90 let Kaminove mame
Sedeb je * send pod staro jabbno in oekje za bližnji-mi tušami so klopotali traktorji. Bilo je sončno sobotno popoldne in v njenem kotu, med nagnelenimi hišami Ljubgojne, je bilo kol v pozaUjenem svetu, kamor le redko prodre nevšečni hnišč dvilizadje.
Njenib domačih tega popoldneva ni bilo na spregled, le brhka vnukinja se je za hipec pojavila nekje pred hišo, potem pa kot duh spet izgjnila v njej.
»0, prav nič ne bom povedala za časopis, jaz nisem za kaj takega,« je Kaminova mama, s pravim imenom Mar-jua Kozjek, zamahnila z roko, še preden sem obstal s svojim vozilcem pred njenimi nogami. »Vem, ljudje se te ,naštimali\ da prideš sem gor, ker prav te dni praznujem devetdeset let, potem se mi bodo pa smejali.« V zadregj se je rahlo presedla na stolu, kakor bi ji bilo nerodno ob nepričakovanem srečanju, potem ko je videla, da nitnam s sabo nobene novinarske šare, ampak le drobno belež-ko, pa je zavzdihnila: »Le kaj naj ti povem? Stara sem in vse življenje sem rada delala. Nikoli se nisem ,štela', tako kot se .štejejo' danes. Ej, včasih je bila trda, fant, ni bilo denatja tako kot danes. Morali smo delati na polju, ie smo hoteli preživeti.«
Kaminova mama je skusila v življenju marsikaj bridke-ga. Doma je bilo pet otrok in bilo je treba pridelati kruha zanje. Dva sta umrla, ko sta bila še majhna. S (rpkostjo se spominja tistih časov. A sta se z možem le nekako pregrizla. Delo jima je pomagalo skozi najhujše stiske.
»O, še zdaj delam, kolikor le morem,« je potem zavz-dihnila Marjana Kozjek. »Včeraj na primer sem krompir pobirala, pa čeprav sem si lani zlomila nogo. Ne morem 6sto brez dela. Že ena sama ura je dolga kot večnost, če sediš tjavdan, če delaš, pa kar hitro mine. Rada bi šla še v laz, a tega ne zmorem več. Breme let je pretežko. Zdaj
grem tja gor, le še, ie me peljejo.« Oči so se ji rahlo zaiskrile, kot bi se ji utrnil spomin na nekdanje čase in za hipec se je zazrla nekam čez hiše, kjer so votlo ropotali traktorji. Hotela je povedati še, da je vendarle srečna, a ji beseda ni hotela z jezika. In da ji tudi njen visoki življenj-ski jubilej ni skalil njene sreče.
»Naneslo je, da imam rojstni dan na isti dan kot god,« se je srečno nasmehnila. »Tudi sin Beraard je te dni srečal Abrahama, pa smo za oba .naštimali' nekaj gori v 'Žažarju. Bilo je kar lepo. Kako bo v pnhodnosti, pa raje ne razmišljam. Kar mi bo prinesla usoda, mi bo pač prinesla, morala se bom tako kot vsi sprijazniti s tem.« BRANKO VRHOVEC
Simona in Mateja Kozjek iz Polhove-ga Gradca sta verjetno rekorderki v najdbi največjega gobana v tej gobarski sezoni. Junak na slikije tehtal 3.15 kg, imel 44 cm premer klobuka in obseg beta 48 cm.