vrača iz Italije Rim, 17. novembra. AA. Jugos'ovensko vojaško odposlanstvo, ki je bilo nekaj časa v Italiji, kjer je obiskalo razne vojaške ustanove in industrijska središča, je danes odpotovalo iz Rima. zoliu, bivši industrijski minister. Valer Pol-ratm je imenovan za ministra brez portfe-lja, dr. Stopa, član Jorgove stranke, pa za generalnega pol tajnika v delovnem ministrstvu. Predsednik vlade Tatarescu je dal poročevalcem listov tole izjavo: V današnji avdienci 6em poročal kralju o rezultatih svojega prizadevanja za sestavo nove vlade. Z nacionalistično demokratsko stranko, ki ji predseduje Jorga, sem dosegel sporazum. Tudi sem sklenil volilni dogovor s stranko romunske fronte, ki ji na-čeluje Vajda Voevod. Po tem sporazumu ostane vsaka izmed strank na svojem stališču. ker je sporazum izključno volilnega značaja. Drevi ob 10. bo nova vlarla prisegla kralju. angleške načrte zahteval, da se sedanja mednarodna kontrola na Sredozemskem morju, kakor se izvaja po nyonskem sporazumu, toliko spremeni, da bo pri njej sodelovalo tudi rusko vojno brodovje. Glede na to poudarjajo angleški politični krogi, da se bo moral nevtralnostni odbor boriti še z velikimi težavami, ker nikakor ni pričakovati, da bi Italija kot sredozemska sila, ki sodeluje pri mednarodni kontroli, pristala na rusko sodelovanje. Velike težave je treba pričakovati tudi pri umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Kakor znano, določa angleški načrt, da se bodo španskim frankovcem priznale vse vojaške pravice šele tedaj, ko se bo pokazal kakšen vidnejši napredek v umiku tujih prostovoljcev. Francija in Anglija smatrata, da se bo očitni napredek te akcije pokazal, ko bo 70 do 75 odstotkov prostovoljcev zapustilo španska tla, ni pa verjetno, da bo na tako interpretacijo omenjene določbe pristala tudi Italija. Francov odgovor Pariz, 17. nov. br. Kakor se doznava, so Francovi diplomatski agenti, ki so snoči prispeli v London, prinesli tudi pismeni odgovor generala Franca na predloge londonskega odbora glede umika prostovoljcev iz Španije. V noti, ki bo izročena angleški vladi in predsedniku londonskega odbora, izjavlja general Franco, da je pripravljen storiti vse, kar je v njegovi moči, da se angleški načrt do kraja izvede in da se odpravijo vsi tuji prostovoljci iz Španije. Odgovora valencijske vlade doslej še ni. Belgijski kralj za ofirnovo španske monarhije ? London, 17. nov a Snoči je angleški kraljevski par priredil v Buckingham&ki palači banket na čast belgijskemu kralju Leopoldu IFI. Na banketu je bila tudi kraljica Marija in 12 članov kraljevske družine. Kralj Leopold je donoldne sprejel v salonu Buckinghamskega gradu člane diplomatskega zbora, na to pa se je odpeljal z avtomobilom na obisk k kraljici Mary. Po informacijah dobro obveščenih pariških krogov namerava kralj Leopold III. v Londonu podvzeti posebno pobudo za ureditev španskega problema Kralj Leopold se zavzema za obnovo monarhije v Španiji. Za španskega vladarja naj bi bil po njegovi zamisli proglašen drugi sin bivšega kralja Alfonza XIII., don Jaime. Obenem naj bi se v vsej Španiji odredil splošni plebiscit. Iz Španije bi se seveda morale poprej umakniti vse tuje čete. Pc mnenju kralja Leopolda bi restavracija monarhije nedvomno dovedla do skorajšnje zaključit-ve državljanske vojne. Mil m Radosavljevic oproščen Beograd, 17. novembra, p Danes je bila pri okrožnem sodišču v Beogradu objavljena sodba v procesu proti bivšemu upravniku Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov Milanu Jladosavljeviču. Za sodbo je vladalo ogromno zrmirnanje. Sodišče j3 na podlagi večdnevne razprave zavrnilo obtožbo državnega tožilca in obteženega Milana Radosavljeviča oprostilo. Sodišče se je postavilo n,? osnovi § 276 kp.p na stališče, da je Udružc-nje rezervnih oficirjev m bojevn sov privatna, ne pa javna organizacija. Zato upravne oblasti tudi niso bile upravičene imenovati komisarje, niti ni bil ta legitimiran, da bi podal kazensko prijavo prod prejšnji upravi ali posameznim njenim članom. To pravico bi imela samo uprava Udruženja, ki pa. tega v zakonitem r^ku 3 mesecev ni storila. Ta razsodba je izzvala tako v javnosti, kakor v pravnih krogih veliko senzacijo. škofje pri ministru' za telesno vzgojo Beograd, 17. novembra. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič je sprejel ob 12. v svojem kabinetu zagrebškega nadškofa-koadjutorja dr. Alojzija Stepinca, splitskega škofa dr. Bonifacija in križevskega škofa dr. Njaradija in se pomudil z njimi v daljšem razgovoru. Iz državne službe Beograd, 17. novembra, p. Upokojen je načelnik železniške direkcije v Ljubljani Fran Jelašič. — Z odlokom ministra pravde je postavljena za knjigovodkinjo 9 skupine uradniška pripravnica Marija D juti pri apelacijskem sodišču v Ljubljani — Premeščeni so pisarniški uradniki 6reski,h sodišč Dragutin Šavel iz Višnje gore v Mokronog, Slavko Jerančič iz Žužemberka v Višnjo goro in Anton Križnik iz Mokronoga v Žu-žemberk. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Srbstvo In jugoslovenstvo O tej temi je govoril v nedeljo podpredsednik Srbskega kulturnega kluba v Beogradu dr. Nikola Stojanovič o priliki svečane posvetitve novih klubskih prostorov. Med drugim je izvajal: >0 jugoslovenstvu obstoje razne teorije. Resnici je morda najbližja ona, ki smatra jugoslovenstvo za sintezo srbstva, hrvatstva in slovenstva. Za trajno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter za ustvaritev enotne jugoslovenske zavesti je potreben močen skupni okvir, ki more biti eamo skupna ju-goslovenska država. Izgraditev Jugoslavije smatramo mi zato za glavni smisel jugoslo-venstva. Srbi tvorijo polovico prebivalstva Jugoslavije in prebivajo v najvažnejših jugoslovenskih pokrajinah od Timoka in Vardarja do Jadranskega morja. Oni imajo državotvorno tendenco in vojaške ambicije ter so tudi v praktičnem delu najbolj vztrajni. Za dolžnost vsakega Jugoslovena smatramo, da pbmaga, da se dobre srbske lastnosti razvijejo do skrajne meje možnosti, kajti zavedno in močno srbstvo predstavlja najzaneslivejšo obrambo Jugoslavije. Prepričani pa smo pri tem, da tudi Hrvati in Slovenci ne bodo zaostajali ... Jugosloven^.vo ima mnogoštevilne nasprotnike- Za borbo proti njim je potrebna združitev vseh nacionalnih sil. Glavno je, da bo uspeh povoljen za jugoelovensko državo«. Potrebna korektura „Domoljubove kronike44 Pod tem naslovom nam piše bivši ugledni pripadnik slovenske orlovske zveze: »Pretekli petek ste v >Jutru« pod za-glavjem »Tz Domoljuhove kronike« ponatisnili navedbo, da je bil prvi slovenski orlovski tabor v začetku avgusta 1919 v Mariboru. To je huda pomota. Izprva sem sodil, da ste se vi zmotili, zato sem pregledal jubilejno številko »Domoljuba« in se preveril, da je navedba v n jem napačna. Prilagam vam izkaznico v dokaz, da je bil prvi slovanski — ne slovenski, kakor sedaj piše ^Domoljub« — orlovski tabor v Mariboru od 29. julija do 3. avgusta leta 1920. Ce se }e »Domoljubov« kronist motil celo v navedbah glede tako važnih dogodkov, kakršen je bil zanje slovanski orlovski takor. potem 6i lahko mislimo, s kolikšno površnostjo je obravnaval ostale dogodke! Na drugi strani je pa v tem, da nihče izmed takratnih udeležencev mariborskega tabora ni popravil omenjene navedbe v »Domoljubu«, pač zadosten dokaz, kako trajno so se velike orlovske prireditve vtisnile Slovencem in Slovanom v spomin«. Pozdravljanje šolskih otrok Te dni so prejeli razni lokalni činitelji JRZ okrožnico, ki jih med drugim opozarja, da je predpisala banska uprava naj se v vseh osnovnih šolah uvede enotno pozdravljanje. Okrožnica pravi, da so poslej predpisani pozdravi »Dobro jutro! Dober dan! Dober večer! Lahtko noč! Zbogom!« Duhovščino naj otroci pozdravljajo »Hvaljen Jezus!« Očetovska svarila »Hrvatskega dnevnika44 Že ponovno smo zabeležili, kako hudo se v hrvatskem taboru dr. Mačka grizejo med seboj zlasti klerikalci in frankovci s »Hrvatsko stražo« ter samostalci z Vilderjevo »Novo riječjo« na čelu. Klerikalci in frankovci odrekajo samostalcem pravico in upravičenost samostojne stranke ter jih neprestano pozivajo, naj se razidejo; hrvatski samostalci naj se priključijo HSS. srbski pa kaki srbski stranki. Javna polemika je zavzela ie teko ostro obliko, da je čutil potrebo poseči vmes tudi »Hrvatski dnevnik« kot glavno glasilo dr Mačka. Napisal je uvodnik, v katerem pravi najprej, da gre pri tem za prepir med liberalno in klerikalno inteligenco, kar pa kmete prav malo zanima. Obe skupini nato očetovsko svari, naj se bolj brzdata, odločno pa jemlje v zaščito samostalce. Med drugim pravi o njih: »Nihče ne more zahtevati od Hrvatov, ki so pripadali SDS že pred osnovanjem SDK. da bi izstopili iz svoje stranke in vstopili v HSS. Hrvatski člani SDS podpirajo politiko KDK, ki se vodi po navodilih predsedn:1-ca dr. Mačka. Torej podpirajo kot člani zavezniške stranke borbo HSS kot predstavnice hrvatskega naroda. In dokler bodo tako delali, moremo biti samo zadovoljni z njimi. Ako dr. Maček ne zahteva od njih naj vstopijo v HSS. potem imajo to drugi tem manj pravice zahtevati.« Glasilo nadškofa dr. šariča o šolski politiki »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr Šnriča, razpravlja v uvodniku o šolski politiki in postavlja načelo, da mora postati šolt,ko vprašanje centralno vprašanje vseh katoličanov v Jugoslaviji. Med drugim pravi: »Katoličani morajo izdelati točen program svojih zahtev v pogledu šolstva. Katoliška cerkev mora postaviti načelo čim svobodnejšega razvoja in avtonomije katoliškega šolstva. Z vso silo mora tudi voditi borbo proti postopni laizaciji državnega šolstva. Boj za katoliško šolo mora voditi Cerkev sama kot celota, ker ima samo ona dovolj avtoritete in moralne moči za tako borbo. Vsaka druga akcija lahko več škoduje kakor koristi. Zato je treba v bodoče preprečiti, da bi se posamezni samostanski redi pogajali na svojo pest in odgovornost glede usode svojih šol. Tu more nastopati kot polnovreden partner z državo samo cerkev, in nihče drugi. V tem pogledu so bili tudi sprejeti na zadnji konfcrenci jugo-slovenskega episkopata primerni sklepi.« Klerikalna in frankovska akcija v Zagrebu Nedavno je objavi! »Hrvatski dnevnik« zanimivo vest, ki smo jo posneli tudi v »Jutru«, da se namreč odlični pripadniki bivše hrvatske klerikalne stranke ter zastopniki zagrebških frankoveev pogajajo o obnovitvi klerikalne stranke, ki bi jo vsaj začasno podpirali tudi frankovci. »Hrvatski dnevnik« je navedel razna imena, med njimi znanega grško-katoliškega kanonika dr. Šimraka Ta je zanikal, da bi se udeleževal omenjenih pogajanj, drugi imenovani gospodje pa so na vest »Hrvatskega dnevnika« molčali. Na njihov naslov je napisal »Hrvatski dnevnik« v včerajšnji številki: »Molk često tudi dovolj pove. Nas ta molk Bruselj, 17. nov. br. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je pripetila v bližini znanega kopališča Ostende v Belgiji včeraj popoldne strašna letalska nesreča, pri kateri je našla smrt vsa posadka letala in deset potnikov, med njimi vsi člani rodbine vojvode Hesenskega. (Podrobnosti glej tudi na strani 6.1) Potovali so v London, kjer bi se imel danes poročiti brat vojvode Hesenskega. princ Andrej. Belgijske oblasti so odredile strogo preiskavo o vzrokih nesreče, ki je ugotovila naslednje: Ponesrečilo se je nemško potniško letalo, trimotorni Junkers, ki obratuje na progi Berlin-Bruselj-London. Letalo je vodil pilot Anet. Vreme je bilo skrajno neugodno. Ležala je nizka megla, ki je onemogočala vsak pregled terena, in vsako krajevno orientacijo. Pilot je imel nalog pristati v Ostendu, kjer bi moral sprejeti še enega potnika. Letalo je dalje časa krožilo nad mestom in iskalo letališče. PUot je zaradi goste megle dal tri svetlobne signale. Dve raketi, katerih se je v to svrho posluževal, sta kmalu ugasnili, še le tretja je nekoliko Novi proračun bo v petek predložen skupščini Beograd, 17. novembra, o. Danes se je sestal gospodarsko-finančni komite ministrov. Finančni minister Dušan Letic-a je odboru predložil načrt novega proračuna za leto 1938/39. Odbor ministrov je proračune posameznih resorov podrobno proučil. Jutri bo o novem proračunu sklepal ministrski svet, v petek pa bo finančni minister Letica novi proračun predložil narodni skupščini in senatu. Imenovanja pri prosvetnem oddelku banske uprave Beograd, 17. nov. AA. Imenovana sta pri prosvetnem ofdelku banske uprave v Ljubljani: za inšpektorja v 4. skupini 1. stopnje Marko Bajuk, profesor na I- drž. realni gimnaziji v Ljubljani, in za banskega šolskega nadzornika v fi. skupini Milk« Jeglič. profesor na učiteljišč« v LjuUjani. prav nič ne skrbi, čeprav lahko znači potrditev, da so se gospodje dogovarjali o ustanovitvi neke nove, odnosno obnovitvi neke stare stranke. Par gospodov ne bo moglo zavesti hrvatskega naroda z njegove poti. Prav tako ne morejo skaliti edin-sitva in sloge hrvatskega naroda razgovori nekaternikov.« Konference srbske združene opozicije Stranke združene opozicije prirejajo po raznih srbskih krajih številne sestanke z zaupniki, ki jim razlagajo vsebino ter pomen in namen zagrebškega sporazuma z dr. Mačkom. V zadnjih dneh so bili taiki sestanki zlesti v kragujevškem srezu in v Bački. Na sestankih v Bački je poročal znani demokratski prvak g. Milan Grol. Zemljoradniki so zadnje dni priredili več sestankov v Sremu. Hud napad na Alfreda Rosenberga Te dni so objavili razni inozemski listi vsebino pisma, ki sta ga pisala dr. Oto Luv, ravnatelj državnega arhiva v Revalu, in novinar Fran SzelI raznim vodilnim možem tretjega rajha. V pismu objavljata izvlečke iz dokumentov, ki sta jih zbrala o poreklu ideologa narodnega socializma in glavnega pobornika rasizma Alfredu Ro-senbergu. Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da je Alfred Roscnberg mož, po katerega žilah teče mešanica slovanske, romanske, mongolske in židovske krvi. Ta razkritja so, ako so resnična, vsekakor precej pikantna. Rajhovski listi doslej na nje še niso reagirali, a jih seveda tudi ne zabeležijo. razsvetlila teren, tako da je opazil letališče in se začel spuščati. Pri spuščanju je v višini kakih fiO metrov opazil tik pred seboj visok tovarniški dimnik. V zadnjem hipu se mu je skušal izogniti, a bilo je že prepozno. Letalo je z enim krilom zadelo v dimnik in sicer v višini 55 m. Krilo se je odlomilo, letalo pa je 60 m daleč proč treščilo na tla in se takoj vnelo. Sledila je silra eksplozija, ki je alarmirala vse mesto.. Ljudje pa tudi policija in gasilci so takoj prihiteli na pomoč, toda goreče letalo je razvijalo tako silno vročino, da se mu niso mogli približati. Le pilotu Anetu se je posrečilo, da je ▼ zadnjem trenutku odskočil in je tako edini izmed vseh članov popadke ostal živ. Letalo je v tem času vodil pilot Lambot. Tragična usoda rodbine vojvode Hesenskega ^ je izzvala povsod globoko sočutje Preostalim so med drugimi izrazili svo>e sožalje aneleški kralj, belgijski kralj, grški kralj in kancelar Hitler. Po sklepu nemške vlade bodo trupla ponesrečenih na državne stroške prepeljali v Nemčijo, kjer bo pogreb najbrže v soboto. Aljehin—Bnwe Haag, 17. novembra. Snoči se je zsčela 18. partija. Aljehin je kot beli igral dam-ski gambit, dočim se je Buwe branil svojevrstno in je presenetil nasprotnika z no-v:mi potezami. Partija je bila prekinjena v 40. potezi in se bo danes nadaljevala. Euwe ima kmeta več in nekoliko boljšo pozicijo. Botvinik—Levenfiš Mo»kva, 17. novembra. L Mateh za šampionat Sovjetske unije med Levenfi-šem in Botviuikom je bil podaljšan na 13 partij. Dočim je po 10 partijah vodil Bot-vinik 5 in pol : 4 in pol, je Levenfiš v nadaljnjih pe.rtijah dobil dve in izgubil emo. Mfitch se je torej končal neodločeno 6 m pol : 6 in pol. Ker je Levemfiš zmagal na turnirju za prvenstvo Rusije, ki se ga Botvinik ni udeležil, je Levenfiš za letos ostal prvak Rusije in dobil obenem naslov velemojstra. Sprememba v vodstvu JLAS Beograd, 17. novembra. AA. Na vlogo SK Maratona, SK Železničarja, HSK Conconiie in 7.SK Makabija iz Zagreba glede razveljavi jenja redneca glavnega občnega zf ora Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza v Zagrebu z dne 8. decembra 1935. je minister za telesno vzgojo dr. Miletič podpisal danes odlok, v katerem prizna omenjeni občni zbor JLAS kot pravilen. V zvezi s tem ho sedanja uprava JLAS izročila posle t© zveze stari upravi s predsednikom Ugri-ničem na čelu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Nad primorskimi predeli zapadne Evrope je močna depresija z oblačnim in deževnim vremenom. Stransk;i depresija, prav tako z deževnim in oblačnim vremenom, nastopa nad Leonskim in Genovskim zalivom. V STednji Evropi in na Balkanskem polotoku prevladuje jasno vreme. Ponekod je nekoliko megle. .Slana nad "vso evropsko celino razen v primorskih krajih. V Jugoslaviji se .je na Priniorju in v vardarski banovini poobla?i-lo. V o-talih krajih prevladuje iasno vreme. Ponekod je meoleno. V okolici Suša k a dežuje, okrog Zagreba sneži, povsod v notranjosti slana. Najnižja toplota Ljubljana —7, najvišja Šibenik 17 C. Zemunska vremenska napoved: Pričakovati je večje pooblačitve. Deževalo bo v večjem delu zapadne polovice države. Na planinah in-v severnih predelih utegne snežiti. Toplota se bo dvignila. Zagrebška: Pričakovati je še nadalje slabega vremena, temperature pa se bodo dvignile. Dunajska: V južnih Alpafa sneg. Ruski umik v Londonu Sovjetska unija v celoti pristala na angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije in priznala Francu pravico vojufoče se stranke Naši kraji in ljudje Avtomobilski klub In prometne nesreče Promet je narasel, nI se pa povečala prometna disciplina Ljubljana, 17. novembra. Glede na vedno pogostejše avtomobilske nezgode izjavlja Avtomobilski klub, da je pripisati ta porast na eni strani povečanemu motornemu prometu na cestah, ki niso bile zgrajene za avtomobilski promet v sedanjem obsegu, na drugi strani pa skrajnemu pomanjkanju prometne discipline s strani pešcev, kolesarjev ter voznikov vprežnih vozil. Promet z motornimi vozili ae je občutno povečal in bo vpričo intencij kr. vlade, da pospeši motorizacdjo, še nadalje naraščal. V dravski banovini je dosegla registracija osebnih avtomobilov nad 2500 številk, ki so skoro vse zasedene, nasproti 1500 osebnim avtomobilom, ki so bili v prometu pred dobrim letom. Za dobro tretjino je naraslo število tovornih avtomobilov in motociklov. Vpoštevati je treba še vozila iz ostalih banovin ter inozemska vozila in dejstvo, da se je povečalo na posamezna vozila odpadajoče število prevoženih kilometrov, v promet so prišli sodobni težki in široki avtobusi ter tovorni avtomobili. Ni se pa povečala v enaki meri prometna disciplina, nasprotno, opažanja dopuščajo zaključek, da se je celo zmanjšala. Ceste, ki so določene prvenstveno za medkrajevni promet Se smatrajo mnogokrat kot del zasebnega, dvorišča. Pešci se kre-tajo po vsej širini ceste, tekajo čez cesto tik pred vozilom, križajo cesto, nihajoč v negotovosti sem in tja. Kolesarji vozijo in se izogibajo napačno, po dva in več vštric ali celo po dva na enem kolesu, ponoči brez luči in brez predpissmega rdečega reflektorneg-.a stekla, kar vse je prepovedano. Vprežna vozila vozijo nemoteno po levi strani, celo na ovinkih, po noči največkrat nimajo luči, ne izogibajo sena pravo stran itd. živina se pušča ob cestah brez pravega, nadzorstva. Strogo izvajanj© prometne discipline v inozemstvu, koder je motorni promet neprimerno gostejši in ni glede brzine vožnje nobenih omejitev, znižuje število nezgod na relativno majhno število primerov. V mestih je celo prepovedano zvočno signaliziranje. Tem večja prometna disciplina je potrebna pri nas, kjer imamo največ le ozke ceste, ki so bile zgrajene večinoma, v dobi, ko še ni bilo avtomobilskega prometa, odnosno v času, ko Se vprašanje motori-zacije sploh še ni pojavilo, kajj šele v današnji nujnosti in obsegu! Bistvo rešitve vprašanja o čim možnejši omejitvi prometnih nezgod pri nas leži torej v nujnem spoznanju, da zahtevajo cestn^ prilike še posebno pozornost in najstrožje izvajanje prometnega reda s strani vseh, k! ceste vpo rablja jo. V tej smeri bi bili potrebni primerni ukrepi, ne da bi se pri tem kakorkoli oviralo redno odvijanje rastočega motornega prometa. Prvi učinkovitejši korak v vrsti takih ukrepov je videti v nedavni uvedbi motoriziranih policijskih patrulj. Avtomobilski klub apelira na vozače motornih vozil, da upoštevajo dane okol-nosti, v katerih se vrši naš motorni promet ter s povečano pazljivostjo zmanjšajo možnost nezgod. Vožnja, po ozkih in slabih cestah je ob neprestani, potencirani pozornosti utrudljiva Zato naj bo vozač, ko sede k volanu, svež in nikdar neprespan. Umor gospe Vertovškove v Kozjem je silno razburil prebivalstvo Zločinskega hlapca Je ljudstvo hotelo linčati Kozje, 17. novembra. Vse Kozje s prostrano okolico je pod vtisom groznega zločina, ki je bil storjen v Kozjem v nedeljo popoldne in je »Jutro« o njem že kratko poročalo. Na svojem lepo urejenem posestvu v Kozjem je živela gospa Ana Vertovškova, vdova po nedavno umrlem sodnem nadofi-cijalu g. Antonu Vertovšku. Na posestvu je imela uslužbenega hlapca Franca Za-lokarja, ki je po rodu iz Košnice pri Pre-vorju Ln star 30 iet; poleg služkinje je pomagal voditi precej obširno posestvo. V nedeljo je hlapec popival že dopoldne po kozjanskih gostilnah in se je vrnil ob pol dveh k gospe Vertovškovi. Skrbna in natančna gospodinja mu je dala kosilo, katero je Zalokar mirno pojedel. Po kosilu je pa stopil v njeno sobo. Gospa Vertovškova je sedela ob pisalni mizi. Zahteval je, naj mu da gospodinja nekaj ae-narja. Ga Vertovškova mu je odvrnila, da denarja nima in da je svojo mesečno plačo že dobil. Prosila ga je, ker ni bilo služkinje doma, naj ostane lepo doma in naj opravi živino in ostale posle, pa bo vse v redu. Na te besede je pa od alkohola prevzeti Zalokar, ki je videl, da ima gospa Vertovškova v predalu pisalne mize denar, hotel nasilno vzeti nekaj denarja. Gospa mu je to hotela zabraniti, a jo je Zalokar začel ves divji obdelovati z žepnim nožem. Pohlep po denarju je napravil iz njega zver. Prizadel je gospe j dve rani v vrat, rano v desno roko in rano na levo stran prsi tik srca. Strahovito zadeta je gospa padla s stola in obležala v krvi. Zalokar je nato vzel iz predala pisalne mize dva bankovca po 500 din, zaklenil sobo in vzel še ključ od hišnih vrat in shrambe ter pobegnil v smeri proti Lesičnemu. Kmalu po tem strašnem dogodku je prišla k gospej Vertovškovi na obisk gospa Marija Valovškova iz Kozjega. Ko je stopila v vežo, se ji je čudno zdelo, da ni nikogar. Pričela je klicati: »Ali ni nikogar doma?« Na te klice je slišala iz sobe na levi strani veže ječanje in besede: »Jaz sem na tleh. pojdite po orožnike!«. Volavškova je hitela po orožnike v Kozjem, ki so se takoj podali na Vertovškov dom obenem pa so obvestili zdravnika g. dr. Vinka Krasserja. Ko so orožniki udrli vrata, se jim je nudil grozovit prizor. Gospa Vertovškova je ležala pri pisalni mizi na tleh vsa v krvi. G. dr. Krasser je takoi ugotovil, da so poškodbe smrtne in da žal ni nikake pomoči. Smrtno ranjena gospa pa je imela še toliko moči, da je povedala, kdo jo je napadel in kako se je dogodek izvršil. Orožništvo se je nato takoj podalo na lov za pobeglim Zalokarjem. Morilec je bil prišel do Lesičnega, kjer je v gostilni popival in razmetaval denar. Najel si je tudi že voznika, kateremu je plačal 50 din, da ga je peljal na Prevorje, kjer je v gostilni nadaljeval s popivanjem, razbijal steklenice in kozarce in razmetaval denar. Med tem je že prišla za njim orožni-ška patrulja iz Kozjega, katero so prevor-ski fantje opozorili, da pijančuje tod tak in tak moški. Toda Zalokar je zaslutil zasledovalce m se naenkrat podal v beg proti Lopaci. kamor so mu sledili orožniki in prevorski fantje, ki so takoj pričeli pomagati orožnikom pri zasledovanju zločinca. Zalokai je že prispel do gozda Plešivec pri Žusmu. Tu so ga došli nekateri zasledovalci, med njimi lovski čuvaj Miha Jaz-binšek. ki se je takoj vrgel na zločinca, čeprav je divje mahal z nožem okrog sebe. Jazbinšek je Zalokarja podrl na tla, pri tem ga je pa Zalokar močno ranil z nožem, na dlani in podlehtju. Orožniki in ostali zasledovalci so Zalokarja zvezali in ga odvedli v zapore sreskega sodišča v Kozjem. Med potjo so orožniki komaj ubranili Zalokarja, da ga ni razburjeno ljudstvo linčalo. Zlasti na trgu v Kozjem se je zbrala množica občinstva, ki se je strahovito zgražala nad gnusobo zločina. Gospa Vertovškova je takoj v nedeljo ob 22. uri podlegla poškodbam. V ponedeljek je bila pod vodstvom sodnika g. dr. Odona Planinška obdukcija, pri kateri so ugotovili, da je bila rana na levi strani smrtonosna in vsaka zdravniška pomoč izključena. Nato so gospo Vertovškovo položili na mrtvaški oder v njeni hiši v Kozjem. Danes dopoldne je ugledno pokoj-nico spremila velika množica k večnemu počitku. Pokojna gospa je zapustila dva sina in sicer kapetana I. stopnje Antona Vertov-ška, cand. ing. artilj. poročnika Odona, hčerko gospo Vilmo, poročeno Kladniko-vo. učiteljico v Sevnici, ter hčerko gdč. Jano. Hudo prizadeti rodbini Vertovškovi izrekamo iskreno sožalje. Morilec Zalokar je na vprašanje, kaj ga je dovedlo do zločinstva, odgovoril, da ne vč. kaj je delal in da se mu je pač v pijanosti zmešalo. Po končanem zaslišanju pri sreskem sodišču v Kozjem bo Zalokar prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Celju. Vode je prosil, s sekiro napadel Cospa Avguština Smerkoljeva leži hudo poškodovana v bolnišnici - Napadalec se je sam javil policiji Ljubljana, 17. novembra. Danes okrog 10.30 je prišlo v Frankopan-ski ulici v šišfci do krvavega zločina, kakršni so — hvala bogu — redki v našem mestu, a so obenem tako žalostno značilni za moralno razrvanost naših dni. Sredi belega dne je bila na svojem stanovati ]u s sekiro pobita stareiša, dobrosrčna, spoštovana gospa A zločinec, ki ni mogel imeti za svoje dejanje nobenega oprijemljivega, logičnega razloga, je po izvršenem nasilju pobegnil brez sledu. Ta okoliščina je toliko bolj zanimiva, ker se je prav danes od zgodnjih ju trn jih ur vršila po mestu obsežno zasnovana policijska racija in so bile vse ulice in prehodi polni patrulj, stražnikov in agentov, pa je razbojniku vendarle uspelo, da je skozi vse kordone odnesel kožo. Samo srečno naključje je hotelo, da je napadena gospa ostala pri življenju in da je mogla domačim še sporočiti razbojnikovo ime. Zgodba je v kratkem naslednja: Okrog 10 30 je prišel v hišo v Franko-panski ulici 23. tridesetletni brezposelni delavec Zdravko Kariž, ki je po rodu iz Trsta, italiianski državljan, po poklicu delavec, a ga seznami kriminalnega oddelka označujejo za delomrzneža in vlačugarja. Potrka' je na vratih 63-letne gospe Avguštine Smerkoljeve, matere dvanajstih otrok, med njim* znanega dentista in priljubljene- Oglasi v »Jutru" imajo vedno največji uspeh! ga gledališkega igralca, ki je pred leti umrl, kakor je umrlo tudi še nekaj drugih otrok. Kariž je večkrat zahajal v hišo. ker je bil z gospo v svaštvu in je imela zanj zmerom odprto dlan. Ko je brez dela pohajal okrog, je bil v njeni kuhinji neštetokrat deležen izdatne malice, obenem pa gospa ni opustila nobene prilike, da mu ne bi dala dobrih naukov na pot in ga skušala spreobrniti k poltenemu, delavnemu življenju. Takšnih lekcij Kariž ni kdo ve kaj rad poslušal in v njegovi temni duši se je bržkone že zdavnaj nagnetla pritajevana, čeprav čisto nespametna, krivična mržnja, ki je morala prej ali slej izbruhniti na dan. Ko je dopoldne potrkal na gospejinih vratih, je pod pazduho nosil sekiro, kakor da gre za resnimi opravki, kakor da je, recimo, namenjen na kakšne dvorišče cepit drva. Poprosil je za malo vode, in ko mu je gospa dala skodelico, je stopil do vodovodne pipe na hodniku in se napil. Potem se je vrnil v kuhinjo, aal skodelico nazaj, še rekel: »HvalaI« — isti mah pa je že z ušesom sekire dvakrat brezumno treščil svojo dobrotnico po glavi. Gospa je krik-nila in se zgrudila v nezavesti, razbojnik pa je planil čez prag in izginil, še preden so prihiteli sosedje. Brž so dvignili gospo in jo prenesli v stanovanje njene hčere, ki stanuje v isti hiši, nato pa poklicali reševalce. Takoj so ranjenko pripeljali v Leoni-šče, kjer so zdravniki izvršili operacijo in gospo obvarovali najhujšega. Toda poškod- be so resne, močna udarca sta gospe Smer- koljevi prebika lobanjo. Kaj je moglo Kariža neposredno pripraviti do tega strahotnega dejanja, se pač ne da reči. S sorodniki se nikoli ni dobro razumel, ker so mu zmerom priskrbeli kakšno zaposlitev, on pa je ljubil, bolj lahko, brezposelno življenje. Gospa Smerkoljeva mu prav gotovo oi storile nobene, niti mišljene krivde, a on si jo je izbral za svojo žrtev po vsej priliki zato. da se na slepo maščuje nad kdo ve kom, najbrž nad življenjem samim, ki lahkomiselnosti res da ni čez mero naklonjeno. Ge. Smerkoljevi, ki je komaj pred mesecem praznovala v krogu rodbine svoj 63. rojstni dan, želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja! Kariž se je javil sam V mraku je prišel Kariž skesan na policijsko upravo Javil se je službenemu uradniku, ki ga je takoj zaslišal. Kariž je v vseh podrobnostih opisal napad Kot povod svojega zločinskega dejanja pa je navedel družinske razloge. Sin umorjen — njegovi najožji v preiskavi Krašnja, 17. novembra. Kakor je »Jutro« poročalo, je bil v noči na 30. oktobra v Traja vi pri Krašnji na zverinski način umorjen 35-letni France Okom, edini sin posestnika Gašperja Okorna. L/judski glas je domače osumil krvavega dejanja. Ko so orožniki zaslišali očeta in sestro žrtve, sta vsako zvezo s krvavim zločinom zanikala, a njune izpovedi so prihajale v sumljiva navzkrižja, da sta bila naposled aretiram a in odpeljana v zapore sodišča na Brdu. Preiskava je privedla do presenetljivih rezultatov. V družini že od nekdaj ni bilo soglasja. Čeprav je bil France izredno priden, prijazen fant, da ga je ljubila in spoštovala vsa soseska, je bil pri domačih iz nepojmljivih razlogov sovražen. Njegova 5 let mlajša sestra Laza mm je zavidala prvenstvo in je na vse kriplje delala na tem, da bi se on a dobila očetovo posest v roke. V tem pohlepu je šla tako daleč, da se je naposled odločila, sfpraviti brata s poti. Kakor kažejo vsa znamenja, je zasnovala umor skupno z nekim fi ntom, ki je večkrat zahajal v hišo in za katerim zdaj ni nobenega sledu. Policija išče tega neznanca, ki bo preiskavi dal bržkone ključ do koai/čne razjasnitve tega skrajno žalostnega zločina. Iz obupa pod vlak Gornja Radgona, 17. novembra. V ponedeljek zjutraj so ljudje, ki so šli v Gornjo Radgono na Leopoldov sejem, našli v bližini križišča železniške proge pri Potrni (Laafeld) pred obmejnim železniškim mostom moško truplo, glava pa je ležala odrezana na železniškem nasipu daleč stran od trupla. Obveščeno je bilo orožništvo iz avstrijske Radgone, ki je ugotovilo, da je pokojnik 35-letni čevljar Roman Vogroli iz Radgone. Nedavno mu je umrla žena, sam pa se je udal pijači ter prišel v zadnjem času ob ves kredit; prejšnje čase je bil trezen mož in dober čevljarski delavec. Ni zapustil nikakih poslovilnih pisem. Samomor je izvršil brez dvoma že v nedeljo zvečer pri vožnji zadnjega večernega vlaka, ki odpelje iz Gornje Radgone v avstrijsko Radgono okrog pol 21. Pokojnika, ki je zapustil starše in nepreskrbljenega otroka, so prepeljali na radgonsko mestno pokopališče. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! TUKAJ se pojavljajo prvi znaki! Al! se morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki Sfl^ pričajo da vene Vaša mladost? tej^g^; Na ženi se ni treba nikoli videti koliko je stara, ako se pravočasno neguje in uporablja dobro kremo. Elida krema Ideal odstrani male gubice in nečistoto kože. Ona vsebuje hamamelis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lep! ELIDA KREMA n v Ut " 4 iLs Ljubljana v evropskih leksikonih Po večini poznajo le še Laabach z izkrivljenimi podatki Prav zanimivo je listati po tujih leksikonih in pregledovati, kako vidijo tuj'ci ljubljansko mesto in kako sodijo o naših razmerah. Da Nemci Ljubljano izključno nalivajo še danes s starim nemškim imenom Laibach, ni prav nič čudnega. Saj piše časopis za nemški jezik (Zeitschrift des deu-tschen Sprachvereins. 1938, št. 7/8) pod naslovom »Čuvajte nemška krajevna imena«: Na žalost je ta opomin vedno spet potreben. Vsaka nemška o-značba inozemskih mest je kos nemške posesti, in kdor to opušča, se pregreši nad lastnim narodom ... Pa poglejmo najprej, kaj pravijo nemške knjige 0 Ljubljani. Ewald BanseTs Lexikon der Geograiphie (Verlag VVestennann, Braunschweig, 1923) je posvetil Ljubljani 20 vis t. Med drugim pravi: »glavno mesto Kranjske in jugoslo-venske Slovenije. Hladno mesto (die nuchterne Stadt) je deželno tržišče. Po njegovi 6labi -zgodovinski zunanjosti ne bi bilo soditi, -la je stala tu po stavbah na koleh na Ljubljanskem barju in po keltski naselbini že rimska Emona. Mesto je središče mlade slovenske kukure, toda njena industrija (lončarstvo, predilnice, livarna zvonov) je v nemških rokah.« Meyerjev veliki konvermeijski leksikon (7. rždanje, 1927) prinaša sliko ljubljanskega grba in majhen, a za tujca dober načrt mesta. Ce povem, da so na tej karti zaznamovani tudi Adlerberg, Kreishaus in Marstall, moram priznati, da kot star Ljubljančan, teh imen tudi pred sveovno vojno nisem nikoli čud in ne vem. kje je to v Ljubljani Opis mesta je dober, le na Kongresnem trgu zdavnaj ne stoji več Radec-kega spomenik, ki ga je bil napravil Fe-rnkorn. Zgodovina, mesta se konča z opombo, »da je bilo 31. oktobra 1918 od antante zasedeno.« Sestavek v novem Herderjevem konver-zacijskem leksikonu (1933) je sicer mnogo krajši, kar se pa točnosti tiče, je dober. Ima sliko Marijinega trga z Gradom, ki ga imenuje ScMoseberg ali Inselberg. Tudi nam neznano ime. Danski Salmonens Koraversations Leksikon (Kodanj, 1923) pravi o Ljubljani med drugim, da ima 83°/o S ioven cev in 15% Nemcev, da ljudstvo govori slovensko, višji krogi (hoejere Klasser) pa nemško in italijansko (!!) Ljubljana se deli v 5 okrajev in ima 8 predmestij. Priznati moram, da tega do danes nisem vedel. V francoskem Larous.-eu (19i3) soji Ljubljana pol Lav! ach. Posvetili so ji 7 vrv t, kar je umljivo, ker ima ta leksikon s.-mo dva zvezka. Prav prikupen je stavek o Ljubljani v Britanski emciklopedi j i. Eno in pol strani in dve sliki (kol dvorski okraj s Kamn!'-k'nn plr.; ir.-inii in Son-gre&ni tirg z Gradom) je posvetila LjuMj'-ni nova italijanska, enciklopedija. K temeljitemu sestavku so .prispevali Anlonio Ro-niati Toniolo. profesor univerze v P:«i (zemljepis), prerano preminuli na i ro-jak Alojzij Res (kultura, spomeniki), Piero Sti-coti, ravnatelj tržaškega muzeja (zgodovina), Heinrich Kretsehmavr. profe-or na dunajski univerzi (zgodovina) in \V.alter Mau-ri. lice.'sk.i profesor v Pimn (Lju-kongres). Dr. Pavel Breznik Dober Sekal, dober delavec Ob zlatem jubileju Združenja brivcev in lasničarjev v Ljubljani je pri nagradnem tekmovanju v britju prejel prvo nagrado vajenec Marjan Žuran, uslužben pri brivskem mojstru Poljancu v Kopitarjevi uli- ci. Marjan je eden najvnetejših in najvztrajnejših članov Sokola l. na Taboru. Z enako vztrajnostjo, s kakršno si je priboril prvo nagrado, se odlikuje tudi med prvimi telovadečimi člani Sokola /. na Tabo- ru. Izlet ljubljanskih montanistov v ČSR III. V Pribramu in Plzni Še istega dne popoldne so odšli ekskur-zionisti v spremstvu ministerialnega svetnika inž. Jenka v Pribram. Na podaji sta jih pričakovala predsednik lige v Pfibramu visokošolski prof. dr. Čehu.ra in ravnatelj vseh tamošnjih državnih podjetij inž. Kozak in jih odvedla v hotel Brožek, kjer so bili nastanjeni. V ponedeljek, 18- oktobra dopoldne, so si ogledali najglobljo jamo svinčene rude v Evropi Anensky dul na Brezovych Horach (1400 m) in njene najmodern ejše urejene flotacijske naprave, a popoldne tovarno za okrogle in trakaste vrvi iz železnih in jeklenih žic, kakor tudi obsežne topilnice svinca istotam. Naslednji dan so bili montanisti na visoki šoli za rudarstvo sprejeti od rektorja dr. Stočesa, ki jih je v vzne-šenih besedah pozdTavil kot drage goste na zgodovinskih tlih, na katerih 6e rudarstvo in fužinarstvo gojita kot obsežni vedi že 6koro 100 let. Po kratki zakusfci eo bili nato pod vodstvom rektorja in predmetnih profesorjev razkazani instituti in vzgledne zbirke rudarskega in fužinarskega oddelka. Po svojih zbirkah se more visoka šola v Pribramu meriti z najboljšimi enakimi zavodi na svetu. Krasna in dragocena je tudi mineraloška in metalurška zbirka direkcije državnih podjetij v Pfibramu. Zal je bil čas za pregled vseh laboratorijev in zbirk prekratko odmerjen, ker so morali člani ekskurzije po programu že ob dveh popoldne nastopiti pot v industrijsko središče Plzen. Tudi v Pfibramu so bili člani ekskurzija deležni od strani uprave državnih podjetij t največje gostoljubnosti Njim na čast stabi-j la v prijateljskem krogu zastopnikov držav-! nih podjetij v Pfibramu in profesorjev visoke rudarske šole. kakor tudi tamošnjih montani6tov prirejena dva animirana večera, ki sta mnogo doprinesla k zbližanju med strokovnimi kolegi iz Čehoslovaske in Jugoslavije. V Plzni. kamor je odprava dospela 19. oktobra ob 16-, sta jo na postaji pozdravila ravnatelj Zapadnočeske rudniške delniške družbe (Zapadoc^skeho banskeho akcioveho spolku) inž. Kfiček in tajnik lige Ježek. Prihodnje dopoldne so si izletniki ogledali v Tyncu jamo 800 m globokega Masaryko-vega jubilejnega šahta, a popoldne obsežne dnevne naprave tega premogovnika. Premogovnik spada tako glede rešitve vprašanja transporta v jami in najprimernejše odkop-ne metode, kakor tudi glede razporeditve in popolnosti zunanjih naprav med najmodernejše premogovnike Čehoslovaske. Opoldne 90 bili na kosilu v restavraciji Zapadno-česke rudniške družbe. Po povratku s premogovnika v Plzen, so si člani ekskurzije ogledali mesto, zvečer pa so se sestali v Meščanski besedi na večerjo, katero so jim priredili Skodovi zavodi. Večer je potekel v družbi zastopnikov omenjenih zavodov in obilnega članstva lige v prisrčnem razpoloženju, ki je tudi tu poglobilo češkoslova-ško-jugoslovansko prijateljstvo. Drugo dopoldne so si izletniki ogledali del po svoji razteznosti občudovanje vzbujajočih naprav v Škodovih zavodih in nato v kratkem času, ki jim je bil do odhoda še na razpolago, mestno pivovarno, kjer so bili pogoščeni e pristnim prazdrojem. V veselem razpoloženju so se težko ločili od gostoljubne Plzni in se odpeljali v Prago, kamor so dospeli 21. oktobra popoldne. Prihodnji dan je bil dan počitka, a zvečer so vstopili v brzovlak, ki jih je odpeljal nazaj v domovino. Na postaji sta se od njih še poslovila nin- svetnik inž. Jenko in generalni tajnik inž. Smek.iL Mnogo so izletniki videli, mnogo so se naučili. Spored je bil bogat, a tudi pester. Naporni obhodi, združeni s pozornim opazovanjem. so se izmenjavali z odmori v prijazni družbi prijateljev. Pri ogledih niki- r nobenega zakrivanja — vsakdo je dobil informacije, ki jih je želel imeti, a pri sestankih v časih odmora povsod odprto srce in roke, ki hočejo izkazati pravo bratsko gostoljubje. Ves čas svojega bivanja so bili člani ekskurzije gostje Svaza majitelia dolu * chuty. ki je nudil gostom v odmerjenem času ekskurzije čim več strokovno zanimivega. a je hkrati poskrbel, da so se po?u!i!i kar najudobnejše. Po zaslusi Svaza, a polen njega tudi po prizadevanju Č.J je strokovna ekskurz;ia uspela, kakor še mrlo katera. Da je bilo tako. se morajo izletniki zahvaliti skrbnim pripravam prof. inž. Go-stiše in Kluha montanistov v Ljubiiini. a predvsem odločujočim činilelj?m v Češkoslovaški. kakor generalnemu ravnatelju drli. c. inž. Stauchu. generalnemu tajniku s\\i-za inž. Smekalu. min. svetniku inž. Jenku, dr. Vlahu in drugim in slednjič v veliki m^ ri tudi visokemu predsedniku čehoslovaAk'«-jugo«lovanske lige v Pragi, primatorju dr. Zenklu. staremu in odkritemu prijatelju naše Jugoslavije in njegovim sodelavcem na poprišču zbližanja v okviru omenjene lige v krajih, kamor je šla ekskurzija. Vsem sire javna zahvala. L P- TAKO JE PRAV! Vsakomur naj bo omogočeno videti Zolajev film VEST ČLOVEŠTVA Opozarjamo vso, da je vodstvo Elitnega ldna Matico sklenilo, dati danes tri ln Jutri dve predstave po globoko zniianlh pavšalnih cenah. — Po Din 8.50 in &50 bodo danes predstave ob 16., 10.15 in 21.15 uri. — Jutri pa ob 16. in 19.15 uri. mmmmmmmmmtm^mt^ kino MATICA - Telef. 21-24 Domače vesti * Jadransko slavje t Beogradu. Beograjska Jadranska straža bo slavila danes krstno slavo v spomin na dan, ko je junaška srbska vojska leta 1912. ponesla srbske zastave na obalo Jadranskega morja. Slavje bo v dvorani Oficirskega doma. Pelo to akademsko pevsko društvo »Obilic;, predaval pa bo upokojeni general Aleksander Pešič. Z Oplenca so prenesli v Beograd vojne zastave 5. in 6. pešpolka II. poziva, 10. takovskega polka I. poziva in drinske konjeniške divizija II- poziva. Ta vojska je prva prispela na Jadran, in to pireko strahovitih albanskih planin. Dne 18. novembra 1912 so zastave zapiapolale pri Lješu v Aledovanskem zalivu. Za krstno slavo JS se vršijo velike priprave. Svečanosti se bodo zlasti udeležili vsi stari bojevniki. * Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani se po zadnji odredbi ministrstva vrše po starem pravilniku pred dosedanjo izpraševaino komisijo. Kandidati, ki so vložili svoje prošnje za pripustitev k izpitu pred izpraše-Vaino komisijo v Ljubljani, naj se javijo k izpitu 25. t. m. ob poi 8. v ravnateljevi pisarni državnega učiteljišča v Ljubljani. Posebna obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala. Ravnateljstvo. * Sin španskega poslanika in poslaniški tajnik sta odpotovala na madridsko fronto. "V torek sta se poslovila od Beograda, sin španskega poslanika g. Carlosa Montilja 19 letni Anselmo in tajnik španskega poslaništva Diego de Meza- Odpotovala sta na madridsko fronto. Slovo je bilo prisrčno. Mlada vojščaka sla zatrjevala, da se rada odzivata klicu domovine. Svojcji so bili zbrani k slovesu na kolodvoru, izostala je edino posla-nikova soproga, mati mladega Anselma. Doma je jokala, ko so prijatelji stiskali odhajajočima desnico. * Odbor Slovenske matice sporoča, da je na syoji seji dne 9. novembra 1.1. pregledal in potrdil obračun glede postavitve Tavčarjevega kipa v Poljan.(h nad škof-jo Loko. Spomenik je sedaj last poljanske občine, ki ga lahko postavi tudi na drug prcstor, ko se občani zedinijo glede tega. * Odškodnina za transfuzijo krvi. Uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani objavlja: Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu je za splošno bolnišnico v Ljubljani odobrilo cenik, po katerem se bodo odslej zaračunavale poleg običajnih oskrbnih stroškov tudi pristojbine za kri, ki jo bodo zdravniki med zdravljenjem ordinirali posameznim bolnikom. Oproščeni so teh pristojbin vsi državni, samoupravni in banovinski uslužbenci ter siromašni državljani. Zasebnikom z lastnim imetjem se bodo zaračunavale pristojbine po višini predpisanega jim letnega davka, upoštevajoč tudi dejstvo, kolikokrat je bila dotičnemu bolniku oddana kri v toku iste bolezni. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3 ~ A žlice dnevno skozi 8 dni. staže! jeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo' Ogl reg. S. br. 15. 485/35 * Pogrešan sin. Mati Rozalija Dremeljeva iz Unajnarjev nas je naprosila, da objavimo: Izgubil se je moj sin. Odšel je zdoma, ko sam bila v Litiji na sodišču. Tisti dan se nisem mogla vrniti, ker sesn morala naslednji dan še k zdravniku, nato pa v bolnišnico. Nekega dne avgusta je potem sin izginil z doma, natančnega dneva ne vem. Samo to sem zvedela o Vseh svetih, da je bil v Trojanah pri Konšku, od tam pa za njim ni več sledu. O vzroku njegovega pobega z doma sem zvedela, da ga je pretepa-val neki 15-letni fant, nakar je moj otrok v samoti obupal. Pred ljudmi ja jokal, kako ga je oni fant pretepal. Moj fant je star 12 let in je odšel bos z doma. Komurkoli je kaj znanega o njem, naj blagovoli to sporočiti na naslov : Rozalija Dremelj, Unajnarji St. 20- p. Sp>odnja Hrušica pri Ljubljani. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Faneta Vlachova, soproga upokojenega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke. Ugledno pokojnieo, ki je bila skrbna soproga in vzorna mati sinu edineu, bodo jutri ob pol 16. spremili k večnemu počitku. — Nadalje je v Ljubljani utnrla gdč. Franja Snojeva, zasebnica. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Obledele obleke barva v različnih barvah tn plisira tovarna JOS. REICH. 1. * Orožnova koča pod Črno Prstjo je urejena tudi za zimsko bivanje. V pritličju te postojanke je kurljivo skupno ležišče ter še dve sobi. Smuški tereni v okolici koče so izborni- Prostrani pašniki nudijo smučarju najlepši razmah. Za božične praznike naj se smučarji planinci odločijo za bivanje v tej koči. Oskrbnica je pripravljena oskrbovati Orožnovo kočo za božične praznike, ako se prijavi nakaj interesentov, ki morajo sporočiti svoj obvezni poset najkasneje do 10. decembra, pisarni SPC, Ljubljana, Aleksan-drva cesta 4'I. * II. album planinskih slik bo izdalo Slovensko planinsko društvo prve dni decembra. 50 izbranih posnetkov, ki so jih napravili naši najboljši fotoamaterji, bo objavljenih v tej zbirki, ki bo služila v okras vsaki planinski rodbini in ki bo razveselila slehernega ljubitelja naše planinske prirode- Slike bodo tiskane na prvovrstnem umetniškem papirju formata 21 x 36 cm ter bodo vezane v iičen album. Album planinskih slik. ki prikazuje lepoto naših gora v poletnem in zimskem času. je najprimernejše darilo planinskim prijateljem za Miklavža, Božič in Novo Leto. V subskripciji. ki traja le do 1. decembra, je cena nižja od kasnejše prodajne cene. Ljubitelji lene planinske pri-rode hitite z naročilom albuma pri Slovenskem planinskem društvu, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4'I. * Razburljiv dogodek na sodišču. V ponedeljek je bila pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni razprava proti Martinu Pinta-riču. mesarju iz Št. Jurja ob' Ščavnici. Zagovarjati ee je moral med drugim zaradi bo-gokletstva in žaljenja organov javne varnosti Za razpravo se je obtoženec dobro založil z žganjico. takoj po prihodu na sodišče je pričel z žalitvami in grožnjami nasproti sodniku in pričam. Zato je prejel poleg redne kazni 42 dni še disciplinsko kazen 7 dni zapora in 180 din glob». Ker pa tudi ta ostra obsodba ni zalegla ter je postal celo nasilen, ie odredil sodnik takoišnio aretacijo. Pa tudi, ko je prispela v sodno dvorano orožniška patrulja, se Pintarič ni dal z lepa ukrotiti in ga i? moralo orožništvo ukleniti in odvesti v zapore sodišča v Ljutomeru. * Vlom v žago pri Motnikn. V eni zadnjih noči so tatovi vlomili v žago posestnika Gregorja Konška s Trojan v Zajasnov niku pri Motniku. Odnesli so pet gonilnih jermenov, dolgih po 11, 9 in 6 metrov in še nekaj drugih predmetov, obenem pa so Kon-škovemu Žagarju pobral* nekaj obleke, da znaša škoda okrog 3.500 din. Iz LisiMjane u— Vsem društvom in organizacijam ▼ Ljubljani. Mestno poglavarstvo sklicuje sestanek glede proslave državnega praznika 1. decembra. Sestanek bo v soboto 20- t. m. ob 17. uri v veliki magistralni dvorani. Na sestanek se vabijo zastopniki vseh narodnih, prosvetnih, telesno-vzgojnih in gasilnih društev. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. u— Naši planinarji v Franciji. Predavanje SPD bo danes ob 20. v dvorani Delavska zbornice. Predavali bodo nekateri udeleženci letošnje ekskurzije SPD v Francoske Alpe gg. Hvastja, dr. Mrak in dr. Potočnik-Izletniki so sami napravili številne posnetke s svojih tur ter bo okrog 100 diapozitivov pokazalo lepote Dauphineie in težkoce, ki so jih imeli slovenski plezalci v snegu in ledu. Vslopnice po običajni ceni so že na razpolago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova c, 4^1. Za predavanje je mnogo zanimanja ter se priporoča vsem planincem, da si pravočasno vzamejo vstopnice. MATURANTE — AKADEMIKE IN OSTALE PLESALCE opozarjamo na današnjo PLESNO VAJO slušateljev abit. tečaja — ki se vrši DANES ob 20. uri v Trgovskem domu. Nagradna plesna igra. Adamičev jazz Jenko u— Korošci, Korošice! Umrl je naš dolgoletni Član, koroški rojak g. Franc Žirov-nik, hišni posestnik v Ljubljani. K večnemu počitku ga spremimo danes, v četrtek ob dveh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. — Klub koroških Slo- j vencev v Ljubljani. u— Vodnikove knjige na Viču. Poverjenik Vodnikove družbe za Vič—Glince to delil knjige danes in jutri zvečer od 19. ure dalje v Sokolskem domu. a— »Kofevje v preteklosti in danes« je snov predavanja, ki ga prirede združene ljubljanske CM podružnice dna 22. novembra (v ponedeljek) ob 20. uri v mali dvorani Filharmoničhega društva (Kongresni trg). Predaval bo profesor g. Janko Kumer, ki bo pojasneval temo s pestrimi skioptičnimi slikami. Vstopnine ni. Ker mora zanimati to predavanje vsakega zavednega Slovenca, pričakujejo prirediteljice obilne udeležbe- iJillMS Ali veste | kaj je NEGRO? NEGRO 1 JC dimnikar grla. u— Drugi nalet snega v letošnji jeseni ie včeraj pobeli! zemljo. Rekordno gosta megla se je bila v torek večer visoko nagnetla v mesto, pred polnočjo se je pa pričela redčiti. Južno vreme je pritisnilo k nam in megleno morje je bilo včeraj zjutraj povsem izginilo. Nebo se je pooblačilo in pred poldnem je pričelo rahlo deževati. Ozračje je bilo preveč hladno in severni vetrovi so visoko v zraku pospešili spremembo dežja s posredovanjem južnih sap v sneg. Sprva redke snežinke so se na večer zgostile v gost mttež srednje mokrega snega. Hladno iezero zraka, ki je po zadnjem snegu ostalo v našem predalpskem svetu drži vztrajno nizke temperature blizu ničle, ki so ob vsaki vlagi primerne za nastanek snežink. Tako se nam zimsko razpoloženje ponuja letos v pozni jeseni v obliki, ki obeta do nastopa pomladi dokaj dolg hladni letni čas. SADJARJI! Čas zimskega zatiranja sadnih zajedav-eev je ta. Uspeh Vam je zagotovljen, če uporabljate za mazanje ln brizganje AKB0RIH. — CHEM0TECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10. u— Kdo je papa? (Bichon), izvrstno veseloigro vprizore v Šentjakobskem gledališču desetič in zadnjič v nedeljo 21. t- m. in sicer ob 15. :ri kot popoldansko predstavo, ob 20.15 pa kol večerno predstavo. To sta nepreklicno poslednji vprizoritvi te zabavne veseloigra. Kdor se hoče nasmejati, naj po-seti predstavo. Preskrbite si vstopnice že v prodaji! Zs Milcluvzii prinašamo razne novosti jesenskega LipsKega velesejma; kakor otročje igrače z muziko, premikajoče figure, avto, ki vozi v vse 9merl, lepa darila za odrasle, kakor: m a n I e u r e, šivalne garniture, necesar je, brivske garniture itd. Oglejte si našo miklavževo izložbo, ln v trgovini vse vrste daril, brezobvezno! Se kar najvljudneje priporoča Foto Tourlst Lojze Šmuc foto-galanterija in parfumerija LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 8. u— Brezdomci so se zatekli s dežele ▼ mesto. Včeraj je policijska uprava po daljšem presledku spravila ves svoj aparat na noge, da pretakne ulice, lokale in skrita kotičke Ln preišče, kar je v mestu nezaželenih gostov. Ko sta pritisnila sneg in mraz, se je v toplo zavetje mestnih zidov zateklo na stotine brezdomcev in potepencev, ki so čez poletje iskali sreče na deželi, zimo pa že od nekdaj radi prihajajo prebijat v Ljubljano. Policijski organi so polovili dolgo vrsto postopačev, prošjakov, pustolovcev in tatov. Kakor zmerom, je bil tudi tokrat med aretiranimi največji odstotek tistin, ki jim je iz kakršnihkoli razlogov prepovedan po-vratek v mesto. Policiji pa je prišlo' v roke tudi precejšnje število starih znancev, ki jih je zavoljo njihovih, grehov že dolgo iskala za man. Nekaj aretirancev bo policija odpravila v domovinske občine, nekaj pa jih bo izročila sodišču. u— Ponovno opoaarjamo na predavanje prof. Černejeve Vzroki odtujevanja otrok in staršev. Drevi ob 20- na šentjakobski šoli. o— Prirnanja vreden lin. V Ljubljani ie nismo videli filma, ki bi bil tolikega vzgojnega pomena, kakor je film »Vest človeštva«, ki ga te dni predvaja Elitni kino Matica. Film 6i je ogledala prav vsa Ljubljana ter bližnja okolica, izvzemši one. ki si ne morejo od svojih 6kromnih zaslužkov kaj odtrgati za pouk in razvedrilo- Da bi ta fihn videli prav vsi, zlasti pa delavci in dijaštvo m da bi se jim vtisnil v spomin eden največjih borcev za človečke pravice, Emila Zola. je vodstvo kina Matica odredilo, da se bo Hlm pri današnjih in jutrišnjih predstavah predvajal po globoko znižanih pavšalnih cenah, in sicer po 3.f>0 din in 5.50 din za sedež. n— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 redni članski sestanek. Važne društvene zadeve. KINO IDEAL Olga čehova, Willy Eichbcrger v velefilmu CARIČIN LJUBIMEC Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Opozorilo vsem voznikom s konjsko vprego. Do nadaljnjega je prepovedan ves vozovni tranzitni promet po šubičevi ulici od Bleivveisove ceste do Levstikove ulice in po Levstikovi ulici od šubioeve ulice do Erjavčeve ceste. Mestna občina je postavila na križišču Bleivveisove ceste in Šubičeve ulice in križišču Erjavčeve ceste in Levstikove ulice primerne značke z napisom »vozovni tranzitni promet prepovedan*. u— Karambol tramvaja in tovornega avtomobila. Snoči tik pred 18. uro je nastal hud karambol med vozom električne cestne železnice, ki je malo poprej s plugom pripeljal iz tramvajske remize, in tovornim avtomobilom, ki mu je privozil nasproti. Treščila sta skupaj pred Hočevarievo lekarno v ^iški in pri karambolu je 48-letne-mu voznemu mojstru Ivanu Bitencu, doma iz Podgore pri Št. Vidu. zmečkalo levico. Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico Kdo je kriv nesreče. bo ugotovila preiskava, ki jo je uvedla policija. Pri karambolu se je tramvajski voz precej razbil, nekaj škode pa je tudi na avtomobilu. PRENOVITE Vaše svetilke z modernimi PEKGAMENTNEMI ali RHODOID SENČNIKI od tvrdke M. TIČAR — Ljubljana, u— Precej hud karamliol se je primeril snoči ob pol 18. v Vižmarj h in sicer na vogalu hiše št. 6 in 44. Mrakov transportni avto iz Loga nad škof jo Loko in luksuzni avto g. Kreka, zastopnika mlevskih izdelkov, ministrovega brata, *ta močno trčila. Zlasti Krekov avto je bil v sprednjem delu zelo poškodovan. Človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Mrakov tovorni avto so zvečer potegnili v Skofjo loko. Krekovega pa v Ljubljano. u— Ženske z vitrihi so začele nastopati po Ljubljani. To se pravi, da ie to imenitno orodje že tako vsakdanje, Ha se lahko igra z njim že kar ženski apol. Moškim je te vrste orodje že manj vredno in se zato spuščajo v poskuse z drugimi modernejšimi in težkimi orodji. Včeraj popoldne v mraku je začul stanovalec v svoji sobi ako se nekaj nalahno giblje okoli ključavnice- Kar naenkrat se vrata odpro in pred seboj vidi nizko žensko postavo, kako se previdno pri vratih ogleduje. Ko je ta zapazila, da je stanovalec doma, se je hitro obrnila in iz tretjega nadstropja med silnim trušcem skakala po lesenih stopnjicah navzdol in bežala na ulico. Takšna je pač usoda vseh starih hiš s starinskimi ključavnicami, ki jih brez težav lahko odpre tatinska ženska roka. n— Se en »kolesar« prijet. Včeraj zjutraj je policija na Tržaški cesti aretirala 22-Ietne-ga Franceta Korčeta, ki je po rodu iz Cerknice, a je že del j časa brez posla in stalnega bivališča. Policija ga je zadnji čas iskala zaradi nekih latvin, ki jih je bil pred meseci izvršil v Medvodah in v okolici. Tako je v Medvodah odpeljal dve kolesi in pokradel nekaj obleke. Kolesi je na binkoštni ponedeljek prodal dvema kmetoma v Cerkljah pri Kranju, ki sta prišla do vozila po rekordno nizki ceni- Za eno je Korče zahleval 150, za drugo pa 100 din. Ko so ga na policiji preiskali, so našli pri njem tudi poselsko knjigo na ime Anton Dragar, ki jo je bil izmaknil hlapcu gostilničarja Bohinjca v Verju pri Medvodah. Tatvine je fant brez oklevanja priznal. Policija ga bo izročila sodišču. u— RIBJE OLJE v drogeriji Ivan Kane, Nebotičnik. Delo za naše rojake v Nemčiji Krasno uspela proslava 15-letnice Jugo-slovenske narodne centralne zveze, ki se je vršila avgusta v Marlu na Vestfalskem je upravičeno odjeknila širom nemške in jugoslovenske javnosti in opozorila na ugled, ki ga uživa ta naša izseljenska organizacija na Nemškem in v domovini. Spričo vse večje važnosti, ki jo tudi naša javnost in državna uprava poklanjata ju-goslovenskemu izseljenskemu problemu, bo prav, da spregovorimo nekaj več o nacionalni, kulturno prosvetni, socialni in propagandni misiji, ki jo že dolga leta vrši jugoslovenska narodna centralna zveza v Nemčiji. Prizadevanju zveznega predsednika g. Pavla Bolhe je uspelo, da v prvih povojnih letih zbere okrog sebe nacionalno čuteče rudarje Slovence ter z njihovo pomočjo zgradi na Vestfalskem močno jugosloven-sko organizacijO, broječo danes 41 moških in 19 ženskih delavnih društvenih edinic. Ta organizacija ima največ zaslug, da je 40.000 naših vestfalskih rojakov ohranilo narodno samobitnost in ni utonilo v velikem nemškem morju. Zveza jugoslovenskih delavskih podpornih društev v Nemčiji je bila ustanovljena 3. septembra 1922 v Buerju na strogo narodni in socialni podlagi in se je potem, ko so se pričela pod vodstvom ge. Kurentove ustanavljati tudi ženska podporna društva zveze, preosno-vala leta 1936 na Vidov dan v jugosloven-sko narodno centralno zvezo s sedežem v Essenu. Borba zveze je v prvih letih obstoja bila težavna predvsem zaradi močnih sta-roavstrijskih struj, ki so preko svojih udruženj »Oesterreichischer Volksbund« »Altosterreichische Interessengemeinschaft« »Verein der heimattreuen Krainer, Karnt-ner und Steirer« skušali naše rojake odtujiti jugoslovenski zemlji in jih pridobiti za velikoavstrijske ideje. Naši zvezi je uspelo, da se je vse to rovarjenje izjalovilo na trdnem braniku njegovih organizacij ter je potem nemška vlada ne najmanj zaradi osebnega vpliva predsednika zavrla pogubonosno delovanje iredentističnlh organizacij. Tudi svoječasni komunisfčni agitatorji, ki so skušali med našimi vestfalskimi rojaki sejati razdor in propagirati proti današnjemu ustroju jugoslovenske države, so našli v jugoslovenski narodni centralni zvezi odličnega nasprotnika in so bili razkrinkani, Se preden jim je uspela njihova protidržavna akcija. V naših Vestfalskih delavskih krogih je zavel zopet čist jugoslovenski duh, ki ga je vodstvo pravilno ln koristno usmerjalo v dobro kolonije. Narodna zavednost naših ljudi je vzbudila spoštovanje in zanimanje nemSkih krogov, pri katerih je umelo vodstvo s spretno propagando v besedi ln pismu ustvariti pravo razpoloženje za jugo-slovensko orientacijo. Preusmeritev zapad-no nemškega časopisja, zanimanje nem- ških publicistov za lepote in posebnosti Jugoslavije, dotok zapadno nemških turistov v naše kraje, nemško slikarstvo z jugo-slovenskimi motivi itd. so le del zaslug vodstva Zveze na področju jugoslovensko-nemškega zbližanja. Nič manjše niso pridobitve na socialnem polju, od kar je začela delovati ta organizacija. Nemško-jugoslovenske socialne konvencije, ki jim je dal v parlamentu prvo pobudo pokojni dr. Gregor žerjav, ter jih je v podrobnosti izvedel in podpisal bivši minister socialne politike dr. Gosar, so bile ustvarjene v precejšnjem delu na podlagi strokovnega socialno političnega gradiva, ki ga je zbral predsednik Zveze in izpopolnil s praktičnimi predlogi za dosego socialne enakopravnosti vestfalskih rojakov z nemškimi delavci. Točno poznavanje nemškega socialnega zakonodajstva je g. Bolhi omogočilo, da je preko svoje Zveze v podrobnem dnevnem delu pripomogel mnogim našim rudarjem do socialnih pravic in jim v času hudih nemških brezposelnih kriz zagotovil delo in zaslužek. Socialno delovanje Zveze je svojčas segalo celo preko nemških mej vse tja do belgijskih, nizozemskih in severno francoskih rudnikov, kjer je g. Bolha s pomočjo svojih zvez uspel zaposliti na stotine naših brezposelnih rudarjev tudi iz revirjev trboveljskih rudnikov. V vseh 2adevah naših vest fa^sklh rojakov je bila Zveza vedno desna roka naSih konzularnih ln Izseljenskih oblasti, ki so mnogo Intervencij reSile ugodno le s pomočjo sodelovanja in nasvetov zvezlnega predsednika. Socialnemu se pridružuje kulturno prosvetno delo, ki ga Zveza vrši preko knjižnic, pevskih in dramatskih odsekov. Prav na področju prosvetnega dela med našimi izseljenci se je do sedaj žalibog opažalo nerazumevanje naših prosvetnih oblasti, ki bi veptfalski JugoBlovenski mladini morale poslati izseljenske učitelje s kvalifikacijo pravih prosvetiteljev in narodnih delavcev. Saj je v naših učiteljskih krogih cela vrsta mladih inteligentov, sposobnih za izseljensko učiteljsko službo in pripravljenih delovati brez slehernih političnih ciljev le za ljudskošolsko Izobrazbo vestfalskih otrok. Jugos'ovenska narodna centralna zveza in Zveza jugoslovanskih društev Sv. Barbare sta odkrito nastopili proti vsakemu škodljivemu postopanju in se soglasno izrekli za depolitizacijo Izseljenske službe. Svoje delo vrši s pomočjo svojih lastnih sredstev, ki so seveda dokaj skromna. Bilo bi želeti, da državna uprava, ki vedno poudarja važnost pravilnega rešenja izseljenskega problema, priskoči Vestfalcem na pomoč tudi z Izdatnejšo trajno podpora Jugoslovenska narodna centralna zve-aa zasluži za plodonosno delovanje pozornost državnih Cinilcev, ki bi morali vendar le spoznati, da dober del materialnega rešenja našega vestfalskega izseljenskega vprašanja ne more sloneti le na šibkih ramenih posameznih slovenskih združeni ln ?iovenske Javnosti, temveč zahteva tudi obsežnejše ln trajno organizirane podpore naših centralnih oblasti, če se hofie, da se naša emigracija tudi v bodoče ohrani kot opornik jugoslovenske domovine. V. m— Aretacija nevarne pustolovke- Na glavnem kolodvoru so policijski organi prijeli staro znanko kriminala, Nežiko Morettijevo iz Ljubljane, ki se je nedavno nastanila pri neki stranki pod imenom Rafaele Marinko-ve. Izdajala se je za uradnico državnih železnic in je iskala priložnosti v greh. Dekle, ki je staro komaj 25 let, ima že dobršen tu-cat kazni za sabo. Hočemo, da vidi vsa Ljubljana naš film »VEST ČLOVEŠTVA — EMILA ZOLAc Zato danes predstave po znižanih cenah Din 3.50 in 5.50 Na splošno željo podaljšano, toda same še danes »R A M O N A« prekrasna ljubavna epopeja. Film v naravnih barvah! Nemški dialog! Nemški dialog! mrnnmnis Prekrasni film francoske umetnosti LA BANDERA (Zastava) V glavni vlogi Anna Bella Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 url u— Strupeno meso je bilo na prodaj. Policija se ukvarja s kriminalno zadevo, kakršne so v večjih mestih pač precej neobičajne. Nekemu posestniku v moščanskem predmestju je obolela krava za vraničnlm prisadom, ki spada med najbolj nevarne kužne bolezni med živino. Namesto da bi nesrečo prijavil pristojnemu oblastvu in žrtvoval živinče, je kravo dal na tihem zaklati in je meso no skromni ceni prodajal sosedom. Šele čez čas se je razvedelo, da je meso od goveda, ki ^e ga je bil lotil vranični prisad, da je torej strupeno in grozi resna nevarnost, da se bolezen razširi tudi pri ljudeh, ki so ga uživali. Ko sta bila o dogodku obveščena policijska uprava in mestni magistrat, sta obe instanci storili potrebne korake, da se nadaljnja prodaja okuženega m^sa prepreči in da bodo krivci po zakonu kaznovani. n— Traverze je kradel. Nenavadni Časi, kakršne živimo, spravljajo na dan tudi nenavadne vrste kriminal. Nobena reč ni dovolj težka in dovolj čvrsto pritrjena, da se je ne bi spomnili prevejeni zlikovci in jo odnesli, da jo za najbližjim oglom spravijo v denar. Odkar je železna industrija začela na debelo kupovati staro, zavrženo železje in se je tudi v Ljubljani odprla takšna na-kupovalnica so začeli brezdelci in izgubljenci segati p>o vsem, kar bi se dalo odnesti ali odpeljati. Nekakšni predhodnjki te tatinske široke so bili otroci, ki so pred leti začeli snemati medeninaste kljuke po vezali in stopniščih. Od tega drobnega blaga, ki je zdaj že delj časa iz mode, so tatovi počasi prijadrali do traverz- Tako je včeraj stražnik na Vilharjevi cesti naletel na trojico brezposelnih, ki 90 na cizi rinili pred sabo za kakšnih 500 kg traverz in drugega že-lezja. Ko jih je stražnik prijel, mu je v rokah ostal sfimo 27-letni Ivan Zagradec iz Ljubljane, tovariša pa sta potegnila. Kasneje so aretirali še enega izmed njiju. Fanta sta na policiji priznala, da eta traverze ukradla Stavbni družbi. u— S kolom ga je po glavi. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 30-letnega posestni-kovega sina Antona Kisla. V nedeljo p>onoči ga je pred neko hišo na vasi počakal ljubezniv tovariš in ga udaril s težkim kolem po glavi. SOKOL Sokolski gledališki oder na Viču pri-pravlja za soboto in nedeljo novo presenečenje vsem ljubiteljem dramske umetnosti. V režiji br. Justina bodo viški igralci in igralke vprizorili duhovito in veleza-bavno komedijo iz uradniškega življenji >Karijera kanclista Winziga«. Kdor se hoče nad dve uri do solz nasmejati in pozabiti vsaikdanje tegobe, naj pride v sokolski dom na Vič. Pri predstavi bodo nastopili naši priznani igralci in igralke sestri Magdinova in Zorinčeva. bratje Dav-rih, Demšar, Ambrož, Podlogar. \Villen-part, Horvat P., in Tonkli. Novo sceneri-jo je napravil brait Broni. Komedija bo vsakogar zadovoljila, zato pričakujemo, da bo dvorana obakrat zasedena do kraja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. C. 18. Hilda ščip ob 9.30 P. 19. Jelisava Elizabeta S. 20. Feliks sp. N. 21. Darovanje Marije Dev. P. 22. Cecilija T. 23. MilivoJ Klemen S. 24. Janez Kr. C. 25. Katarina Z. krajec ob 1.4 P. 26. Konrad S. 27. Virgilij N 28. Gregor m. P. 29. Saturnin T. 30. Hrabroslav Andrej ap. večinoma oblačno, nekaj dežja mrzlo, slana deževno lep jesenski dan podnevi lepo, ponoči def podnevi lepo, ponoči dež podnevi lepo, ponoči dež lepo, sončno lepo, sončno vetrovno Četrtek, 18. XL ISar. Iz Celfa e— Prisrčna počastitev Ivana Levar ja. V tortk zvečer je bilo celjsko gledališče nabito. Ljubljančani so vprizorili Strind-bergovo dramo »Gospodična Julija«. Salonski^ orkester, v katerem so sodelovali po večini člani Godbenega društva, je pod vodstvom g Lenardona skladno in učinkovito zaigral koračnico iz Wagnerj?vega »Ta nnhauserja«. Ko se je dvignil zastor je stopil na odei, ki je bil zelo okusaio okrašen, jubilant g. Levar v spronjstvu župana g. Mihelčiča ter predstavnikov Udru-zenja gledaliških igralcev ge. Marije Vere in g. Gregorina. Zupan g. Mihelčič je onsal lik m plodonosno udejstvovanje umetnika v službi slovenske kulture ter je čestita! jubilantu v imenu Celja k srebrnemu jubileju Ko so se viharne ovacijc polegle. se je g. Levar ^ahvalil za počastitev. Poudaril je veliko nalogo slovenskega gledališča in slovenskega igralca, da goji živo besedo slovenskega jezika in njegovo lepoto.. Apelira! je na občinstvo, naj spoštuje gledališče in odrsko umetnost. Na oder so prikorakali dečki in deklice v pestrih nošah. Na čelu je stopal mal harmonikar Otroci so obdali jubilanta v krogu z dolgo srebrno lovorjevo kito. Mali harmonikar Zvonko Fazarinc in Vandica Sa-darjeva sta se v ljubkem dialogu spomnila Levarjevega jubileja, nakar je Sadarjeva čestitala jubilantu in mu izročila lep šopek, ostali otroci pa so visoko dvignili srebrno lovorievo pentljo. Gosp Levar je poljubil deklico in ves ginjen spregovori'- »Kaj naj povem Vam dragi otroci? Ne morem se zahvaliti. Samo solze imam v očeh. samo solze!« Prizor je bil nepopismo lep. Občinstvo je priredilo g. Levarju ponovne viharne ovacije. Nato je orkester zaigral Griego-vo Tiumf-alno koračnico. Sledila je vpri-zoritev Strindbergove drame »Gospodična Julija« Naturalistično delo. ki je staro ravno .50 let. v sedanjem času ne učinkuje več tako močno, kakor pred desetletji, je pa čista umetnina s trajnimi lepotami Slugo Jeana je podal g. Levar s krepko na-turnostjo in močnimi dramatskimi učinki. Umetniško dovršen lik je podala tudi ga. Scverjeva v vlogi komtese Julije. V vlogi kuharice Kristine se je tudi gdč Gabrijel-čičeva polno uveljavila. Igra je bila podana vprav komorno. Celjanom bo ostal ta večer v neizbrisnem spominu R. P. e—V ljubljanski bolnišnici je umrla v torek po kratkem trpljenju v starosta 30 let ga Mil jena Kozuhova, roj. Pretncrjeva, soproga geometra g. Borisa Kožuha iz Celja. Pokojna je bila izredno bag-a žena in srčno dobra mati Zapušča soproga in eno leto starega sinčka. Pokojno bodo prepeljali v Celje. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču Pokojni bodi ohranjen lep spomin, težko prizadetim svccem naše iskreno soža'je! e— Sneg je začel včera' opoldne zopet naletavat> in je do večera znova pobelil dolino. Na hribih se je snežna odeja močno zvišala Smučarji se že pridno pripravljalo na nedeljske pohode v zimsko pri-rodo. h Maribora a— Spominska knjiga o dr. Lj. Pivku Mariborska sokolska župa se bo po sklepu župnegj. prosvetnega odbca oddolžila spominu nepozabnega sokolskega staroste in ca i žanskega junaka na ta način, da bo za drugo ob-letaico dr. Pivkove smrti izdala spominsko knjigo o dr. L. Pivku. a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v petek, bo predaval naš priznan fotoama-ter g. Franjo Pivka o sodobni domači fo tografiji. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptičme siike. a— Dr. Šnuderlove »Lopovščine« na mariborskem odru. Ker po žiriji Umetniškega kluba izbranega uela, ki naj bi se vpriz rilo v okviru Umetnostnega tedna, radi nepremagljivih ovir ni mogoče vprvzoriti. in ker nobeno od ostalih Umetniškemu klubu predloženih iel ne ustreza zahtevam, se je gledališka uprava odločila, da v okviru Umetnostnega tedna vpriz o ri kot svojo predstavo ter izven konkurence za nagrado Umetniškega kluba dr. Snuderlov ciklus treh enode.iank poj nrslovom »Lopovščine«. Ne-možnost vprizoritve Potrčeve »Kreflove kmetije« se v kulturnih krogih zelo komentira. a— Mariborska opereta pripravlja druiro Beneševo opereto »Pod to goro zeleno«, ki je še zabavnejša kakor »Sv. Anton vseh zaljubljenih patron«. a— Maribor v snežni belini. V sredo popoldne je začel na gosto na let a vat i suh sneg. ki je do večera precej pobelil mariborske strehe in tuli manj prometne ulice in ceste. Mariborski smučarji si obetajo mnoo-o veselja in razvedrila. a— Razburljiv dogodek na Aleksandrori cesti. Blizu Korenove gostilne tik železniškega viadukta, so bili včeraj po;>oldne pa-s,-'.nti priča razburi,ji v e-ra dogodka, ki bi kmalu zahteval človeško življenje Neki tukajšnji prevoznik vozi po tej cesti gramoz. Kakor vsak dan. je tudi včeraj pasi-ral Aleksandrovo cesto. Na voodpi-ranie zadružništva.« Tudi določba tega paragrafa je glede nalaganja denarnih presežkov pri zadružni bank' samo nosro^na. ker ne vsebuje dolrvbe. da bi zveze morale nalagati denar v zadružni banki Kskor je treba glede zadružne banke podčrtati razloge prot; centralizaciji, tako je treba na drugi strani ugotoviti, da v tem pogledu ne more biti nasprotuiočib «5 interesov med zvezami in kreditnimi zadrgami Zvezam je uspelo rešiti ko^st kredHrr"h zadrug. kol;kor se ie dalo rešiti, namreč možnost, da imajo svoje lokalne banke namero centralistične zadružne banke, edino fiska^ih ugodnosti za lokalne banke niso mogle izposlo-vati. Kako je razumeti 8. točko, § 1. zadružnega zakona Iz vsebine pravkar citiranega dopisa je razvidno, da se je v naših zadružnih vrstah živo zanimajo za vprašanje centralne zadružne banke, ki jo gotovo povsod odklanjajo Kar pa se tiče citiranih določb zakona, moramo pripomniti naslednje: V resnici se na prvi pogled zdi, da velja samo za zveze ona določba 8 točke § 1., po katerem se smejo do ustanovitve zadružne banke nalagati denarni prebitki z dovoljenjem revizijske zve~e tudi pri drugih denarnih ustanovah. Stilizacija navedene zakonske določbe ni posebno jasna. Če pretehtamo smisel citirane določbe zakona v zvezi z ostalimi določbami, pa moramo priti do drugega zaključka. Znano je. da zakon loči poslovne zveze od revizijskih zvez, čeprav dopušča, da so poslovne zveze obenem tudi revizijske zveze Nadalje določa zakon, da se mora vsaka zadruga včlaniti v eni revizijski zvezi, ni pa primorana se včlaniti v poslovni zvezi. Ce bi tolmačili določbo 8. točke. § 1. tako. kakor pisec gornjega dopisa. tedaj bi prišle kreditne zadruge, ki niso včlanjene v nobeni poslovni zvezi, v nemogoč položaj. Točka 8. § 1. poudarja, da smejo kreditne zadruge nalagati svoje denarne prebitke samo pri svojih poslovnih kreditnih zvezah; če bi veljal dosta-vek glede nalaganja pri drugih denarnih ustanovah! dokler se ne ustanovi zadružna banka) samo za zveze, tedaj ne bi mogle kreditne zadruge, ki niso včlanjene v nobeni poslovni zvezi, prav nikjer nalagati svojih presežkov. Ker pa to ni mogel biti namen zakonodajalca, moramo točko 8. §. 1 tolmačiti le tako, da smejo tako poslovne zveze kakor tudi kreditne zadruge do ustanovitve zadružne banke nalagati z odobrenjem revizijske zveze svoje presežke tudi pri drugih denarnih ustanovah, po ustanovitvi zadružne banke pa samo pri poslovni zvezi ali pri zadružni banki. Značilno je, da tolmači v gornjem smislu citirani predpis zakona tudi Zadružna zveza v Ljubljani, ki je imela pri sestavi zakona svojo tehtno besedo. V svojem komentarju o zadružnem zakonu, objavljenem v zvezinem glasilu »Narodni gospodar« od 15. oktobra, ugotavlja namreč naslednje: »Če bi se osnovala zadružna banka, bi smele zadruge nalagati svoje prebitke tudi pri njej, do tedaj pa po odobrenju pristojne revizijske zveze tudi pri drugih denarnih zavodih.« Zakaj bi bila centralna zadružna banka škodljiva za naše zadružništvo Glede nadaljnje pripombe, da nalaganje pri zadružni banki ne bi bilo obvezno in da je zvezam na prosto dano, ali hočejo denar nalagati pri zadružni banki ali pri državnih in samoupravnih denarnih zavodih ali pa pri denarnih ustanovah, kjer imajo večino, moramo ponoviti ono, kar smo poudarili že v našem članku od 12. oktobra. Res je, da omogoča zakon zvezam nalaganje denarja tudi pri samoupravnih denarnih ustanovah in da si zveze in zadruge lahko ustanovijo pokrajinske zadružne banke, res je tudi, da zaenkrat prt naših zadružnih zvezah ni mogoče govoriti o kakih denarnih prebitkih, toda razmere se lahko v teku let bistveno spremene in lahko kaj kmalu nastopi situacija, ko bodo tudi zveze po sili razmer primorane nalagati svoje presežke v centralno zadružno banko. Glede na davčne ugodnosti in morda še druge ugodnosti, ki jih bo dobila, bo ta banka lahko nudila za naložbe višje obresti, kakor jih nudijo samoupravne hranilnice in državni denarni zavodi, saj je znano, kako težko je danes večje denarne zneske kratkoročno naložiti po primerni obrestni meri. Zveze, ki bodo hotele varovati svoj lastni interes in interes svojih članic, bodo v tem primeru primorane nalagati svoie prebitke pri centralni zadružni banki. Na ta način pa bo slovenski zadružni denar pričel odtekati v Beograd. Po izkušnjah, ki smo jih imeli s Privilegirano agrarno banko, je jasno, da bo le malo tega denarja prišlo nazaj v obliki kreditov, ker bo, kakor vedno, obrestna mera za kredite od centralne zadružne banke za naše razmere previsoka. Znano je. da Privilegirana agrarna banka svojih sredstev v višini 700 mili Ionov Din v Sloveniji ni mogla prav nič plasirati, in sicer ravno zaradi tega. ker jp ta banka zahtevala previsoke obresti. Nevarnost, da bo odtekal zadružni denar iz Slovenije, pa le naivažnpiši razlog, da se borimo proti centralni zadružni banki fn da se zavzemajo za pokrajinske zadružne denarne ustanove. Nejasno stališče Zadružne zveze Glede na našo ugotovitev (v »Jutru« od t m.), da obstoja v pogledu zadružne banke nasprotje Interesov med nekaterimi zadružnimi zvezami in kreditnimi zadrugami. moramo izrecno pripomniti, da se ta ugotovitev ne tiče Zveze slovenskih zadrugi. ki se po naših informaiiah protivi ustanovitvi take cerdralne zadružne banke Kakšno pa je stilišče druge zveze, ki BONBON DELJKATNEGA OKUSA ^ pri kušlju in hripavosti *! bo po novem zakonu lahko obstojala kot revizijska zveza, namreč Zadružne zveze v Ljubljani, pa nam ni znano. Značilno je, da »Slovenec« doslej ni objavil niti besede o tem vprašanju, ki je brez dvoma življenjskega pomena za naše kreditno zadružništvo, čeprav čitamo drugače v »Slovencu« dan za dnem ostre napade proti centralizmu in vsem centralističnim ustanovam. Ravno ta molk pa je ono, kar povzroča vznemirjenje v naših zadružnih vrstah To vznemirjenje je tem bolj utemeljeno, ker je znano, da se Zadružna zveza že desetletja bori za to, da bi včlanjene zadruge nalagale svoje denarne presežke izključno pri njej. Omenili smo že enkrat na tem mestu, da je Zadružna zveza pred nastopom krize glede nalaganja denarnih presežkov izvajala hud pritisk na včlanjene kreditne zadruge. V resnici ji je uspelo iztisniti od včlanjenih zadrug malo manj nego 200 milijonov Din. Pretežni del tega denaria ie Zadružna zveza naložila pri svoji Zadružni gospodarski banki, ki je morala 1. 1935 izvesti sanacijo in prenesti 40% teh vlog na specialni rezervni fond, za ostalih 60% pa je prisilno znižala obrestno mero na 2%. Zadružna zveza je morala vrhu tega utrpeti 90% odpis glavnice, s katero je bila udeležena pri banki, in na novo vpisati 18.8 milijona Din glavnice. Radi verjamemo, da je Zadružna zveza Internirana na tem. da se uveljavi prisilna določba, po kateri bi smele njene članice rrdagati svoie presežke samo pri njej, kar pa je po citiranem komentarju, objavljenem v glasilu Zadružne zveze, mogoče le tedaj, če se ustanovi centralna zadružna banka Iz vseh navedenih razlogov moramo sklepati, da se Zadružna zveza zavzema za ustanovitev centralne zadružne banke, čeprav se mora zavedati, da bo centralizacija zadružnega denarja prinesla škodo vsemu slovenskemu kreditnemu zadružništvu, ki je utrpelo že itak hud udarec zaradi centralizacije kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki. To je bil tudi razlog, da smo v zadnjem članku poudarili, da ne smejo pri vprašanju ustanovitve te banke odločati samo zveze, temveč v prvi vrsti kreditne zadruge, ki jih ustanovitev te banke v prvi vrsti zadene. Nnjna potreba korektur v novem zadružnem^zakonu Kakor zatrjujejo v zadružnih vrstah, bo do odločitve glede ustanovitve centralne zadružne banke prišlo že na prihodnji seji Glavne zadružne zveze. Prav zaradi tega morajo oni, ki jim je na srcu prospeh slovenskega kreditnega zadružništva, napeti vse sile, da se ta namera prepreči. Obenem je treba postaviti nujno zahtevo, da se nekatere važne določbe novega zadružnega zakona čim prej revidirajo. Ni samo potreben komentar k 8. točki § 1. zadružnega zakona, ki govori o nalaganju denarnih presežkov kreditnih zadrug, temveč Je treba tudi dopolniti določbe, ki se tičejo samega poslovanja kreditnih zadrug, kajti zadružni zakon v važnih točkah brez potrebe omejuje poslovni delokrog kreditnih zadrug, in sicer ne «amo pri nalaganju denarnih presežkov, temveč tudi v drugih panogah poslovanja. konu ni mogoče nalagati razpoloffljivih sredstev v državne vrednostne papirje. Prav ta vrsta naložb je danes zelo važna, saj nudijo kratkoročni državni blagajnifld zapiski denarnim zavodom pogosto edino možnost za plodonosne kratkoročne naložbe. Tudi marsikatere druge določbe so pomanjkljive. Poglavje o zvezah je pravi kaos. Predvsem pa je pomanjkljiv f 108, ki omogoča Glavni zadružni zvezi, da proti volji znatnega dela j ugosl o venskega zadružništva ustanovi centralno zadružno banko. • Centralna zadružna banka pred ustanovitvi)« Beograjsko »Vreme« objavlja t včerajšnji številki na vidnem ma6tu članek, v katerem napoveduje ustanovitev zadružne banke. Med drugim pravi, da sta širši upravni m poslovni odbor Glavne zadružne zveze razpravljala o vprašanju ustanovitve zadružne banke v smislu novega zadružnega zakona in da sta sklenila v najkrajšem časn pristepiti k akriji za ustanovitev te banke. Zakon ne določa, iz kakšnih sredstev naj se osnuje zadružna banka. Določa le to, da bo del f*a-da za pomoč zadružništvu uporabljen za okrepitev rezervnega fonda zadrnine banke. Zadružne organizacije pa morajo same banko ustanovit? iz svojih sredstev. Nadalje zatrjuje »Vremec, da bo zadružna banka kre ditna centrala za vse naše zadružništvo in da bo z lahkoto dobila potrebna denarna sredstva. V njej se bodo stekali denarni presežki zadružnih organizacij, banka pa bo lahko po ugodnih pogojih tudi najemala posojila, predvsem pri Narodni banki, ki lahko po statutih plasira eno četrtino odobrenih kreditov v kmetijstvu. Doslej Narodna banka tega ni mogla storiti iz formalnih razlogov. Zadružna banka pa se bo lahko poslužila cenenega kredita na£? novčanične banke. Zadružna banka naj bi tudi vršila vse bančne in devizne posle za zadružne organizacije- Ce ne bodo dane možnosti za večje vpise od strani zadružnih organizacij, se to banka ustanovila v začetku z relativno majhnim kapitalom, ki ga bo pozneje povečala. V vsakem primeru, tako zaključuje »Vreme«, je treba z ustanovitvijo zadružne banke računati v najbližji bodočnosti. Gospodarske vesti = Nove investicije v Zenici in v VareSa. Ze pred dograditvijo nove velike valjarne so v zeniški železarni pričali postavljati novo veliko Siemens-Martinovo peč za proizvajanje jekla, ki bo imela kapaciteto 30 ton surovega jekla. Ta nova peč je postala potrebna ker 63 je zaradi nove valjarne povečala potreba po surovem jeklu. Nova peč bo pričela obratovati v februarju. Po informacijah »Jugoslovanskega kurirja« namerava zeniška železarna v prihodnjem letu izvršiti nova velike investicije v vrednosti preko 50 milijonov Din. Poročali smo tudi že o razširjenju kapacitete visokih peči na toplje-nje železne rude v Varešu. Dela so sedaj v polnem teku. Peči bodo modernizirane in povečane do aprila prihodnjega leta, nakar bodo v Varešu lahko na leto pridobivali 75.000 ton surovega železa, medtem ko je znašala dosedanja kapaciteta 35.000 do 40 000 ton. = Angleži nameravajo zgraditi tvoraico celuloze v Bosni. Iz Beograda poročajo, da je mednarodni koncem za celulozo Kellner & Partington v Londonu, ki ima že dve tvornici celuloze na Švedskem, eno v Avstriji in eno v Angiiji, predložil na merodajnih mestih v Beogradu predlog, da odkupi tvor-nico celuloze v Drvaru. ki jo je lani, kakor znano, naša država odkupila od Švicarjev. Za primer, da naAa država ne ti bila pripravljena prodati tvornico, stavlja dodatni predlog glede gradnje nove tvornice celuloze v Bot-ni, ki bi imela letno kapaciteto 200.000 m3 celuloznega lesa. Ponudbo angleškega koncema proučujejo sedaj na merodajnih mestih. V gospodarskih krogih bo gotovo izzvala veliko zanimanje, ker srno imeli letos več inozemskih ponudb za odkup znatnih količin celuloznega lesa. ki pa so bile odklonjene. Tvornica. ki si jo zamišlja angleški koncem, bi bila še enkrat večja nego ona v Drvaru in bi prav tako proizvajala celulozo predvsem za izvoz. Po beograjskih informacijah obstoja tudi v Sloveniji načrt za gradnjo tvornice za celulozo in za razširjenje že obstoječe tvornice. V tej zvezi prinaša beograjski »Jugoslovenski kurir« informacijo, ki pravi, da ni izključeno, da bo naša država prepovedala izvoz celuloznega lesa. = Priključek elektrarne Vinko Majdif v Kranju na omrežje KDK. Elektrarna Vinko Majdič v Kranju je zaprosila za odobritev gradnje elektrovoda visoke napetosti 20.000 voltov od elektrarne v Kranju do transformatorske postaje Kranjskih deželn elektrarn na Polici ter gradnjo transformatorske postaje pri hidrocentrali. Načrti nameravane naprave so razpoloženi pri sreskem načelstvu v Kranju in pri kr. banski upravi v Ljubljani do dneva komisijske obravnave, ki bo 24 novembra ob 13.30 pri elektrarni v Kranju. = Najvišje pokroviteljstvo ljubljanskega velesejma. Tudi prihodnje prireditve ljubljanskega velesejma, ki bodo od 4. do 13. junija in od 1- do 12. septembra 1938., bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II, kakor je predsedstvo velesejma obvestila pisarna Nj. Vel. kralja. = Termini lipskega pomladnega velesejma 1938- Pomladni sejem 1938. v Lipskem bo otvorjen v nedeljo 6. marca in bo trajal vključno do ponedeljka 14. marca. Sejam vzorcev se bo zaključil v petek 11. marca, tekstilni sejem pa v četrtek 10 marca. Veliki tehnični in gradbeni sejem to trajal do ponedeljka 14. marca. = Ogromni dobički angleške industrije za gradnjo le!al Angleška družba Armstromd Siddeiey Development Comp. je v letu 1936/37 zabeležila čisti dobiček v višini 633.000 funtov (127 milijonov Din). Ker je dobiček večji nego je vsa glavnica, bo družba plačala samo za eno lelo 150% dividende (♦ prejšnjim letu je dividenda znašala 107%). = Konkurz jc razirla&en o imovini zapuščine pok. Jtftefa Ranfla, sedlarja in posestnika v Budini pri Ptuju (upravnik m^se dr. Ivan Fermeve, odv. v Ptuju; prvi zbor upnikov* 18. nov. ob 11.. prijavni rok do 4. dec„ ugotovitveni narok 16. dec.). »Nikdar ne M občutili teže svojih let, da ui REVME, ECHIASA, LUMBAGE itd. Da se osvobodite bolezni, poskusite lOGAL tablete.« Ogl. Kg. S. br. 29S27 it. Stevanovii i Pyk, Beograd gradu po 8.6983) in v grških bonih po 29.145. Nemški klirinški čeki stanejo v LjnlJJiiK, Beogradu in Zagrebu 14.00, za taooee novembra pa v Zagrebu 13.99, za konec januarja 13.79 in za konec februarja 13.76. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda pri mirni tendenci notirala 418 — 419 (v Beogradu je bil promet po 419.50). Tudi v ostalih državnih vrednote ih ni bilo zaključkov. Do prometa pa je prišlo v delnicah Dubrovačke po 410. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2388.66—2401.26, Berlin 1738.02 — 1751.90, Bruselj 733.20 — 738.27, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.73 — 216.78, Newyork 4266 — 4302.32, Pariz 145.56 — 147.09, Praga 151-33 — 152.43, Trst 225.69 — 228.78. Curih. Beograd 10, Pariz 14.67, London 21.63, Newyork 431, Bruselj 73.6250, Milan 22.7250, Amsterdam 239.45, ' Berlin 174.50, Dunaj 79.45, Stockholm 111-50, Oslo 108.70, Kobenhavn 96.55, Praga 15.19 Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 418 — 419, 4«/. agrarne 54 — 55, 4o/® severne agrarne 53-50 den., 6% begluške 78 den., 6®/« dalm. agrarne 76-50 den., 7% invest. 97 den., 7•/• stabiliz. 87 den., 7«/• Drž. hip. banika 100 — 100.75, 7% Blair 85.12 — 86, 8°/o Blair 94 — 95.50; delnice: Narodna banika 7500 den., PAB 210 — 213, Gutmann 45-50 — 50, šečerana Osi-jek 170 — 185, Dubrovačka 403 — 420, Oceania 275 den., Jadranska 400 — 420, Danica 60 den. Beograd. Vojna škoda 419 — 419.50 (419.50), m Jan. 418-25 den., 4»/« agrarne 54.50 — 55, 4% severne agrarne 54 den., 6"/, begluške 78.50 — 79.50, 6°'« dalen. agrarne 76.50 — 76.75, 7% invest. 98 bL, 7'/o Dri. hip. banka 100.50 den., 7«/0 Blair 85 — 85.50 (85.25), 8% Blair 94.25 — 94.50, Narodna banka 7550—7580 ( 7550), PAB 214 — 215 (214 — 214.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 17. novembra Začetni tečaji: pšenica: za dec. 92, za maj 92.75, za julij 86.25; koruza: za dec. 54.50, za maj 57.62o, za julij 58.75. -f Novosadska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremejena. Pšenica (78/79 kg): baška 168 — 169, banatska 163 — 170, baška laija Tisa 170 — 172, ladja Begej 169 — 170. sremska 77/78 kg 167 — 168, slavonska 77/78 kg 169 — 170. Koruza: l aška in sremska 105 — 106, banatska 101 — 102. baška nova. sušena 95 — 96. Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124. Rž: baška 166 — 168. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: b^ška in sremska »Og« in »Ogg« 262.50 — 272.50: »2« 242.50 — 252.50, »5« 222.50 — 232.50, »7« 162.50 _ 172.50; »8« 125 — 130. Otrobi: baški. sremski in banatski v vrečah 91 — 97 Fižol: baški h«»li. hrez vreč 204 — 206. BOMBAŽ + Liverpool, 16. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.11 (prejšnji dan 4.47), za maj 4.55 (4.61). -1- Newyork, 16. novembra Tendenca stalna. Koruza: za maj 12.63 — 12.64. Borze 17. novembra Na ljubljanski borzi so s« danes avstrijski Šilingi v priv- tnecn kliringu trgovali nespremenjeno po 8.72; za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil pro- Kreditnim zadrugam zlasti po novem za- I met v avstrijskih šilingih po 8.71 (v Beo- Popravite neprehodne ceste! St. Jernej, 17. novembra. V letošnjem deževnem vremenu posebno hudo občutimo neprestane poplave Krke in njenih pritokov, ki so hudourniškega značaja. Saj so napravile ogromno škodo travniškim in poljedelskim pridelkom. Ljudje zahtevajo upravičeno, da se jim odpišejo davki ali da se odloži izterjevanje vsaj najbolj prizadetim. Namesto tega gre tudi v našem kraju akcija za poplavljen-ce. Bolj kakor na to pa hočemo pokazati na drugo zlo, ki prizadene vso našo dolino ob vsakem dolgotrajnejšem dežju. Ce Krka nekoliko narase, že preplavi banovinski cesti St. Jernej—škocijan in št. Jernej—Zameško. Promet je potem na teh cestah zelo ogrožen ali pa docela ustavljen Mostova ostaneta sicer suha, le cesta je na obeh straneh tako nizka, da je ob deževju hitro pod vodo. Martinov sneg je promet na obeh cestah za nekaj dni čisto ustavil. Da je prav ta odsek Krke ob narasli vodi najbolj nevaren, je čisto razumljivo. Više gori ima Krka večji padec, na naših poljih pa je strmec tako majhen, da vodo le s težavo odvaja. Zato je ob dežju kmalu vse pod vodo. Prometa na omenjenih cestah ne bo težko zavarovati, če bodo pristojne instance pokazale za to kaj dobre volje. Na prenizkih mestih je treba v ogroženem odseku cesti toliko zvišati, da bo cestiščo samo tudi ob narasli vodi nad gladino. Pod samim cestiščem pa se naj narede skozi nasip propusti za odtok vode. Stroški za to pre-potrebno delo ne bodo veliki, saj prizadeti odseki cest niso dolgi. Razume se, da je vse vprašanje popolnoma rešljivo le z regulacijo Krke, ki bo poleg prometnih vprašenj rešila tudi vprašanje neprestanih poplav travnikov in polj. Prei ali slej bomo morali tudi na to resno misliti, v sedanjih skraino neugodnih razmerah pa bi si to vprašanie komaj upali načenjati Saj je treba dandanes za vsako malenkost neskončno mnofro vplivnih intervencij. da bi naSo dobo lahko imennvaH dobo lntervcncii. Namesto repuiaoije Krke želimo zato zaenkrat, da se uredi zadovoljivo samo vprašanje prometa na način, kakor smo povedalL Pri Signevilleu blizu Chaumonta se je te dni ponesrečil angleški opazovalni balon, ki ga Je bil veter prignal na francosko ozemlje. Pri padca na zemljo je pretrgal električno žico visoke napetosti, da se je vsa pokrajina odela v temo Kdo je lord Halfšax? Bivši podkralj Indije in uspešen pisatelj, pa tudi zelo moder državnik Za svojega bivanja v Parizu sta bolgarski kralj Boris ln kraljica Ivana oMsksfo fodf paviljon Bolgarije na razstavišču ob Seini Morski volkovi tord Halifas se je po nalogu londonske vlade odpeljal v Berlin, da prouči na sestanka % odgovornimi državniki Nemčije Hitlerjeve zahteve Lord Halifas, čigar obisk v Berlinu pomeni evropsko politično senzacijo prvega reda, se piše s pravim imenom Edvard Wood ter je podedoval naslov lorda po Svojem očetu, enem najimovitejših posestnikov na Angleškem, šele pred štirimi leti. študiral je v Etonu iin Oxfordu ter je bal v stvojih mladih letih izvoljen za poslanca, v svetovni vojni pa Je bil vojak ter je kot major poveljeval oddelku dra-goncev. Po vojni se je vrnil v politično življenje, postal je najprej državni podtaj-nik za kolonije, nato je prevzel prosvetno Zaprta nevesta ministrstvo, pozneje ministrstvo za narodno obrambo. Veliko pozornost je afonctilo L 1925. imenovanje Edvarda Wooda za podkralja Indije. To je najvišja služba, ki Jo oddaja londonska vlada. Kot lord Irwin of Kir-by je zasedel Edvard Wood položaj podkralja Indije, kjer je bil pnaiv tedaj v razmahu radikalni pokret mahafcme Gamdhi-ja. Gandhi je prepovedoval odpor proti angleški nadvladi v deželi. Lordu Irwin« je bila zastavljena naloga, to revolucijo onemogočiti. Izvršil je poslanstvo z uspehom. Navezal je stike z Gandhijem, kateremu je pdsal prijazna pasma, sprejel je apostola Indijcev v vladni palači in se r a izgovarjal z njim cele ure. Proti Gan-dihijevim upornikom je nastopal tudi z veliko ostrino, voditelja gibanja pa je izvzel, ker je bil naziranja, da se ne sme napraviti Gandhija za mučenika. Ta politika je bdite, kronana s popolnim uspehom in konferenca, ki je sledila, je pokazala, da je ravnal tedanji podkralj Indije povsem pravilno. V aprilu 1930. se je lord Irvvin vrnil na Angleško, kjer je postal v juliju 1932. minister za prosveto v vladi MaoDonaldlai, pozneje pa je prevzel vojno ministrstvo. Lord Halifax je zdaj v 56. letu. Od mladih let ne ljubi pompa in slave in ne išče moči. Politično slavohlepje mu je tuje. V kočljivih položajih se je vedno izkazal za državnika velikega formata. Angleška vlada mu je ponovno poverila važne politične misije in mu je izkazala -svoje zaupanje tudi a tem, da ga je poslala v lordsko zbornico večkrat kot zagovornika svojih interesov. Lord Halifax se udej-stvuje tudi kot pisatelj. Lani je napisal knjigo spominov na svojega očeta, ki je zbudila širom Anglije velikansko pozornost in pred kratkim je izšlo nadaljevanje te knjige v veliki nakladi. Kuga v živalskem vrtu živalski vrt v Baslu so morali zapreti, ker se je med prebivalci zooja pojavila slinavka in kuga na parki jih. Med živalmi, ki so za to boleznijo obolele, so morah deset Jakov in šest bdzomtov takoj ubiti. Vse osebje z ravnateljem vred pa so izolirali. v Boje se, da bo touga razsajala tudi med ostalimi sesalci tega živalskega vrsta, ki jih Je 420 in ki so med njimi zelo redki in dragi eksemplarji. Posebna nevernost grozi prežvekovalcem in parkljarjem. Tu-severni Jeleni in sloni niso irnaimj za to bolezen. V ostalem manjkajo glede te nevarnosti strokovnjakom še vse izkušnje. Veterinarsike oblasti so odredile, maj se zapre tudi živalski vrt v ženevi, kjer bi se utegnila bolezen pojaviti, med tem ko je curiški živalski vrt še odprt. Tragedija z rubinom Neki nmrmmski draguljar, ki se Je a jpolrjgkim parnikom >BatoayJeaxu vozil v Ameriko in Je imel pri sebi pendatnt k znamenitemu Hopeovemu diamantu, izredno velik in dragocen rubin, je v Oere-sumdu izvršil samomor. V neapaženem tre-nutflau Je skočil v morje in utonil. V nekaj vrsticah, ki Jih je zapustil, se Je pojasnil motiv tega samomora, in sicer pravijo te vrstice, da so moža »lepe roke«, ki bi mooaAe ta rufbin nositi, odklonile. V sa-momorilčevi ka(bdni so našli pisma na neki ameriški naslov, iz katerega sklepajo, da Je ženska, zavoljo katere bo je ločil od življenja, Američanka. Belgijski kralj v Londona Bolgarski kralj in kraljica na pariški razstavi Konec svetovne vojne Spomini francoskega rezervnega častnika, ki je sprejel Erzbergerja na bojišču Te dni, ko so sto tisoči ljudi v Parizu romali k grobu neznanega vojaka, da bi proslavili obletnico miru, je pisatelj Mau-rice Coriem opisal kako je pred devetnajstimi leti kot poročnik francoske vojske prvi mogel slišati in sporočiti svojim tovarišem besedo miru. Devetnajst let je tega, pripoveduje Coriem, ko sem ležal v strelskem jarku na zapadni fronti. Bilo je ponoči. Topovi so molčali, velik mir je ležal nad širnimi polji. Oa daleč smo opazili neko gibanje čet pri nasprotniku, toda nihče ni vedel, da-li naj to pomeni poostritev vojne ali začetek miru. . . Bilo je devetega novembra na cesti v Trelon. Moj polk je bil na straži. Nenadno se je začela edinstvena parada. Častniki glavnega stana so prijezdili in z druge strani je pridrdralo dvajset avtomobilov s častniki nemške vojske. Bili so parlamentarci, ki so se prvič sestali z našimi vojskovodji. Nismo še vedeli, kako je pri teh pogajanjih, nismo vedeli, kako se bodo iztekla Hipoma je prišel neki polkovnik in dejal: »čemu je ta stotnija še v položaju borbe?« Cemu res, ko se že pogajajo? Toda štiri leta službe na fronti so nam ta položaj spremenila v običaj ... Desetega novembra. Stotnik mi je dejal: »Poročnik, postavite straže na cesto.« Nič drugega Nihče med nami ni vedel, kaj to pomeni. V globoki noči smo ležali na straži in potem so prišli dogodki, ki so se za vselej vtisnili v moj spomin. Na cesti se je pojavil nenadno žaromet in videl sem, kako se nam bliža velika, bela zastava. Možje so planili iz nekega avtomobila. Skupina je tekla proti nam, med možmi je bil tudi civilist in neki nemški častnik je zaklical v francoskem jeziku »Parlamentarci smo!« Prihajali so iz Nemčije, njih avto je bil od dolge vožnje ves od blata. Slutili smo, da gre za odločitev, nismo pa vedeli še ničesar. Po navodilih smo obkolili skupino. Pokazali so nam listine. Nemški častniki so se sukali okrog civilista in jaz sem čul vedno znova besedo »Erzberger«. Hipoma pravi neki glas: »Prosim vas, gospod poročnik, skrajšajte forma^osti. Pričakujejo nas, mudi se nam ...! Bil je Erzberger, civilist, ki mi je zaklical te be-. - Sedaj sem vedel, da drži ta mož v črni obleki usodo sveta v svojih rokah. Od razburjenja trepetajoč, sem zavpil: »Prinašate mir?« Dobil pa sem samo odgovor: »Prosim, gospodje, ne zadržujte nas.« V tem trenutku so prijezdili častniki našega glavnega stana. In sedaj sem slišal vprašanje: »Mir ? « In odgovor moža v črni obleki: »Da. . . da. . da . .« Trikrat se je glasil ta »da« iz zadušenega glasu. Bil je :>da«, ki je v svitu žarometa v zimski noči končal svetovno vojno. . . N E K D 0 T A Wins,toin Churchill je srečal MacDonal-da potem, ko so tega imenovali za ministrskega predsednika. Churchill je dejal tedanjemu vodji delavske stranke: »Nikoli ne boste mogli držati svojih obljub!« »To je mogoče — a vsekako bomo dr-želi vaše,« je odvrnil MacDonald na to. Nesreča angleškega opazovalnega balona v Franciji na brodolomce Ribič z otoka Capri Mož, ki so ga največkrat fotografirali VSAK DAN ENA »Vidite, jaz sem veldk prijatelj nevarnosti življenja...« »Aha — zdaj razumem, čemu nosite jed z nožem v usta!« OPoUtiken«) Strašen doživljaj ponesrečencev grške ladje v ameriških vodah Na Capriju je umrl v starosti 81 let »caprijski riibič«, slikoviti Antonio Spa-daro, ki je veljal za moža, ki so ga med vsemi možmi na svetu največ fotografirali. V dobi dveh generacij je spadal tako rekoč med invetar lepeg3, otoka pri Napoliju in v svoji pestri ribiški noši je veljal tujcem za reprezentanta caprijskih prebivalcev. Italijanski finančnik v Angliji Pristajališča si brez starega pomorščaka ni bilo mogoče misliti. Ni bilo turista, ki svojega aparata ne bi nameril najprvo nanj. Tujcem se je v svoji romantični obleki in pozi tudi rad nastavljal, pa ne zastonj. Ribaril mož ni prav za prav nič aU vsaj že dolgo ne, svojim potomcem pa Je zapustil precej znaitno imetje, ki si ga je bil prištedil od samih bakšišev. Njegova podoba je razširjena v mnogo sto tisoč izvodih, marsikateri dan v potovalni sezoni so ga slikali nešteti turisti. Smatral se je za pospeševalca tujskega prometa na svojem otoku, pri tem pa se je vendarle norčeval iz tujcev. Japonsko vojaštvo si je moralo priboriti posest šanghaja ped za pedjo. Ta slika prikazuje, da je bila borba kruta tudi tam. kjer je slo za okupacijo posameznih poslopij Enajst žrtev letalske katastrofe Tragična usoda članov rodbine vojvode Hessenskega Poročali smo že, da se namerava najstarejši izmed knezov Radziwillov navzlic nasprotstvu svoj'ih sorodnikov poročiti z Židinjo, ločeno ženo lastnika rudnikov Suchestovo. Sedaj poročajo, da se bo poroka izvršila v začetku prihodnjega tedna in da je gai. Suchestova pred nekoliko dnevi prestopila v katoliško vero. Lepa ženska je hči nekega kantorja iz Borys*awa, ki je po svojem očetu pode- dovala krasen glas in se je na Dunaju izšolala za operno pevtko. Potem se se je poročila s svojim bratrancem, od katerega se je pozneje ločila. Pred nekoliko dnevi je s knezom Radziwillom pred notarjem v Krakovu podpisala poročno pogodbo, po kateri dobi poldrag milijon zlo-tov. Sina iz njenega prvega zakona bo knez baje posinovil. Vsi ukrepi knezove rodbine, da bi to poroko preprečili, so bili doslej zaman. Lepo perilo res lepo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je V Rusiji so zaprli vdovo pokojnega komisarja Lunačarskega. Dama je bila nevesta znanega polarnega raziskovalca prof. šmi-ta, ki jo je baje ovadil zaradi vohunstva... PERION kvalitetni izdelek slovenske industrije. Kupujte in uporablajte ga! Pri Ostendeju se je zgodila velika letalska katastrofa, pri kateri je izgubilo življenje 11 oseb. Med žrtvami so skoraj vsi člani družine bivšega velikega vojvode Hessenskega. življenje je izgubila tudi posadka, ki je sestojala iz pilota Lambotta, radiotelegrafista Courtod-sa in mehanika Lansmansa. Letalo je bilo last belgijske družbe, ki vzdržuje zračni promet na progi London—Bruselj— Monakovo. Letalo je hotelo zavoljo neugodnih vremenskih razmer pristati pri Steeneju, ostendeškem predmeslju in je zadelo v višini 20 m v dimnik neke tovarne. Sila udarca je bila tolikšna, da se je eno krilo odtrgalo, trup letala pa je vrglo 60 m daleč na dvorišče. Nastala je silna eksplozija. Delavci so pritekli od vseh strani na pomoč, pa zavoljo silovitega ognja niso mogli blizu. Ko so gasilci pogasili požar, so našli sredi razbitin samo še zogljenele ostanke vseh potnikov in članov posadke. Posebna nesreča zasleduje družino Hessenskih vojvod. Komaj nekoliko tednov je minulo, odkar je umrl zadnji vladajoči vojvoda, sedaj je pri tej katastrofi izgubil življenje še njegov sin prestolonaslednik, prestolonasledmikova žena, obe njiju hčeri, prestolonaslednikov brat, voj- vodinja vdova in še en princ, življenje sta izgubila tudi komornik in komornica, ki sta spremljala družino. Grof Volpi, bivši italijanski minister za finance, je obiskal angleško prestolnico, kjer se je sestal z mnogimi uglednimi bankirji Kadar se razpoči bomba •. • Postani in ostani član Vodnikove družbe![ posnetek, ki ga Je napravil vetd fotograf ob zavzetja Capeja $p Japoncih Belgijski kralj Leopold HI. je odpotoval v London na uradne razgovore o kolonialni posesti njegove države. Gre zlasti za garancijo za Belgijski Kongo Poveljstvo neke obalne postaje v Virgi-niji poroča o strašnem doživljaju, ki so ga imeli brodolomci grškega parnika »Kralj Temihandros«. Parnik se je med nekim viharjem prekucnil in se je postavil pokonci ter plaval v tem položaju po morju. Del posadke, pet mož, se je oddaljil z edinim rešilnim čolnom, ki je še ostal od parnika, in je dosegel obalo, kjer so rešenci stvar sporočili obalni postaji. Od tu so tako odposlali letalca, ki naj bi ugotovil, kako je s parnikom. Lepa židovka in bogati knez Knez Radziwill se bo poročil navzlic odporu sorodnikov I Pilot Je prevrnjeno ladjo kmalu našeL bil je pa tudi priča strašne drame. Tolp^ kakšnih 25 morskih volkov vseh velikosti je oblegala brod in zverine so skakale 4 vode ter poskušale potegniti s seboj može, ki so se obupno držali ladijskega kljuna. Brodolomci, skupaj jih je bilo 16, so branili, kolikor so mogli, s palicami noži. Obalna stražna ladja je prihitela ta« koj na pomoč in je lahko rešila še 12 mo^ ki so bili vsi ranjeni, posebno na nof ^ od zob morskih zverin. Dva izmed nes: nežev sta zblaznela, osem mož pa Je nilo in so gotovo postali žrtve pošasti. Borba na stopnišču K al tur ni pregled Prof. dr. Luigi Salvini v Ljubljani V Ljubljano je prispel mladi italijanski slavist prof. dr. Luigi Salvini, ki pravkar prihaja za daljšo dobo v Jugoslavijo, da deluje za kulturno zbližanje med Italijani in Jugosloveni. Naša država temu uglednemu kulturnemu delavca ni neznana, saj je že pred dvema letoma obiskal Beograd in Zagreb, da naveže stike z našima znanstvenimi institucijami in vodilnimi intelektualci. V Ljubljani se je to pot ustavil prvikrat in ostane med nami nekaj dni, ker se hoče na licu iuesta seznaniti z našimi kulturnimi razmerami, ki ga tembolj zanimajo, ker je že v Neaplju, kjer je deloval zadnja leta, segal po slovenskih knjigah in si prisvojil prvo casivno znanje našega jezika. Prof- dr. Luigi Salvini je še zelo mlad (roj- L 1911 v Milanu), vzlic temu si je s svojim fenomenalnim jezikovnim talentom pridobil že ugledno mesto v italijanski filo-loški znanosti. Študiral je v Rimu pravo in slavistiko. Zadnje dve leti je predaval na Orientalskem institutu (visoki šoli) v Neaplju, kjer je bil direktor balkanskega, sloven skega, baltskega in ugrofinskega oddelka. Prepotoval je v kuliurne svrhe Finsko, Madžarsko, Rumunijo, Češkoslovaško in Poljsko, govori perfektno bolgarski jezik in celo vrsto drugih jezikov, zlasti baltske in ugro-finske. Spisal je prvo italijansko zgodovino bolgarske literature, ki je izšla 1. 1936. in objavil v raznih italijanskih obzornikih kritične eseje o poljski, češki in bolgarski literaturi. Prevajal je med drugim eseje F. X. Salde, novele Jovkova, Vazova in drugih, pisal članke, v katerih se zavzema za italij— jugoslov. kulturno zbližanje. S tem mladim, simpatičnim italijanskim intelektualcem sva se seznanila letos spomladi v Neaplju na odličnem sprejemu, ki ga je priredil na svojem zavodu rektor »R. Lstituto Superiare Orienlale« g. grof. Ber-nadino Barblellini Amidei. Tu se je takoj razvil majhen slavistični krog: poleg g. prof. Salvinija sta me ljubeznivo obdala gg. prof. dr. Miseoni in Čeh prof- dr. Hojer. Pri ogledu slovanske knjižnice na tem institutu sem ugotovil, da so 6lovenica zastopana od sile pomanjkljivo. Razveseljivo je, da 60 nekatere naše kulturne institucije, zlasti Slov. Matica, razumele pomen tega instituta in mu poslale izbranih knjig, ki so sedaj na razpolago profesorjem in slušateljem slovanskih jezikov. G. prof. dr. Salvini se je v zadnjem času, kakor že omenjeno, zainteresiral za slovensko literaturo, prebral Slodnjakov Pregled, zvezek Župančičeve lirike in Cronievo študijo o Zupančiču in nekatere druge naše knjige. Njegov prihod v Ljubljano bo samo utrdil in poglobil simpatično zanimanje, ki ga kaže do naše in srtskohrvatske literature. Nedvomno je napredek in poglobitev slavističnih študij in stikov ena izmed zanesljivih poti k utrditvi dobrih odnosov med obema sosedoma, kajti tudi v tem primeru poteka mnogo težkoč in motenj iz preprostega dejstva, da se duhovno ne poznamo in da so pogledi često zastrti z mreno predsodkov. G. prof- Salvini mi je izjavil, da namerava 9voje bivanje v Jugoslaviji, ki je določeno na daljšo dobo, izrabiti ne le za to, da razširi italijanske kulturne stike, marveč tudi za to, da razširi v Italiji zanimanje za našo kul turo in zlasti še književnost. Posebej ima na programu izdajo italijanske antologije srb-skohrvatske proze in v samostojni knjigi še slovenske proze. Ena njegovih prvih poti v Ljubljani ga je vodila v knjigarno, da si je kupil nekatere slovenske knjige, ki mu po svoji opremi vzbujajo občudovanje. Prav tako ugoden vtis je napravila nanj Ljubljana. v kateri je takoj opazil kot nje značilno potezo, da je zrasla organično iz svoje preteklosti in da ima značaj kulturnega centra. Mladi, odlični italijanski intelektualec obišče te dni razne naše kulturne institucije, posebej še univerzo in njen slovanski seminar. —o. Dr% M. Murko, Razprave s področja slovanske filologije Kot četrti zvezek zbirke »Prace Slovan-skelio ustavu v Praze« je izšla obsežna knjiga predsednika tega instituta, našega slavnega rojaka prof. dr. Matije Murka »Razpra-vy z oboru slovanske filologie< (Praha 1937, 6-0 str.). S posebnim spoštovanjem jemljemo v roke knjigo, ki jo je uredil Murkov mlajši tovariš s Karlove univerze prof. dr-Jiri HnraK in ki predstavlja n? le dragocen dokument o življenjskem delu našega rojaka, marveč tudi pomembno novost med standardnimi deli slavistike. Iz raznih časopisov, zt)orn.ikov in listov je urednik zbral 24 razprav, člankov in predavanj, spisanih v treh jezikih (slovenskem, češkem in nemškem), jih strnil v pregledno in zmiselno urejeno celoto ter opremil z uvodom. Hči prof. Murka in obenem njegova učenka ga. Jelka Arnerijeva-Murkova je sestavila za to izdajo bibliografijo literarne delavnosti prof. Murka. Če omenimo, da ima knjiga osebni register in na posebni prilogi avtorjev portret, ter da je natisnjena s tisto skrbjo in lično opremo, ki sploh odlikuje izdaje Slovauskega instituta, je nje vnanja karakteristika prilično izčrpana. Knjiga bi bila morala iziti že za sedemdesetletnico prof. Murka, vendar so jo razne okolnosti zavlekle preko avtorjeve 75 letnice. Trdno upamo in iskreno želimo, da bi prof. Murko prav tako čil in delaven učakal še drugo samostojno knjigo, ki bo združila predvsem njegove narodopisne razprave in posebej še študije o problemih srbskohrvatske narodne epike- Prof. Matija Murko je izšel kot jezikoslovec iz šole svojega slovečega rojaka Frana Mklošifa in kot literarni zgodovinar iz šole Schererjevih učencev Heinzla in Schmidta. Svoje o!>sežno znanje si je mladi znanstvenik razširjal še v Rusiji, kjer se je še bolj ogrel za pozitivistično literarno-zgodovinsko metodo A. N. Pvpina in Veselovskega. Na pobudo slednjega je izdelal obsežno monografijo Die Geschichte von der sieben Wei-sen t ei den Slaven ', ki je izšla leta 1890 pri dunajski Akademiji in je mlademu Slovencu takoj zagotovila vidno mesto v razveseljivo napredujoči slavietiki. Že kot 2'2-letui študent se je Matija Murko v »Slov. Narodu« (1. 18S3) odločno zavzel za svojega učitelja Miklošiča in pobijal napade, ki so prihajali s hrvatske strani: 1. 1884 je pisal o Miklošičevih častilcih v LZ. dve leti pozneje je v istem obzorniku obširneje obravnaval njegova najnovejša dela. Poslej bibliografija Murkov i h spinov narašča od Ista do leta ne le po št vilu in obsegu spisov, marveč tudi po njih raznovrstnosti. Poleg čisto filoloških vprašanj s področja slovanskega jezikoslovja ga zanimajo literarno zgodovinska, naro-donisna m občekulturna. Njegov pomen raste vzporedno z literarno in univerzitetno dejavnostjo in vodi na višek njegove kariere, ko postane izza profesure na univerzah v Gradcu in v Lipskem profesor Karlove univerze v osvobojeni Pragi, organizator njenih slovanskih študij, spiritus movens onega gibanja, ki je naposl?d ustvarilo iz Prage današnje središče slavističnih ved Globogo segajoče vezi spajajo prof. Murka z njegovim velikim učiteljem Fr. Miklošičem. Osebnost ljutomerskega rojaka, ki je dora-ščal se pod vplivom ilirizma in ki je pozneje svoje mladostno navdušenje naložil v ogromni kapital slavistične znanosti in postal najslavnejši slovanski jezikoslovec svoje dobe, je imela na mladega Murka, tudi rojaka iz Slov. goric, velik vpliv. Zato se vedno znova vrača k temu vzorniku. V tej knjigi sta objavljeni dve razpravi iz njegovih »miklošičian~- daljši spis »Miklošičeva mladost in njegova študijska lefaf, ki je izšel 1. 1898 v ;Forsehungen zur neueren Litteraturgeschichte« in nekrolog, ki ga je objavil leta 1891 v Letopisu Matice Slovenske. Druga dva slavista, ki jima je v tej knjigi Murkovih razprav odmerjen večji prostor, sta Vatroslav Jagič in dr- Vatroslav Oblak. Tako je v študiji »Vatroslav Jagič« (iz »Nene Oesterreichische Biographie« 1927) podal zaokroženo biografsko sliko Miklošičevega vrednega naslednika na dunajski stolici ter obenem s preglednostjo, temeljitostjo in znanstveno sigurnostjo, ki so lastne prof. Murku v vsem njegovem delu, orisal Jagičevo znanstveno delo. Članek «Grob Vatroslava Jagica« (Prager Presse 1923) opisuje njegov drugi pogreb v rojstnem mestu Varaždinn, pri čemer pove pisec mnogo leppga in biografsko tehtnega ne le o samem Jagiču, marveč tudi o Varaadinu. Zgodaj umrlemu nadarjenemu slavistu dr. Vatroelavu Oblaku je posvetil prof. Murko obsežno monografijo, ki je tu v celoti prevedena iz Knezove knjižnice (1899) in ki predstavlja trajen spomenik možu, o katerem prof. Murko upravičeno sodi, da bi bil lahko postal dostojen naslednik Kopitarja in Miklošiča. Nadaljnje študije je posvetil prof. Murko J. K- Jirečku, Milivoju Šreplu in Karlu Štreklju. Vsa te študije so spisane ne le z biografsko in bibliografsko temeljitostjo, ne le na podlagi vešče strokovne analize, v kateri je pisec mojster, marveč tudi s širokega vidika slavistične znanosti, tako da imamo vedno pred očmi celoten obraz obravnavane osebnosti in vemo, v čem so njeni trajni doneski v zakladnico znanosti. Izmed razprav, študij in člankov, ki so tu ponatisnjeni v prvem delu Razprav, bodo čitatelja s slavističnim zanimanjem posebno mikale razprave: »Kopitar in Vuk Kara-džič«, govor nad grobom Vuka Karadžiča 10. oktobra 1897 na Dunaju« in »Govor pri položitvi ostankov Jerneja Kopitarja v domačo zemljo 12. oktobra 1897«. Ti trije sestavki so trenutno zopet aktualni, saj je 150 letnica smrti Vuka Karadžiča obudila novo zanimanje za prekorislni odnos med slovenskim jezikoslovcem in srbskim jezikovnim reformatorjem. Izmed ostalih razprav in člankov naj v okviru tega referata opozorimo samo na nekatere: Razprava »Kol-larjava slovanska vzajemnost« kaže, da se je njen pisec že 1. 1893 znanstveno zanimal za teoretične in praktične probleme slovanske vzajemnosti ter je posveti! apostolu slovanskega sodelovanja proučevanja, ki segajo k jedru njegove ideologije. Filološko zanimiva je razprava o prvih primerjalcih san-skrta s slovanskimi jeziki, vzpodbudna in informativno važna so izvajanja o nemški slavistiki, mnoge zanimive misli in poglede vsebujeta članek o novem seminarju za slovansko filologijo na Karlovi univerzi in otvoritven govor na prvem kongresu slovanskih filologov v Pragi. Drugi del obsega iz L-Z. prevedeno razpravo »Začetki ruskega romana«, ki je bila Murkovo habilitacijsko predavanje na dunajski univerzi. V tem delu knjige prevladujejo jugoslavica, saj imamo tu daljšo filološko razpravo »Ime Jugoslavija«, daije razpravo »Misel jugoslovanskega zedinjenja v preteklosti«, članek »Čehoslovaki in Jugoslovani in tehtno prešernoslovsko študijo »Misli k Prešernovemu življenjepisu« (iz LZ 1901). Nedvomno je značilno za visoko stanje sla-vistike pri Čehoslovakih, da so zbrane razprave prof. Murka dobile svojo končno podobo v češki izdaji in da ee tako v češkem jeziku uvrščajo med standardna de!a svetovne slavistične vede. Kajti ni dvoma., da bodo po zbranih razpravah največjega slovenskega slavista po Miklošiču segali ne le slavisti ostalih slovanskih narodov, marveč tudi tuji proučevalci slovanskega jezikoslovja in literarne zgodovine. Tako se je dosedanjim znanstvenim knjigam prof. Murka pridružila tudi ta zbirka, 6 katero je pisec preko svojega tovariša zbral »raztresene ude«, pač v korist in slavo svoje znanosti -o. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek, 18.: Julij Cezar. Red četrtek. Petek, 19.: ob lo. Pesem s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 20.: Firma. Izve«. Znižane cene od 22 din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek. 18.: Linda di Chamounix- B. Petek, 19.: Zaprto, (generalka). Sobota, 20.: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo lOOletnica rojstva skladatelja Antona Foersterja. Izven. i Nenavadno zanimiva muzikalna proslava o priliki 100-Ietnice rojstva skladatelja A. Foersterja se nam obeta v soboto 20. t. m. v operi. Vprizoritev te opere, ki jo je na podlagi Foersterjevlh motivov popolnoma na novo predelal ravnatelj Polič, in za katero je napravil novo besedilo dramaturg g. Vidmar, bo imela tudi reprezentativen zunanji okvir, h kateremu bodo pripomogle nova režija prof. šesta, nova inscena-cija Ing. Franza in originalne narodne noSe. MARIBORSKO GLEDALIŠČE | Četrtek. 18.: Pesem e ceste. A. I Petek, 19.: Zaprta 1 Iz Julijske krajine Pravde in zločini na Goriškem Kakor drugod po državi se prične te dni tudi na Goriškem novo sodno leto. Listi so glede na to objavili daljša poročila o sodstvu in sodnih poslih v poslednjih mesecih, v katerih obravnavajo delovanje sodišč v goriški pokrajini na področju ljudskega gibanja, civimo-pravnih poravnav, mladinskega skrbstva in civilnega ter kazenskega sodstva vobče. Tako med drugim navajajo, da je število pravd v prvi polovici t. 1. nasproti podatkom za. lanskih prvih 6 mesecev padlo za celo petino na 344. Sodišča so razsodila tudi v 25 delovnih sporih. Kazenskih razprav "je bilo letos v omenjenem razdobju 2007, malone za 100 več kaikor lani. Zločini in prestopki proti imovini so se v splošnem pomnožili, vendsr to ne velja za nasilna dejanja. Med njimi so v pretežni večini manjše tatvine in tihotapski prestopki, ki se po svojih ma-terieLnih učinkih prav tako omejujejo na neznatne za/device. Posebej opozarjajo listi nai pijančevanje, ki se v Italiji dokaj strogo kaznujejo zaradi degenerirujočih in deamoralizira-jočih vplivov alkohola. Tako je bdlo v goriški pokrajini 1. 1933 prijavljenih sodiščem 384 pijancev, naslednje leto 406, predlanskim 414, leni pa 435. Listi o vzrokih naraščajočega malega kriminala podrobno ne razpravljajo, nego prepuščajo razlago teh pojavov poklicanim sodniškim činiteljem. Drobne novice Novi grobovi. V poslednjih tednih sta v Trstu umrla Kairlo Košuta in vseučiliški profesor dr. Ferdinand Trost. Pokojni Košuta, star 48 let, je bil iz znane družine pri Sv. Križu. Prva leta po vojni je bil poštni uslužbenec, šele 34 let start prof. Trost je bil v tržaških znanstvenih krogih zelo čislan. Na univerzi je predaval o blagoznanstvu. Pri vseh študentih je bil zelo priljubljen. Obema, bodi ohranjen blag spomin! Odlikovanje. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča odlikoval z redom sv. Save I. stopnje tržaškega prefekta Rebuo in poveljnika tržaške armije generala Scalo. Nadalje so bili odlikovani šef pre-fektovega kabineta Battisti, dosedanji policijski upravnik Peruzzi, pristaniški poveljnik polkovnik Ascoli ter postojnski policijski komisar Trezza. že prej so bili odlikovani direktor tržaškega »Piccolac Alessi, ki se je med italijanskimi novinarji najbolj zavzei za sporazum med obema državama, njegov sotrudnik Nordio. ki je bil kot gost tiskovnega urada pri beograjskem ministrskem predsedstvu tudi na daljšem potovanju po Jugoslaviji, ter še nelkateri drugi. Plebiscit za vladarja. Organizacije invalidov, bojevnikov in svojcev v vojni padlih vojakov so priredile na področju tržaške pokrajine veliko manifestacijo za vladarja. Povsod so prodajali posebne razglednice po pol lire. ki so jih ljudje pošiljali na dvor. Akcija, ki je imela značaj plebiscita, se je živahno razvijala. Trajala je več dni. Po prvih podatkih, ki so jih objavili tržaški listi, je dosegla uspeh. Tako so v Tržiču prodali 500 razglednic. Ministrstvo za kolonije je te dni razpisalo natečaj za 2250 kolan.ijskih policijskih stražnikov in podčastnikov. Prejemali bodo enako plačo, iktakor jo imajo kara-binerji in njihovi podčastniki v kolonijah, Ker se ni prijavil k naboru je bil 241et-ni France Lipužič iz Idrije pred goriškim sodiščem obsojen na 6 mesecev zapora in plačilo vseh sodnih stroškov. Iz enakega razloga so karabinerji prijavili goriškemu sodišču Andreja štruklja iz Kanala. Premestitev. Tržaški policijski upravnik Peruzzi je bil premeščen v notranje ministrstvo. V Trstu je služboval 4 leta. Za njegovega naslednika je bil imenovan beneški kvestor dr. Anton Gorgoni, ki pa j je že pred leti služboval v obmejni deželi. V letih 1927 do 1930 je bil policijski upravnik v Gorici. R A D I 0 Čelrtek, 18. novembra Ljubljana 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza- — 18: O palčkih in škrateljčkih (igra Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave- — 20: Akademski pevski kvintet poje vesele pesmi. — 20.45: G. Charpentier: Vtisi iz Italije (orkester-plošče). — 21: Rondo (g. Srečko Koporc predava, ga. Osterc-Valjalova igra na klavirju). — 22: Čas, vreme, (»oročila, spored. — 12.15: Iz domačih logov (Radijski orkester). Petek, 19. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Slovenska Kočevska in Kaštel v pripovedkah (g. Marjan Tratar). — 12: lz naših logov in ga;ev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. - 13.15: Orkester balalajk. — 14: Vreme, borza. — 18: Žen- , tika ura: Kaj slišijo vse starši o šoli (ga. 1 Ivanka Velikonja). — 18.20: Francot-ke pevke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). _ 19: čas. vreme, poročila. epo- ; red. obvestila. — 19.30: Nac. ura: Beograj- ! ski astronomski ol«ervatorij (prof V. Mi-škovič). — 19.50: Zanimivosti. — 20; Koncert Radijskega orkestra. — 2i: Operni spevi (ploščt'). — 21.10: Komorni trio. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: An- j gleške plošče- Beograd 16.45: Narodna glasba in plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 21: Pevski in klavirski koncert. — 22.20: Plošče. — 17.15: Lahka eolba. — 20: Madrlgalisti. — 21.30: Violinske skladbe. — 22.20: Ples. - Praga 19.15: Lahka glasba. — 20: Ra»iijski opos >Marco Polo«. — 21.30: Poljske pe6mi — 22.35: Plošče. — Varšava 20.05: Prenos opere »Štirje grobjani«. — 22.40: Lahka glasba. — Dunaj 10.50: Koncertna ura. — 12: Orkester. — 15.15: Jugoslovenske pesmi. — 16.05: Plošče. — 17.30: Jesenske pesmi. — 19.25: Vedra muzika. _ 20.05: Zvočna igra. — 22.20: Lahka in plesna muzika — Berlin 19.10: Godalni kvintet. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. _ 21.15* Iz operet in zvočnih filmov. — 22.30: Ples. — Mfln-chen 19.10: Operni odlomki s plošč — 20: Pester program. — Stuttgart 19.15: Koncert malega orkestra in solistov. EN SAM GUMB Treba je samo obrniti in že dobite vse, kar Vas zanima iz vseh krajev sveta. — Neverjetno nizka cena, minimalna poraba toka, izredna reprodukcija, to so vrline najnovejšega petelektronskega Supera. RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6. RADIOV AL — Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 JOSIP WIPPLINGER — Maribor, Jurčičeva 6. S P © Državno prvenstvo v table-tenisu Novi državni prvak je Ljubljančan VVeissbacher, član zagrebškega Haška V nedeljo je bilo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v table-ieii.su, ki so se ga udeležili številni tekmovalci iz vse države. Sodelovali so tudi vsi državni re-prezentanti Hexner, VVeissbacher, Lazar, Stein, Herškovič iu Maksimovič razen drž. prvaka Marinka (ki služi kadioveki rok) in Senekoviča (ki je zadržan zaradi študija). Tekmovanje se je vršilo v telovadnici v Begovioevj ulici, ki pa nikakor ne ustreza temu namenu. Turnir se je vršil ol 8. zjutraj do polnoči in je bil proti pričakovanju prvič po letih, zelo dobro obiskan. Single gospodov Ze takoj v prvem kolu je mladi Merksamer (Makabi) pripravil vsem gledalcem največje iznenadenje, ko je gladko s 3:0 premagal našega najboljšega in najpopularnejšega re-prezentanlovca Hexnerja. ki je trenutno v zelo slabi formi. Drugo presenečenje je bil poraz Steina (ZKD) po Ratkoviču (Tiranija). Ostali važnejši rezultati so bili: Lazar (Hermes) : Blaži (tiranija) 3:0; Kosmina (Hermes) : Merhsamer (Makabi) 3:2 (zelo težka in srečno izvojevana zmaga iutini-ranega Hermežana. saj je bil nasprotnik z 2:0 in 20:17 v vodstvu) La/.ar (Hermes) : Dernovšek (Hašk) 3:2: tuli trdo pritrjena zmaga. ke.r je Dernovšek imel že dva seta naskoka. Semifinale: VVeisbacher (TTask) : Lazar (Hermes) 3:1; Kosmina : Ratkovič 3:1; gladka zmaga Kosmine. \Veis6bacherju se spl^h ne pozna enoletno pavziranje. dočim se vsem drugim ljubljanskim igralcem pozna, da niso v treningu. Edini ljubljanski klub Hermrs je pač brez lokala, pa so šli vsi igralci na tekmovanje brez treninga. Finale: We'shaclier (Hašk) : Kosmina (Hermes ie prinesel prepričevalno 3:0 zmago prvemu. Naslov državnega prvaka je spet — že tretje leto — v Ljubljani, čeprav je prvak č'an zagrebškega Haška. Single dam V finalu sta se sestali Florjanova (ZKD) in Steinova (Pančevo); rutinirana Zagreb-čanka je glafko zmagala. Hennežanki Ba-čičevi se je poznalo oJisolutno pomanjkanje treninga in je izpadla v semifinalu proti Steinovi. Double gospodov V finale sta prišla para Weiss - TTexner (Hašk) : Kosmina - Lazar (Hermes) in je prvemu paru zaradi odlične VVeissbacherje-ve igre pripalllo prvo mesto. Mixed double 1. Florijan - Herškovič. Ta konkurenca je bila zelo s'a(>o zastopana, ker so se volilni igralci čuvali za borbe v singlu in niso hoteli nastopiti v tej točki. Single juniorjev 1. Harangoso (Subotica), ki je premagal j v finalu mladega Strojnika (Planina) [*> dolgi boibi z 3:2. Na tem državnem prvenstvu so po dolgem nastopili tudi bivši člani Ilirije, ki »-o (pristopili deloma v novo osnovano in bogato financirano sekcijo zagrebškega Ha .'.a (VVeissbacher, Dernovšek). deloma pa (kar je tudi pametneje in s športnega vis.ika, pravilneje) v ljubljanski. Hermes (Lazar , tako da se seliaj udejstvujejo v tem spori u zopet vsi nekdanji igralci, čeprav so druge l»arve kakor doslej. Table-tenis bo imel o l tega samo koristi! S. K. Ljubljana. — Starešinski odbor.—■ Danes občni zbor vseh starešin ob 20. v posebni sobi hotela »štrukelj« z naslednjim dnevnim redom: — Komemoracija za pok. Wolfom. — Volitev novega pred-sednikai starešinskega odbora. — Slučajnosti. Vljudno vabimo vse starešine, d"a se gornjega sestanka zanesljivo udeležite, ker je treba poiskati naslednika, da bo naša starešinska akcija tudi v bodoča napredovala v proevit kluba in ugled vsega slovenskega nogometnega športa. Dobrodošli novi starešinski člani! Upravni odbor S. K. Ljubljane. SK Ljubljana, Danes ob 15. obvezen trening ligine in rezervne skupine. Igra se ob vsakem vremenu. Vsi in točno. S. K. Ilirija — Smučarska sekcija. Obveščamo članstvo, da bo drevi ob 18. redni sestanek v klubovem tajništvu v še-lenburgovi ulici. Navzočnost obvezna za vse tekmovalce. Smučarski klub Ljubljana. Vse dame, ki obiskujejo kondicijski trening v telovadnici, obveščamo, da je zanje rezerviran četrtek namesto petka. Tekmovalci pa bodo imeli odslej treninge: v ponedeljek, sredo in petek v telovadnici, v nedeljo pa v naravi. LZSP (službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob 18.30 v posebni sobi kavarne »Uniona«. Udeležba obvezna. Iz življenja na deželi VELENJE. V soboto 13. t. m. je izročil sreski načelnik g. dr. Hrašovec iz Slo-venjgradca dekret o pismeni pohvali uprave Kraljevega fonda tuk. Sokolske-mu društvu in g. Antonu Kurniku. šefu računovodstva pri državnemu rudniku v Velenju. Svečanosti so se udeležili zastopniki občinske uprave, državnega rudnika, šolskega odbora in narodnih društev. Pridružujemo se prisrčnim čestitkam g. sreskega načelnika, predsednika občine g. Lempla in direktorja rudnika g. inž. Kende z željo, da bodi odlikovanje vzpodbuda za nadaljno uspešno delo društva in požrtvovalnega narodno-kulturnega delavca v našem okraju. Zdravo! ZAHVALA HflMlmlfll'i'l'1'1 I' Ob smrti našega ljubega moža, očeta in brata, gospoda JOSIPA RAJŠTER » izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. t Posebno se zahvaljujemo Društvu gluhonemih ter vodstvu in osobju Delavske pekarne za častno spremstvo in darovane vence. Prav posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti se gospodu Sitarju, tiskarnarju v Ljubljani za njegovo brezprimerno požrtvovalno pomoč, ki jo je izkazoval blago-pokojnemu. * Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v soboto, dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj. Žalujoče rodbine: s RAJŠTER, MRAVLJAH, KURNIK, ZALAR. Fellce Natale: 15 smrtnih grehov Povest Iz Casanovovih dni Zdaj mi je bilo čelo pokrito z znojem. Meniška halja mi je težko visela na telesu, ki sem ga vse te tedne zaman mrtvil po najstrožjih redovnih predpisih, in oko mi je kakor pijano blodilo po sliki, ki se je razgrinjala ob mojem znožju. Firenze, ti edina! V onih dneh moje prve izkušnja ve si imela nevestni venec na večino mladih laseh. Zavijala si se, prestolnica Medicijcev, v tisto aprilsko solnce, ki se je že toli vroče in vsemogočno dvigalo nad arnske hribe, v bleščečebelo oblačilo device, ki ji pada na nežne črte prva rcžnatordeča zarja dramečega se sramu v uri spoznanja. Globoko pod menoj in daleč za menoj so ležala tako dobro znana poslopja in' ulice vzvišenega mesta. Še samostan dominikancev na skali je bil veliko niže od kraja, kamor se je bila zdaj vzpela moja iščoča noga na poti v Margheritino hišo... in obilje cvetja, ki me je tu pozdravljalo, je s te višine obsipalo tudi njegovo sivo kamenje! S trdnim namenom, da dosežem svoj cilj in stopim pred Margherito kot neizprosen oznanjeva-lec pokore, sem krenil pod trtno brajdo, ko mi je bila Mafalda odklenila vrtna vrata, ter zagledal zgoraj pod tremi senčnimi pinijevci gospodarico dvorca, lagodno počivajočo na beli marmornati klopi. Pozdravil sem jo z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Tedaj se je odprla pred menoj dvojica črnih, mandeljnastih oči, in večno nepozaben, da, begajoč pogled mi je blisnil naproti, ko so se ustnice te žene odprle in odgovorile: »Na vekomaj, amen!« Mafalda ali Constanza, morda tudi obe, sta bili morali nekaj povedati, kajti odločno se mi je zazdelo, da Margherita ni nepripravljena na moj obisk. Toliko previdneje se je bilo treba lotiti posla; pomislil sem, da utegne najmanjša zmotna domneva vse pokvariti. Zato sem skoraj v zadregi čakal, dokler me ni Margherita povabila, naj sedem k nji na marmornato klop, in šele nato dejal: »Pošilja me prednik dominikanskega samostana, markiza, pater Geronimo, ki mislim, da vam ni povsem neznan.« »Nikakor ne, padre; bil je zaupnik markiza, mojega rajnkega moža; ako mu morem s čim ustreči ali pomagati — ?« Pri teh besedah se je pokazal na Margheritinih ustnicah zapeljiv smehljaj, in premolk, ki je zdaj nastal v najinem razgovoru, mi je dal priliko, da sem si Cotastanzino mater prvikrat natančneje ogledal. Bila je, ako danes z vrhunca svoje starosti in izkušenosti govorim o takšnih rečeh, pač tisto, kar je za mladeniča najnevarnejše v pogledu ženske izkušnjave: prezreli sad, iz čigar odprte lupine se razliva vsa sladkost, ki jo je v- notranjosti nakopičil žar poletnih dni. Že v prvi minuti sem se kakor po navdahnjenju zavedel razlike med njo in Constanzo. Margherita je bila ustvarjena za vladanje, in danes, s svojimi sedemintridesetimi leti, se je zdela moji neizkušeni mladosti kakor rojena vodnica po blodnjakih srca, kazalka poti po izprepletenih rovih, ki si jih koplje čutna sla v možganih meniškega trpina, izmučenih od vzdržnosti. Kakor da bi vse to natanko čutila in bolje od mene vedela in presojala, takisto je ravnala z menoj. Sedel sem zraven nje na klopi iz belega marmorja pod pinijevci, pripravljaje se, da bi jel siliti vanjo in izvabiti njenim prsim tajnosti, ki jih je očividno skrbno skrivala pred menoj. Toda ni mi bilo namenjeno, da bi vodil razgovor, ki se je zdaj pričel; ta, ki sem jo imel pred seboj, ni bila Constanza, im vsa moja diplomatska prekanjenost se je že v prvem trenutku klavrno izjalovila. Zakaj Margherita me je pravilno presodila. Duhovniška halja in sutana nista megli zakriti njenim očem globlje nature petindvajsetletnega mladega človeka, ki mu je za senci utripala vroča kri divje terjajočega in v odpoved obsojenega moštva, in ko je zdaj Margherita segla v srebrno skledo, ki je stala pred njo na mizici ter mi podala sladki sad zrele pomaranče, rekoč: »Jejte, padre, zakaj vaša mlada usta kop%ie po krep-čihi...« je jnahoma vstala pred menoj slika iz prvih Mojzesovih vrstic, in notranji glas me je posvaril: »Kdor pa užije sad z drevesa spoznanja, ki stoji sredi vrta ...« Jedel sem, in v tem, ko sem deval med zobe sladke krhlje agrume, ki ji je bilo solnce pričaralo med drobno žilje rdeče kaplje krvi, se je Margherita polastila vloge, ki sem jo bil namenil sebi, in rekla: »Ako prihajate od patra Geronima, velečastiti, tedaj ste gotovo že slišali o tem, kar se je zgodilo v Sieni med menoj in mojo hčerko? Jelite da?« »Kaj hočete reči?« sem previdno dejal. Margherita je molčala. Morda je menila, da je zdaj na meni, da ji razložim vzrok in namen svojega prihoda. Ko pa v tem oziru še vedno 'nisem našel pravega začetka, je pustila predmet in vstala, in jaz sem krenil za njo po vrtu, ovenčanem s cvetno krasoto pomladi, ki se je bila na perutih ljubezni vrnila v dolino Arna. Kakor očaran sem stopal vštric Margherite in slika, ki sem jo zrl, mi je še danes živo v pred očmi. Geronimo in moje poslanstvo, markizova oporoka in namen, da spravim Constanzo v samostan, vse to je bilo mahoma pozabljeno; videl sem samo še neskončno bogastvo mladosti in cvetja in upanja, in po tem raju, ki se mi je bil odprl, je stopala ... zrela žena v svoji bujni zrelosti! 4LI OOLAil Beseda 1 Din da ves 3 Din. la Šifro ali lajanje naslova f> Dca. Najmanjši zsegf-k 17 Din. Avtomatični bufet »Rio« toei ožujsko pivo vrček Di.n 5, sladki mošt liter Din lg in prvovrstno črno kavo Din 1.30, ?nj z limono Din 2, vino kuhani') Din 2. £0747-13 Beseda 1 Din. da*ek S Din. la Šifro ali lajanje na*lov» 5 Din. Niimanjžl sne*ek 17 Din. Biro »Central« Koiarčeva 10 L Beograd tel 26—228, — namešča vsak dan kuharice, so barice dekleta, vsako vrstno žensko služinčad v Beogradu ln notranjosti. 28853 1 Izurjeno stenografinjo ln strojepisko, sprejmem. — Foaudbe s podatki na ogl. odd. Jutra pod i Advokatska pisarna«. 39768-1 Tri čevljarske pomočnike sprejme takoj Tržič. A. Ješe, 25704-1 Krojaškega pomočnika vajenega vsega dela, sprejmem takoi. Zbontar Ivan, Jcsenice, Gorenjsko. 2076&-1 Pisarniška dela m>'ove in prepise damo na d'-rn. Pismrn-e ponudbe na ogl. odd. Ju trn pod šifro »\aslovic. 3977.3-1 Kontoristko k: popolnoma obvlada slovenski i,n nemški jezik v g-'v? ru in pisavi, izurjeno v strojepisju in stenografiji, išče neko podjetje v Celju. 7.1 takojšen nastop. Ponud-V je poslati na. podružnico Jutra v Celju pod značko o K ontoratimja-e. 29780-d Dobro eksistenco pi takoj ustvari oseba, ki prevzame za 4.W0 Din še ne uvedeni kulturni r>re«imet. Zaslužek do 100.000 Dn v nekaj mesecih. — Po&el se prc.la radi pomanjkanja fasn. Sprejme se tudi zlatnina. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Business«. 29792-1 Vsaka Ooseda 50 par, (Ja rak 8 Dtn; u fcilr« au da ;onje naslova o IDo; oaj manjši inasek 1S Din. Boljše dekle vajeroo kuhe, — želi dobiti službo v boljši hiši. Naslov: D. J. »Kotlerka«, Kolodvorska ulica 33, Ljubljana. 26769-2 Šivilj a z večletno prakso ter krojno šolo, se priporoča cenj. damam na dom. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 20778-2 Hotelska kuharica dutora in poštena na taka ntca, iščeta službe za tak'-j. Sonja Dobjš, Ljubljana Jurčičev trg 3/111. 20783 2 Trgovska pomočnica začetnica, stara 30 let želi zaposlitve v kakršnikoli trgovini. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Dopise na naslov: Dara Šubic, Ziri nad Skofjo Loko. 20770-2 Postrežnica pridna in čista, želi dela za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2!X>34-2 Mlada natakarica poštena, lepe zunanjosti govori nemški, išče službe takoj. L. P. Gračner, Log. Hrastnik. 20763-2 Potnici Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. NtjmanjSl ibasek 17 Din. Potnika za špirituoze dobro uvedenega v tej branžji, — išče prvovrstna tvornica likerjem. Potovanje spočetka proti proviziji v Sloveniji in Gorski Rotar, dokazani uspeh: Sigurno za-poslenje. Naslov v vseh {«>-slovalnicah Jutra. 20784-5 Vajenci (he) Beeeda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova J D n. Naimujt* soerek 17 Dtn. Trgovski vajenec z enoletno učno dobo. išče mesta v trgovina zaradi nadaljnjega učenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29781-4.4 Naročniki , Jutra* so zavarovani za 10.000 Din. G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik pmtme umetni jahač 50 Prvi je bil prometni redar, ki je hkratu prinesel klobuk gospoda Koza-murnika; drugi je bil gospod Bolha, tretji pa voznik tovornega avtomobila, ki je hotel prijaviti belca kot najdeno blago, ta čas ga je bil pa privezal zunaj pred stražnico. Nadzornik, še ves s črnilom polit, jih je zaslišal, in Koza-murnikova nedolžnost se je izkazala jasno kakor beli dan. r/ Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifio ali lajaujt; uasl.va 5 D-n. Najmanjši tnes^K 17 Din. Inštruktorico iščem za dijakinjo drž. dvo-razredne trgovske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor«. 297-21-4 Beseda 1 Din Javek S Din ta šifro ali lajanje naslov« a D-n. Najmanjši ineaek 17 Din. Hranilno knjižico na ca. 50.000 dinarjev od Kmetske posojilnice ljub ijanske okolice, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam v gotovem«. 29711 16 Trgovino z meš. blagom s trafiko in krčmo, najpro-metnejši zagrebški periferij-ski ogni. dobro idočo, brea konkurence, prodamo s celotnim inventa.r'em in blagom. stanovanjem in nizko najemnino za 34.000 Din. Posl-ovnica Pavlekovič. Zagreb Il'ica 144. 20773-19 Naslove oglasov pošiljamo samo onim, a pošljejo znamke za 3 din. Prodam Seseda 1 Din. Javek 3 Din. šifro ali dajanje ua^i-jva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Velika železna blagajna faibrikat Poker, Wien, velikosti 167.94..V) cm, zelo primerna za občine notarje, advokate, naprodaj. — Na ogled pri skladiščniku, Maribor, Meljska c. 20. 29790-6 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 kupuje HRANILNE KNJIŽICE vseh den. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vseh vrst VALUTE vseh držav po najvišji dnevni ceni. 237 16 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59 Beseda 1 Din davek 3 Din. za Šifro ali lajanje naslova > Din. Najmanjši znesek 17 Din. 50 m3 bukovih drv prodam in j.ih dostavim na icm. Urbane, Sostro pošta Dobrunje. 20774-16 Beseda 1 Dtn. iavek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Dn. Najmanjši tneeek 17 D n. I Bufet s trafiko na j prometne jža ulica zagrebškega srediišča, dobro idi »č, z močnim prometom alkoholnih pijač, naprodaj j zaradi nujnega odpotovanja iz Zagreba s celokupnim inventarjem za Din 10. in stanovanjskih hiš W vil ma naprodaj gradben strokov no izohra ž«*o oosredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37 33. Pooblaščeni eradit-elj in sodni e*nitelj za nasvete brezplačno aa razpolago. 69-20 Beseda 1 D z., davek 3 Din za š fre alt lajanje aaslova 5 Din. Najuuinjii 17 Din. Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam. Stre-liška ul. 22. 20780-23 S 1. decembrom oddam lepo stanovanje v I. nad-stropiu: i sobi, kabinet, kopalnica, 2 balkona, ves kerafort; poleg Produkta ob Tyrševi c tli. P izve se: Figar Vošniakova 6. 29782-21 3-sobno stanovanje lepo, novo, s kopalnico in pritiklinami, — oddam po ugodni ceni na Cest: i0. oktobra (R;mski) št. 2B. 20777-31 Stanovanje sobe. kuh:nje in si be s štedilnikom posamezno ali ločeno, takoj oddam. Celovška cesta 56. 20793-Si Prazno sobo veliko, solnčno. z ujiorabo ko|»alnice, o^WIIItUOHIWWlKWlUaMIIIUIBWHHHtW«ttireitHO' Klavirji pianini, harmoniji: Steiiiway, Bosendorfer, Forster, Holzl, Man borg — so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA, Aleksandrova 7. Majhni obroki, nizka izposojnina. — Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun! 8232 INSERIRAJ V „JUTRU"! J A R A L»ubliana' Zanesljivo Najboljša obutev pri Sv. Petra c. 20. Eno največjih podjetij Jugoslavije išče za prodajo svojih predmetov na odplačevanje, poštene, vestne PRODAJALCE proti maksimalni proviziji. — Stalen in siguren zaslužek. Mala kolekcija za delo. — Obrnite se na adreso IVAN BROZ, Zagreb, Ilica br. 89/11 od 14. do 16. ure. AjPDPDLNElSE - GENERALNO ZA5TDP5TV0 —E F 5CHNEIDER v-,-. ZAGREB NIKOLICEVA 10 •' TRGOVSKEGA POTNIKA za vse vrste Koton-nogavic Išče velika tovarna nogavic. V poštev pridejo le oni potniki, ki so dobro vpeljani pri galanterijskih in manufakturnih trgovcih v predvojni Srbiji. Ponudbe z referencami poslati na ogl. odd. »Jutra« pod >Koton-čarape«. Naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra itd., gospa MILJENA KOŽUHOVA se je včeraj 16. t. m. v Ljubljani za vedno poslovila. Truplo drage pokojnice bo prepeljano v Celje, kjer bo v petek, dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne pogreb izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. LJUBLJANA, CELJE, dne 17. novembra 1937. žalujoči: BORIS, soprog; MIRKO, sinček; MARIJA, mati; JOŽICA, ROZI, NELKA, IVO, sestre in brat — ter ostalo sorodstvo. Danes zjutraj je po težki bolezni umrla naša draga soproga in skrbna mamica, gospa Faneta Vlachova soproga ravnatelja ljubljanske kreditne banke v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 19. novembra 1937, ob pol 4. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. LJUBLJANA, dne 17. novembra 1937. JOSIP — soprog; JOSIP — sin; MARIJANA GRASELLI in MILICA PROSENC — sestri. lil VEČ PLE 5AV05TIIJ10RAM*JE rtMKfclUUUnfM < TISOČI IttTISOft SI WH Z*HYAnU)nOJQDOKAZU JEJO MHOGE ZAHVALE ;RMHE ttMMEvMORAM 1>ojaia.v^L - la^-ne Vatentne BL 834«. Trgovska hiša v Ptuju sredi mesta, najlepša lega, zaradi delitve dediščine iz proste roke naprodaj. — Vprašati TOGNIO JUL., PTUJ. INŽENJER-POTNIK, mlajša, agilna moč z visoko ali srednješolsko izobrazbo, ki bi bil pripravljen vršiti potniško službo in ki je spreten v predvajanju na stružnicah, naj se pismeno javi za stalno nameščenje na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 pod šifro »REVAN«. BOMBAŽNA PREDILNICA išče izurjenega višjega mojstra kot vodjo predilnice ki je zmožen voditi ves predilniški obrat, dalje predilniškega mojstra za pripravo in krožne predilniške stroje (Ringspinnmaschinen). Ponudbe z natančnim opisom dosedanjega zaposlenja pod šifro: >Gewissenhafte Krafte 56540« na oglasni oddelek »Jutra«. # Umrla nam je naša ljuba, predraga, dobra sestra, teta in svakinja, gospodična FRANJA SNOJ Pogreb naše predrage nepozabne pokojnice bo v petek, dne 19. novembra ob 2. uri, iz Vidovdanske ceste, zavetišče sv. Jožefa k Sv. Križu. LJUBLJANA, 17. novembra 1937. Globoko žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Je ran. — Za inseratni del le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani