URESNIČEN
ŠELE ČETRTI NAČRT
Jubilejni zbornik Deset let kul-turnega dotna Španski borci kaže ob morebitni prvi prihodnji oblet-nici doma ali izdaji zbornika razši-riti s »predzgodovino« skrbi za kulturni dom v Mostah. V sklopu drugih investicij je namreč to pri-zadevanje trajalo - kot je za zdaj znano - nekako trideset let.
Že iz 1950. leta je znan (in delno ohranjen) osnutek projekta za »dom moščanskih množičnih organizacij«, ki naj bi stal na sedanjem gimnazijskem dvorišču in igrišču med stavbama ob-činske skupščine in povečano gimna-zijo. Večina prostorov v njem je bila namenjena različnim kulturnim dejav-nostim. Projektiral ga je inž. arh. Hr-voje Brnčič.
Leta 1969 se je porodila ideja o na-črtu za kinodvorano v sklopu nastaja-jočega občinskega centra ob Zaloški cesti nasproti Teola. Programski zazi-dalni načrt sta pripravila inž. arh. Mar-jan Bezan in inž. arh. Peter Kerševan,
okolico pa je projektiral inž. arh. Bošt-jan Gašperšič pri projektivnem biroju Investa. Poleg kina naj bi v poslopju imele prostore tudi druge kulturne de-javnosti, predvsem klubi in knjižnica. Poslopje naj bi stalo približno tam, kjer sedaj stoji kulturni dom. Načrti so ohranjeni v arhivu Sekretariata za ur-banizem in varstvo okolja Obč. skupš-čine Lj. Moste-Polje.
Leta 1977 je nastal projekt za občin-ski kulturni center. Za zdaj sta znana dva projekta: Pionirjev in Gradisov. Oba sta ohranjena, zgrajen pa je bil dom po Pionirjevem načrtu; to grad-beno podjetje je tudi sicer dotlej zgra-dilo ves sklop moščanskega centra. 20. decembra 1979. leta pa je španski bo-rec proti fašizmu Stane Bobnar slo-vesno vzidal temelini kamen ter ute-meljil naziv doraa. Cez dobro poldrugo leto je bil dom predan svojemu na-menu.
V tridesetih letih štirje doslej znani načrti za kulturni dom v Mo-stah so spodbudUi prvi nekoliko daljši zapis o tem. Ko bo končan, bo shranjen v domu za nadaljnjo rabo, predvsem pa naj bi pomenil prispevek za morebitna nadaljnja iskanja potrdil o boju za kulturni prostor na vzhodu Ljubljane.
A. M.