Št. 57. V fiorici, duo 17. julija 1900. Letnik II. l/.liaja vsak torek in soboto v ti'tlnu ob 11. uri (jrcdpuliliic /a incsto U'V ob 3. uri popoldiH« za defcHo. Slant* pi) pošli prtyeinan ali v Uorici na Join posiljaii c.t'loldno S K.. p(jlli'!iio ¦{ K. in četrtletno 2 K. I'rodaja b_f v (jorici v lobakarnafi S r h u'a r z v Šolskili iilicah in .li'l- 1 c l s i t /. v iXimskil) ulicali p! po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Knjicja grofa Coudenhove. Kakor strela z neba je udarila v nemške politiene kroge knjižiea, ki je zagledala te dni beli dan. kateri knji- žici je avtor o politicuih razmerah av- strijskih dobro poučeni dr. Henrik grof Goud e n h o v e, bivši diplomalski urad- nik in uečak češkega namestnika grofa C o u d e n h o v e. V tej knjižici, katere vsebino pre- veva dull pravienosti in treznih političnih nazorov, podaja pisatelj krepko sredstvo za dosego mejsebojnega sporazumljenja avstrijskih narodov. Seveda ima knjižica svoje posebne hibe, na katere pa se ni ozirati, ker nam v celoti podaja tako iz- borno politično snov, da smemo isto po vsej pravici uvaževati zlasti mi Slovenci, kakor i sploh avstrijski Slovani. V prvi vrsti poudarja pisatelj po- trebo Avstrije kot take in pravi, da bi si Evropa sama morala ustvariti tako državo, ako bi je že ne bilo. Ako bi pa danes Avstrije ne bilo več, visili bi se rnej Rusijo in Neinčijo neprestani boji, Cesar se seduj ni ravno bati, ker Prusija ne mara avstrijskih ka- toličanov, Husija pa ne gali.ških Foljakov. Tega prepričanja so tudi vsi razumni vnanji politiki. Ali čeravno Avstrija ob- stoji in je torej nekaka življenjska po- treba evropskemu miru, vendar pa ta država, ako naj ista izvršuje to vzvišeno nalogo trajno, potrebuje tudi svojega notranjega miru in jakosti, ker bra- nitelj mora biti močan in v sebi zdrav, drugače ni več branitelj, marveč žalostna prikazen. Toda notranji boji mej narod- nostmi Avstrijo slabe in na teh bojih se okoriščata dve nevarni sili. ki sta : pan- slavizem in pangermanizem. Slo- vani so v Avstriji prikrajšani, t. j. poli- tično zatirani, zatorej so nezadovoljni in hrepene po zadoslitvi, iz tega se rodi panslavizem, ki zamore postati nevaren obstanku inonarhije. Vsenemci pa težijo po uresničenju svoje nacijonalne ideje preko mej naše države in so v torn stremljenju brezobzirni in krivični na- sproti Slovanom in to njili stremljenje imenujemo pangermanizem ali vseneni- štvo. Pangermanizem pa izvira tudi iz mržnje avstrijskih Nemcev do jezikov avstrijskih Slovanov. Avstrijski Nemci se nočejo učiti nobenega jezika avstrij- skih Slovanov, ker se jim zdijo ti jeziki p r e m a 1 e n k o s t n i; niti češkega se no- čejo učiti, deloma iz prirojene mržnje do tega jezika, deloma zaradi težke priucljivo- sti češčine, pa tudi izstrahu, da bi utegnili Nemci na Češkem postati podrejeni Če- hom; od tod boj proti Badenijevhn jezi- kovnim naredbam. Ali največ je kriv neinski u a r o d n i p o n o s, da se Nemci nocejo učiti avstrijskih slovanskih je- zikov; kajti avstrijski Slovani nimajo prvič nobenega skupnega jezika. a v se- danji jezikov ni razkosanosti ne vzbujajo režpekta pred Nemci, ki štejejo v nemški državi b2 milijonov, a na celem svetu 70 milijonov ljudi nemškega jezika. Kar se tiče te točke, je pisatelj sicer opustil navesti, da avstrijske Slovane navdaja, ali bi jih vsaj smel navdajati še mnogo vecji narodni ponos, kajti oni se zave- dajo, da je na cek^n svetu ne le 70, marvee celo čez dve sto milijo- nov Ijudij, ki govorijo — jezik slovan- s k i. Toda on se strogo drži mej, med katerimi bi se dalo doseči sporazum- Ijenje mej narodnostnii avntrijskega ozem- lja; zato pravi nadalje : Slovani pa imajo svoj svetovni jezik v ruščini. Te bi se morali u č i t i vsi avstrijski i z o b r a - ženci. V tem bi se našla rešitev iz zmede. Ruščino govori J20 milijonov Ijudij. Hu- šcina ima bogato slovstvo in ta jezik postaja od dne do due večjega poinena. Ruski jezik odmeva od Karpatov do Ti- hega oceana, do Kine, Afgani.stana in Koreje. Uče se ga Japonci in Kitajci, a tudi Francozi in Angleži; v Ameriki se ustanavljajo žole za učenje ruskega jezika. Avstrijski Slovani že tudi napre- dujejo v učenju ru^čine. Ali najbolj ga uvažujejo in se ga učijo Nemci. Nem- ski častniki n. pr. so celo ponosui, öe morejo občevati med seboj v rusrini. Saj spoznavajo. da utegne postati ta jezik prvi na svetu. A tudi naže vojaštvo ne more imeti nobenih pomislekov proti ruščini, ker se ista že dalje casa priporoča častnikom; ministerstvo zunanjih stvari pa jo je uvedlo na orjienlalski akademiji kakor obvezen predmet. Njeno znanje bi mnogo koristilo uradnikom, a na gimnazijah bi dobro nadomestoval ruski jezik grščino. Kdor govori jezik ruski, se kmalu priuči luili ostalim slovanskim jezikom. A Slo- vani nimajo še nobenega posredovalnega jezika. Naravnosl kratkovidno je, da se poslužujejo v la namen nem^cine. Lotiti se jim je to raj in to cim prej r u ^ č i ii e kakor posredovalnega jezika. Kolike koiisti jim bode donašalo znanje ruskega jezika, sledi že samo iz velikan- skih pojavov ruskega napredka. Rusija odpira v Sihiriji nov velik svel, kaleri nudi avstrijskim izseljencem iz delavskih in kmetijskih krogov ogromnih prilik za bodoče blagostanje. Sibirija ima sedaj na 12 , miiijonov km.- le 5 milijonov prebivalcev, je toraj dežela še takorekoč nenaseljena. A ne sarno Slovani v Avstriji, marvee tudi Maz'ari potrebujejo kakega svetovnega jezika in tudi njim je naj- bližja ruščina; to pa že radi tega, ker Rusi niso dejanski nasprotniki Mažarom, kakor so jim Nemci, ki n? morejo preboleti, da Ogri v svoji domovini mad- žarizujejo Nemce. Ru5t-ina bi se morala v Avstriji uvesti na vsch srednjih žolah kakor ob- vezen predmet; in od tega hipa bi Nem- cem ne bilo več treba učiti se avstrij- skih slovanskih jezikov, občevali bi z nami v ruskeni jeziku. To bi ublažilo sedanje nasprotstvo mej Neslovani in Slovani in nikdo bi ne bil na škodi. Avstrijski Slovani ob znanju ruščine bi ne premenili svojega materiuega je- zika; k večjemu Rusini. ki že zdaj govorijo jezik, ki jepribližno ruski. Nemci, iMadjari in Italijani pa bi bili olajšani za ono neprijetnost, ki jim jo dela jezikovna neednotnost raznih avstrijsko-slovanskih narodov. Omiki, napredku v industriji in trgovini bi se pa s tem odprla nova ])Ola. Husija otvarja Kilaj in Sibirijo svetu; to je takega poinena, kakor je bilo odkrilj" Amerike. Kmalu se bo prišlo iz Pariza skozi Sibirijo v Peking v 13, v Tokio v 15, v Shanghai v 14 dneh. Ali neslovanskim narodom v Avstriji bi se radi znanja rusčine kakor splošno posredovalnega jezika mej vsemi narod- nostmi Avstro-Ogerske pa tudi ne tre- balo bati, da se p o s 1 o v an i j o. Za av- strijske Slovane se Rusija že zdaj ne briga; a tudi balkanski Slovani jo ne zanimajo1 posebno, odkar je rusko vlado opozoril na Kitajsko knez Lobanov. Ki- tajsko se odpira in Carigrad sam izgublja za Rusijo svoj prejšnji pomen. Toliko lepše soglasje bi potem zamoglo zavladati v Avstriji. Jedni ko drugi bi zadobili prepric'anje, da živih jezikov in narodov ni mogoče ugonobiti za stalno niti z vojiio. Germanizacija in mažarizacija Slovanov je prazno delo, in že celo ne- varno, ker n6ti nezadovoljnost mej Slo- vani in pospešuje panslavistiško agitacijo. In to agitacijo posebno podpirajo ruski krogi, ki imajo (??j svoje posebne agente v Pragi, Krakovem, Ljubljani, Zagrebu, v Bosni, Hercegovini, Macedoniji, Bolga- riji in Črnigori. Z znanjem ruščine bi se odlomila ost panslavizmu v Avstri:' v tem pogledu nam daje vzgled Anglija > indiji. Tan» je glavni jezik u r d u, ki ga govor6 mohamedski Indijci, najnevarnejži aovraž- niki angležkega gospodstva. Angležka vlada pusti narodom njihov „urdu" in ga kultivira v vseh indskih äolah, enako tudi mohamedski kult. Avstrijski Slo- vani bodo tudi potolaženi, kadar se jim pusti narodna in gospodarska svobo- da; s tem se bode doseglo več, kakor če se jim nasprotuje, ker potem ne bodo imeli uzroka nezadovoljnosti pod žezlom naše presvetle vladarske hiže. Najložji pot v dosego tega je svetovni jezik — ruščina, katero se mora udomačiti v naši državi. — Nekateri nemški listi se silno zgra- žajo nad izvajanji Coudenhove-a; drugi pravijo, da se mu je zmešalo v glavi, tretji pa pravijo, da se ne dado ujeti v zanjke, ki jih jim nastavlja hudomuäni pisatelj te brošure. V poslednjo vrsto Nemcev spadajo oni Velikonemci, ki no- cejo nič vedeti o kaki bodočnosti av- strijskih Slovanov sploh in toraj tudi nič o ruskem posredovalnem jeziku v Avstriji, marveč smatrajo tudi v nem- ških krogih znanje ruščine le za sredstvo, kako izkoristiti Rusijo za velenemške na- niene. Bosede teh Ijudij pa nam baš pri- čajo, da je pisatelj dr. Henrik grof Cou- denhove zadel s svojo knjigo — v črno. Slovenski narodni ponos. Pod ten» naslovom je naštel v „Slov. Gospodarju" štajerski rodoljub vse vrline, ki dieijo nas Slovence in v spložnern nas vse Slovane. Tako živo, dosledno in s pravo ljubeznijo do naroda in ___________LISTEK Trije kot rodni bratje. Husinski: .1. Kt', da bi se imela proli koncu tega meseca sniti v Karlovih varih srbski kralj Aleksander in razkralj Mi- lan, kakor bil.ro se povrne ministerski predsednik Vladan (ijoi'gjevie u Marijinih kopeli v Beligrad. 1/ Karlovih vari bi se poi(»m obadva. kralja odpeljala pr(*ko Dunaja na razstavo v Pariz, kjer naj hi se i/kazalo obema veličanslvoma kraljev«» časti. Po kakem desetdnevnem bivanju v Parizu, bi si poročali. Nemalokrat igra pri vsem tudi precejšno ulogo hudomušnost kitajskih ali tudi drugih diplomatov, ki kakorkoli izkorisčajo ne- varni položaj ali hočejo sploh norce briti iz široke javnosti. Tako se n. pr. poroča zdaj, da so v Pekingu venderle pomorjeni vsi tujci, kar se je zgodilo 6. in 7. t. m. Pred nekaterimi dnevi pa se je čulo, da so vsi tujci pri življenju ter da se ni zgodilo nikomur nic žalega. To poročilo pa je poslal v svet brzojavni ravnatelj pekinški, Seng, ker je nalašč hotel pomiriti tuje države da bi imeli kitajski vstaši časa pripraviti se na večjo vojno. Dne 6. t. m. sti stali samo že dve poslaništvi, princ Tuain pa je udrl vanje in pomoril vse tujce razun dveh, ki sta ušla. Guverner iz Santunga brzojavlja, da so boksarji iji vojaki bombardirali posla- ništva, predno so jib naskočili ter da se je v splošnein bati najbujega. Boksarji dobivajo vedno novih močij. Zdaj so pri- stopili k iijim tudi nosilci nosilnic in voz- niki, katerih j<1 na Kitajskem 12 milijonov. Poslednji so razsrjeni na tujce, ker jim delajo železnicev ^kodo pri njih poslu. V Šangaju vre. Cez 10.000 tujih družin je že zhežalo iz pokrajine. Kitajske čete so v splošuem dohro oborožene in pri- zadevljejo mednarodnim aiinadam velikih težkoč. Zlasti pa je to tern lože, ker, kakor se poroca, vlada mej velevlastmi nesoglasje. Kilajci so zavzeli dirkali^ce v Tientsinu in nastavili ondi na dveh krajih po G topov, s kaleriini streljajo v mej- narodno annado. Po reki je vožnja po- stala nemogoča, ker so Kitajci napravili na, kateri pridejo v promet pribodnje lelo. V svrbo lažjega poznavanja in raz- pec'ovanja bodo bankovci za 10 K vijo- ličasti, za 20 K rudečkasti, za 50 K vi- snjevkasti. za 100 K zelenkasti, za 500 K svetlosivi in za 1000 K svello rumen- kasti. LTmrl je dne. 5. t. v Podkloitru na Koroškem gospod Jakob Kinspieler, brat pokojnega msgr. Andreja Kinspielerja, „očeta koroskih Slovencev", in oce se- danj(!ga zujxiika v Podkloslru na Koros- kern, gosp. Gregorja Kinspielerja. Pokojnik je dosegel starosl 78 let. Pogreb je bil 7. I. m. jako veličasten. N. p. v in.! «laveil shod je bil v nedeljo 15. t. in. v Žužomberku na Dolenjskem. Govo- rili so državni poslanci Povše, Veneajz in Žitnik o politienib in gospodarskib razmerah. Shod je bil juko poueen in se ga je udeležilo veliko ljudstva. Ali bi ne kazalo tudi pri nas na Goriskein prire- jati take shode, na kalerib se ljudstvo vzpodbuja k narodni zavesti in se utr- juje v gr»spodarskem napredku? /elexinski va^on ust'l je dne 7. t. m. s pMslaje v Kranjski gori in potein dirjal neustavljen do postaje v Dovjem. V osmih minutah je preletel 13 kilo- met rov poti. K sreci ni bilo druge ne- zgode, kakor da je vagon na poti zadel ob voziček z gramozom. katerega je tudi skoro zmeč-kal. Žehljarska zadru^a v Ivi'opi je imela preteklo leto 138.072 K 82 Ii aktiv in istololiko pasiv. Delavcern je izplačala 50.000 K. Dru^i SiovcncH' na dunajski dvorni opei'i. Tenorist g. Fr. Bučar je sprejet zu dobo petih let na dunajski dvorni operi. Dosedaj iniaino Slovenci pri omenjeni operi že slavnega pevca Pogačnik-Navala. SiH'& na Koroškeni. Pietcceno soboto je pobelil sneg nekatere višje gore na Koroškem, tudi na sv. Višarjih ga jc bilo vidiMi. \r predvecer praznika sv. Cirila in Aletoda je gorel letos prvič kres na Vi^arjih ter na dvesto metrov visjem Lovcu. (Vsko ('asnistvo je silno razvito. Na C(!skem izbaja 791 listov. Eden list pride na 6781 prebivalcev. Na Nemžkem in v Avsti-iji izbaja 4565 nemških časni- kov, a eden list pride še-le na 13.025 nem^kih prebivalcev. Kdo je pač ,.min- derwertig''? Velik potres v Mostaru. V glavnem ineslii llercegovine je bil v to- rek 10. t. in. bud potres, ki je skoro uničil vse mesto. Kakih s°dem minut pred deveto uro se je pojavil silen po- tresni sunek, ki je zarnajal vse mesto. Hiše so pokale, opeke raz streh so se vsule na cesto in dimniki so se razru- šili. Ljudje so preplašeni bežali iz mesta in živina je begala sem ter tja. Potres se je proti jutru večkrat ponovil. Potres je bil baje tako mocan, kakor oni leta 1895. na Kranjskem. /«'inljcpis lli'vatskc. llrvatska književnost je zopet za eno odlici.o delo bogateja. Kakor smo že o svoj<;m času poročali, pricela sta izdajati vrla brvatska rodoljuba Drag. Hire in dr. II. pl. Mrani- lovic: velerodoljubno delo „Zemljepis llrvatske{;, delo, kakoršn(jga je še pogi'e- šala llrvatska, kakor gu i pogresa Slo- venija. S tem književnim del(jiii hočeta izdavatelja podati svojeinu narodu zvesto .sliko vse llrvatske domovine. Iz knjige se bode niogel poueevati rojak Hrvat o prirodni lepoti in irnovitosti svoje domo- vine, a tudi spoznavati ves svoj narod v celoti, kolikor ga do zdaj izpoznavati ni niogel. V tej knjigi bode našel podatke o kulturnem razvilku hrvutskt'ga naroda in bode labko sklepal na bodočnosL istega v političneni in v pogledu prosvete. Prvi zvezek tega književnega dela. ki vabi na pristop, obsega lo-le vsebino : P r v i o (I il e 1 e k. 1. Poglavje: zemlje- pis llrvatske v proslosti in sedanjosti; kako je bila llrvatska odkrita, koliko je bilo znanega o Hrvatski Grkom in Him- ljanom, kateri spomini so ohranjeni o Hrvatski iz srednjega veka itd. itd. V 11. poglavju: Lice hrvatske zemlje, t. j. pri- rodne lepote in geoioške razmere ; V III. poglavju : Naše vode, reke in potoki, je- zera, morje, raznoterost obal, zalivi, pri- stanišca itd. V IV.: Zrak in podnebje, V. Rastlinstvo, evetlice itd. VI. Živalstvo, od j)i'iproste domače živali do planinske divjačine. D r u g i o d d e 1 e k : Narodopis, mestopis in statistika. „Zemljepis Hrvatske'' je tiskan na finem moenem papirju, opremljen s krasnimi slikami, katerih bode okoli 200. Cena knjige je za vnanje na- ročnike 20 krön, doinačinom v Zagrebu 18 kron. Predplačilo mora znašati za 10 zvezkov 7 K 30 vin. Vsak mesec izideta dva zvezka. Kdor pridobi lOpredplačnikov, dobiva po en zvezek brezplačno. Naroči se v Zagrelui v nakladni tiskarni Ante Scholz-a. Tudi Sloveru-em bodi delo toplo priporočeuo. iMa/arski /naraji. Bivši ogej-ski poslani'c Koloman Szeczödy je bil clan komisije za državne znanike. Szeczödy p;i je prodajal st;ir<1 znanike, ki bi se bile morale uničili, kinečkim Irgpvcem po zni/.ani ceni. Prisleparil si je na ta naiin visoke svote, končno pa dobil tri leta le/.ke jece. - - V Ilodmezö-Vasarhely- ju so zaprli ves inest ni zastop zai-adi po- neverjenja. Od mestnega načelnika do blagajnika je vsak fiinkcijonar poneveril po nekaj tisoč kron. Milan na potovanju. Prijeten vsprejem jta 890., torej je že pred 10. leti obhajal tisoč-lelnico svo- jega obstoja. List se razposilja v treh iz- dajah; prva je na rumenem, druga na belem, tretju na sivem papirju. Torej imajo tudi na Kitajskem že liste, ki po potrebi spreminjajo barve. Druga železniška z veza s Trstom. (Konec.) Nova postaja v Gorici bode na Blanči in ne na onem prostoru, kjer se nahaja sedanji živinski trg. Odtod gre erta dez državno ceslo,držečo v Šempas,pod hri- bom, ter zadene skupuj sčrto Vip.zeleznice, katera izide iz juznega kolodvoragoriške- ga. pri kni. 2' \t. Od tu dalje teče proga ob okrajni cesti, držeči iz Gorice v Ajdovščino, in dospe v tesno dolino, držečo od Sv. Petra sko/, Ovcjo drago, in stopi pri km. 37 s cez okrajno cesto Gorica-Ajdovščinu. Do Heue vodi proga čez ceste, ki di'zijo v Henče in Dornberg, in dospe po nekoličnem padanju na postajo Prvačina v Vipavski dolini. S te postaje gre c>ta po mostu cez reko Vipavo, ki bo dolg okoli 50 metrov. Pri km. 10H/4 se obrne jugovzliodno, kjer se bode pri km. 11 /.. nahajal kakih 300 metrov dolg tunel v gori, na kateri je selo Tabor. Od tod dalje prestoj)i proga na dveh krajih ozko dolino po mostovib, dolyih samo po 50 ni. in stopi potein na desno doline Bra- nice. Od tu naprej se začne dvigati in sicer pri Bizjakih in dospe tako na obronke Krasa. Na višini 112 m. bode postaja H i f e m b e rg. Zapadno od grada Hifem- berškegu gre železnica po vijuduktu, ki bode dolg kakih 150 m., v 200 metrov dolgi tunel. Pri km. 19 /, bode zopet čez dolino vijadukt, dolg kakih 50 m. in pri Lisjakih tunel v dolžini 145 m. Pred Štanjelom bo 500 m. dolg tunel, iz katerega dospe erta na postajo Š t a n j e 1 med Kobdiljem in Stanjelom v višini 274 m nad inorjem. Od Štanjelske postaje gre proga jugozapadno ob okrajni cesti, držeči čez Kras in prestopi po 400 in. dolgem viju- duktu dolino pri K o p r i v i, 275 m. nad morjem. Od Koprive dalje, steče črtu čez globoko dolino, po kateri se vije okrajna cesta, po 80 ni. dolgem vijaduktu in stopi na oni strani v Dolje. Tukaj prodre hrib s tunelom, ki bode dolg 450 metrov, in stopi potem zaporedoma v dva tu- nela pod Repentabrom, katerih eden bode dolg 800 in drugi 60 metrov. Tu bode stala erta na višini 315 m. nad inorjem. Od tu dalje pa zaene polagonia padati in se združi pri kin. 37.:>/7 s črto južne železnice. A kmalu se loči od iste in se obrne jugovzhodno proti vasi Opčine, kjer bode na severnem koncu om-enjene vasi postaja istega imena. Od te postaje nadalje začne črta paduti in ide v 1100 melrov dolgi tunel, iz katarega stopi pri Trstoniku nad morjem. (Jez kratek, kakih 80 m. dolgi vijadukt steče proti Piščan- cem po bregiiseverovzhodno od Trstenika, ter ide skozi dva tunela v dolžini 390 in 110 m. in čez vijadukt, ki bode dolg ka- kih 180 metrov. Preko hriba v Koloniji se vije v polkrogu in dospe do pod Lovca, kateri hrib prodre z 1120 m. dol- gim tunelom. Stopivži iz tunela. ¦ 'ruži s črlo državne železnice Trst- ^elje, s katero črto teče po svojem tiru skupno na postajo T r s t - Š v. A n d r e j. Kolo- dvor pri sv. Andreju bode treba prezi- dali in povečati, enako bode treba pre-^ ložiti tir od Herpelj do sv. Andreja, po katerem bode tekla nova železnica. Naroduo gospodarstvo, Sredstva v prospch sadjarstvii. (Daljej Pododsek bavil se je tudi s prouče- vanjem ptuje konkuren.ee, osobito sadja, katero prihaja celo iz Amerike, kar treba znati, da moremo presoditi, kje preti ne- varnost našemu sadnemu eksportu. Naj- več amerikanskega sadja (jabolk) prihaja iz Amerike na Angleško in v Nemčijo. Angleška potrebuje silno veliko sadja, ker toliko nižji kolikor imoviti slojevi vži- vajo skoro pri vsakem obedu kaj sadja, bodisi presnega, bodisi sadnih konserv, itd. Angleška je vpeljala oziroma kupila od I. 1893 do I. 1897, torej v 4 letih šest milijonov kvintalov le jabolk, in v letu 1898 znašala je vrednost importovanega sadja 97.800.000. Kako narašča import ameriškega. sadja na Angleško, kažejo nam sledeče številke. Leta 1893 došlo je le 480.000 bušlov, leta 1897 že 1,808.000 bušlov ja- bolk, (bušel = Bushel = 36 litrov), in iz Kanade došlo je 1. 1897 1,021.000 bu- šlov jabolk. Pa tudi v Nemčijo prihaja že mnogo sadja iz Amerike, in sicer 1. 1897 je do- šlo 453.000 kvintalov v vrednosti nad 9 milijonov kron. Celo v Avstrijo zašlo je ameriSko sadje in sicer jabolka, katera so se Du- najčanom kmalo prikupila, ker so lepa, okusna, sočna in jako lepo dišeča. Najbolj pa je ameriškemu sadju se posrečilo pridobiti si kupcev, ker ondotni eksporterji skrbe, da je vse blago enako, lepo sortirano, ne kakor pri nas, da je v enem sodeku kar po pet in več vrst. Tega se moramo tudi mi avstrijski sadjerejei poprijeti in skrbeti, da homo le zbrano blago na trg pošiljali. : Arneriško sadje ne bo nas sicer spodrinilo na domačih trgih, ker pri ko- ličkuj skrbnosti za dobro, cisto blago, imarno že radi troškov za transport toliko prednosti, da bomo lahko zmagali ame- riško konkurenco. Vse drugačnega vpliva pa zainore ameriško sadje nastati za naä sadni eksport, če si isto pridobi v Nem- čiji stalni trg, ker je spodvezan potem naš eksport v Nemcijo, kamor gre, kakpr že navedeno, skoro 90% naäega sadja/:'. V nižjih kvalitetah, torej v sadju . Td most, nam ne bo ameriska konkurenca : ^kodovala, ker je daljna pot iz Amerike do Hamburga in odtod v Nemčijo vendar t predraga za blago, katero se le po 6:; kron sto kilo prodati more. Vse drugače pa je za naše boljže sadje, namizno bla- go, kateremu more nastati precej. hud', tekmec v lepih ameriških jubolkih. Ker se sadjereja v Ameriki, osobito v Kanadi zelo siri, je nevarnost toliko večja in ker ondotni sadjerejei ne vedo kam s sadjem, zičeli so ga sušiti in posušeno sudje ek- sportirajo na Francosko, da tarn suhemu sadju pridavši vodo, izdelujejo most. Zato je pododsek stavil predlog, da se naprosi vlada, da pri sklepanju novih , trgovskih pogodb ščiti naše sadjarstvo s tem, da naloži ameriškemu sadju pri- niernu colnino, pa ne le svežemu ali pre- snemu sadju, ampak tudi posušenemu sadju, ker tudi po tem preti nevarna konkurenca našemu sadjarstvu. Skrb pa mora tudi nam biti, da se v bogatih sadnih letinah bolje lotimo su- senja sadja, osobito češpelj, pa tudi ja- bolk in hrušek, seveda sadje pravilno su- šimo, ter morda prav s suhim sadjem tekmujemo po Nemčiji, koder so začeli posuseno sadje rabiti za napravo mo- šta proti ameriškemu sadju, presnernu in posušenemu. Prav zdatno konkurenco nusemu sadju provzroč-il je uvoz pomeranč iz Ita- lije; to pa vsled prostega uhoda temu sadju. Vspeh je ta, da na marsikaten gosposki mizi se namesto lepih jabolk nahaja večinoma krožnik pomeranč. Kar vhodu tega sadja v naso državo iii pri- pomogla oprostitev uvoznega cola, to so umeli italijanski eksporterji še izposlovati pri italijanskih železnicah in parobrodih. Pa tudi naSa južna železnica daje itali- janskemu sadju olajSavo, ker za vagon italijanskega sadja se plača od Trsta do Dunaja 78 kron manj kakor od uoriskega sadja od Gorice do Dunaja. Kako zelo je narasel uvoz pouie- ranč iz Italije po novi trgovinski pogodbi, nam kaže dejstvo, da 1. 1891., predtio je bbveljala nova pogodba, je došlo le 194.000 kvintalov pomeranč iz Italije, 1. 1897. pa 686.000 kvin. Kot velevažno sredstvo za povzdigo sadjereje smatra kmetijski svet skrben poirk o sadjarstvu. Ne more se tajiti, da se je glede toga že marsikaj storilo, toda vsekako bi bilo želeti tenieljitejše izo- brazbe v tej stroki osobito v dežetah, ki so posebno sposobne za sadjerejo. V\\ nas pa posebno pogresanio višjega izo- braževališča za speeijaliste — pomologe, kakoršno se nahaja v Nemčiji. Tak za- vod pomologičen iinel bi odgojevali uči- telje za sadjarstvo. V to moral bi tak zavod imeti bogata sredstva za teoretično in praktično izvežbanje gojencev. Tak zavod pa bi moral biti tudi nekako sre- dišče, iz katerega bi izhajal vsakovr- sten navod k napredku, k razširjenju najboljših sadnih vrst, k zboljšanju po- rabe sadja, na pr. zboljžanje sušenja sadja, pravilno ravnanje s sadnim mo- štom, umna podelava sadja z vkuhanjem, z napravo marmelad i. dr., s kratka tak zavod bil bi ob enem preskuševališde v yaeh sadjarskib zadevali. Kinetijski svet v to predlaga kine- tijskemu ministerstvu osnovanje državne višje sadjarske sole. Dalje predlaga, da bi niinisterstvo za posamezne pokrajine nainestilo po- sebue sadjerejske nadzornike, ki bi bili pravi pijoniri sadjarskega napredka. (l)aljc slcdi.) t i > Tehtnice, mere in uteze ! preskusa ali cementira \ podpisani izdelovalec tehtnic. S Priporoča se za vse v to | stroko spadajoča dela in poprave i gg. trgovcem in obrtnikom po j jako zmerni ceni. | Zaloga tehtnic, decimalk, bi- | ciklov vseh sistemovod f)0—300 K. | Karol Koinel, | Gorica, Semeniška ulica št. 8. Kolesarji pi! I'odpisuni nazuanja gg. kolesarjem, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega materijala po jako nizkih cenah, in sicer od 170 ki-on (8f) gld.) naprej oprem- Ijene z vsemi potrebščinami (komplet). — Ob enem priporoča gg. krojačem in siviljam svojo veliko zalogo raznovrstnili sivalnih slrojev najnovejših sistemov od 48 kron (24 gld.) naprej. — Porostvo ö let. — Uaja tudi na obroko. Z odlirnim spostovanjem Martin Suli^'oj, •r v KiihJtlu. t patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, > je mehko kalijsko milo razslopljivo I v mrzli vodi, je najuspešiiejše sred- \ stvo za zatiranje in unit-evanje vseh I trtnih mrčesov in ušij, vseh I ŽUŽolk na sadnih in drugih dre- | vesih, zelenjadi in cvetlieah \ Navodilo za rabo „Aj;Tifolav' po- ^ silja franko Tovarna mila F. Fenderl & Co j TRST. - Via Limitanea at. 1 - TRST. \ /nsloi) iii /aluir:i na Uoriškcin : v pri jj. Frlderlku Primas v Goricl, Travnik ? 16 (v dvorlšču) in na Opčinah pri gosp. \ Frideriku Cumar. ##skrivnostni več napravit.i si vsakdo dnnia s;ini hie/ vsake prijH-ave in težave uajlineje likerje po franeozkein zistemu s pomoOjo ekslrak- tov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, ueški liker, Kimel p<> 80 ki- : Slivovec, Rum, uešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. -- Hazpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni uakaznici: po poštnem pov- /.('t.iii 10 kr. več. Vsaki posiljulvi pride- nem navodilii. kako se napravi liker. I'reprodajalcem, ee naročijo več blaga, innogo ceneje. Anton Kukavina. Trst, Via Helvedere st. 2H. EAZGLAS. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti poiaru in streli v Gradcu, vstanovljena leta 1828, naznanja slav. občinstvu, daje vslano- vila svojo pzdružnico v (Jorici, Vrtiia iilicu stov. 14. (V hisi sowp. A. Itolko.) Koncern leta 1899. dosegla je la zavarovalnica že 288.265 390 /avarovanj. — Zavaruje pod jako ugodnimi pogoji proti požaru in streli poslopja in pohisivo, živino in poljske pridelko. Najtopleje priporoča ta zavod ter daje pojasnila Okrajno zastopstvo v Gorici, Vrtna ulica St. 14, Tovarna pohištva FBÄITO PATSIO, Oorica, Šeiiipeterska cesta ät. D, izdeluje najzanesljivejše in najtrajnejše izdelano pohištvo po zmerni, pošleni, dela povsem vredni ceni. Posebno priporoöa opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. Kupuje ore liova debla, prodaja orehove obkiadke (rinieše) itd. itd. itd. Ugodni plaSilni pogoji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. Anton Pečenko Vrtna ulica S I.ÜKKA Via Giardino 8 priporoca pristna beta in črna vina iz «ipavskih, furlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nugradov. IJdsUivIju n;i iIdiii in ra/.])ošilj:i po /cli>z- nici na vse kraje avslro-i'^crskt1 inonarhijt1 v soilili oil f)(5 lilrov naprt'j. Na /ahtcvo pošilja tudi ii/.niT<^. Cene zmerne. Postrežba poštena. C. kr. državna svetinja /a odlicne proizvode-. — a l'rva moravska tvornica J turnskih ur /Fr.Moravus ^—.^- Brno, Velike nämesti št. 8, (Brunn, Grosser Platz Nr. 8) i/.tlclujr in nupošilja stolpne ure /a i-«'rkv«i, sole, gradove, incstnt' zbornicc, tovarne itd.; un^ /a iKulx.onjvanjt' ponociiili Čuvajev, i>l(>kli'ičn(> ure. vsc v ilovršfiiili proi/voilih in /. janistvoiu. Do scriaj sc j(> ra/poslalo 135 stolpuili ur v popnlnn za(lov<»Ijstvo. Proračuni »troškov brezplačno. Peter Drašček, Fani Drašček, /alo^a sivalnih strojcv. V GORICI Stolna ulica štev. 2 V GORICI Pripororji slk"-jli- st vii v (iorici in / ilr/^lc Prodaja kavino |)rim