1
poIroaaA ptAčMiAvcovovmi
s;
PCKAManA htviiKA nAne f-ota
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 8. NOVEMBRA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. —- Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. --Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 45.
Koledarček Z7D
za let« 1941
je ptreben vsakemu delaven
Tako pester, živahen, slikovit in zanimiv gotovo letos ne bo noben drug žepni koledarček. Delavcem bo pravi kažipot do njihovih pravic, svetovalec v mnogih vprafia-njih, pa še v razvedrilo v njegovih težavah.
Stanc din 10* —
Naroča se ga pri
podružnicah ali centrali ZZD
Pritok iz dežele
Vsem članom ZZD!
Ponovno opozarjamo vse člane, da imajo podružnice strog nalog, da najkasneje do vsakega 10. v mesecu centrali nakažejo članarino in pošljejo obračune za pretekli mesec. Za oktober mesec mora ta članarina in morajo obračuni v centralo prispeti tako najkasneje do 10. novembra. Članom, ki bodo v zaostanku s članarino, ali za katere podružnice ne bi poslale v določenem roku obračunov s članarino, bomo ustavili pošiljanje »Slovenskega delavca« vse dotlej, da se zadeva reši po navodilih centrale. Naj zato vsak poskrbi, da bo članarino pravočasno plačal, podružnični odbori pa naj skrbno pazijo, da bodo obračune v določenem roku odposlali na centralo.
Večkrat smo že čitali, kako se mesta zlasti večja mesta, v svojem razvoju ohranjujejo samo s pritokom ljudi iz dežele. Razvajeni in razneženi prebivalci mest bi v svoji komodnosti samo propadali, če ne bi prihajali od zunaj vedno novi dotoki zdravih ljudi s polno življenjsko delavnostjo. To velja v velikem, velja pa tudi v malem. Mesta bi brez tega dotoka degenerirala, degenerirale bi tudi razne ustanove, če bi jih samo meščani sedanjega kova v rokah imeli.
Kar smo povedali, velja tudi za delavske ustanove. Za te brezdvomno še bolj, kakor za druge. Če bi v teh sedeli samo ljudje iz meščanskega okolja, pa če prav imajo ime in službo delavca, je zelo malo verjetno, da bi ustanovo prav vodili. Le preradi pozabijo taki ljudje, da so izven centra še drugi kraji in drugi ljudje z večjimi težavami, kakor jih imajo oni sami. Le preveč je res, da je tudi v delavskem stanu mnogo trpkih doživetij v raznih od centra oddaljenih krajih, o katerih center morda niti ne sluti. Če pa sluti in ve za stvari, kakor so, jih le premalo sam občuti.
Zato smatramo za glupo kritiko »Delavske pravice«, ki se neprestano zaganja v sedanjo upravo Delavske zbornice in zlasti kritizira to, da člani
Volitve v DZ
Pred par leti je naš pokret zahteval volitve v Delavsko zbornico. Članke smo pisali o tem v našem glasilu. Zato smo to storili, ker Delavska zbornica ni bila zbornica delavcev, marveč le urad nekaterih protežirančev. Slovenski delavski stan je od nje presneto malo imel. Sama se je šla zbornica razrednobojno predstavnico in je »razred« od narodne skupnosti umetno ločevala. Vse so bili v njej strokovni po-kreti z brezna rodno ali pa celo protina-rodno smerjo. Naša organizacija je uživala tedaj pri zbornici vlogo pastorke.
Naše organizacije niso hoteli priznati, niso jo hoteli registrirati, podpor ji nobenih niso hoteli dajati. Samo kakšno drobtino so morda le vrgli končno prisiljeni našemu narodnemu delavskemu gibanju. Upravičeni smo bili zato zahtevati volitve, a nasprotniki o njih niso hoteli slišati.
Čas se je preokrenil. Mi smo prišli v zbornico, drugi so morali oditi. Sedaj pišejo ti že leto in pol o volitvah in se sklicujejo na paragrafe. Nič ne vedo, da je življenje več kot paragraf. Že leto in pol napadajo sedanjo zbornično upravo zaradi »grehov«, ki so jih sami prej na debelo delali. Pošiljajo resolucije in plačujejo deputacije, se navdušujejo za volilno borbo, zraven pa v skromnosti istočasno tudi predlagajo 'komisarijate, v katerih bi sami vsaj soodločevali. »Vodilna« JSZ je v tem oziru res vodilna. Neznansko jo peče, da je prišla v precep, 'n katerega izhoda ne najde.
Mi volilnim propaganderjem iz srca privoščimo njihov šport. Pri premajhnem delu za gmotne koristi in za 'kulturni dvig delavstva jim je to pač potrebno. Nič bi
se tudi ne ustrašili, če bi morali sedaj v volilno borbo. Delavska zbornica je šele pod sedanjim vodstvom začela res živeti. Šele sedaj je delavstvo prišlo z njo v neposreden stik. Šele sedaj je zbornica iz birokratične razrednobojne predstavnice postala stanovska predstavnica slovenskega delavstva. Brez strahu bi šli pred to delavstvo samo po poldrugolctnem delu, da pred njim primerjamo izvršeno delo tega polletja z delom nasprotnikov 20 let pred naini. Prepričani smo, da je delavstvo toliko zdravo, da bi znalo prav preceniti vrednost dela, uspehov in prizadevanj in bi svoje zaupanje izreklo našemu pokretu ter mu v zbornici določilo odločujočo vlogo.
Zaradi razmer pa mislimo, da ni modro razdiračem dajati prostora za demagogijo. Skušali bi ti ustvariti v delavskem stanu brezpotrebno še večjo razcepljenost in tako slabiti udarno moč delavstva in rušiti slogo v narodu. Zlasti pa to ni potrebno ob naši širokogrudnosti. Nismo tako ozki, kakor so bili oni. Pridejo naj, pa naj z zbornico tako sodelujejo, da bo za vse delavstvo prav in prav tudi za narod, pa ne bomo delali nobenih razlik med nami in njimi! Če pa delajo napak, jih zato vendar podpirali ne bomo. Volitve pa tudi zato prav nič potrebne niso, da bi tistemu, ki napak dela, dajale priliko, da se v svojem napačnem stremljenju ukrepi.
Zdelo se nam je to potrebno zapisati — zaradi večne »volilne kampanije« nasprotnikov, čeprav nanjo ne polagamo nobene važnosti. Sedaj se pa zopet zlepa ne bomo na to povrnili. Prostor rabimo za bolj aktualne stvari.
Službena izjava jugoslovanske vlade
o stališču do spora med Grčijo in Italijo
Belgrad, 1. novembra. AA. Še pred začetkom sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in v Podonavju tvorno politiko miru ter vse storila da predvsem ustvari dobre odno-šaje z vsemi sosednjimi državami, zlasti pa s sosednjima velikima silama Nemčijo in Italijo. Ko je izbruhnil spor med velikimi silami, je Jugoslavija takoj proglasila strogo nevtralnost, ki ni slonela na ničemer drugem, kakor na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih meja. Z lojalnim izvajanjem take politike je Jugoslavija najboljše služila interesom svojega naroda, na drugi strani pa je po-
polnoma odgovorila svojim dolžnostim korektnega sosedstva, zaradi česar je takoj dobila odločna in odkrita priznanja Berli-,na in Rima. Poslednji spor med Italijo in Grčijo, ki ga Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim več pozornosti in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Z ozirom na svoje dosedanje zadržanje upa Jugoslavija, da z nadaljnjimi razvoji dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani.
upravnega odbora niso vsi v Ljubljani. Ni sicer važno, kar piše »Delavska pravica« in se stvari zaradi njenega pisanja niti za las ne bodo izpremenile. Zato zaradi nje tega ne pišemo, pišemo pa zaradi čim večjih koristi slovenskega delavstva.
Naše mnenje je, da bi morala zbornica pritegniti v upravni odbor še več ljudi iz podeželja, neposrednih delavcev v različnih panogah, revirjih in industrijah. Tisti majhni izdatki za voznino v Ljubljano in nazaj na vsakomesečne seje pri izdatkih Delavske zbornice ne morejo in ne smejo tvoriti zato nobenega zadržka. Ljudje, ki zunaj neposredno doživljajo v svojem stanu vse križe, vedo mnogo bolje, kakor različni meščani, braniti interese delavskega stanu .
Prvotno ob ustanavljanju Delavske zbornice v Ljubljani, je tudi mferalo biti v tem vprašanju enako gledanje. Zakaj se je to pozneje spremenilo, bodo vedeli najbolj tisti, ki niso marali delavcev iz terena za svoje sosvetoval-ce. Delavci so zahtevali agilnosti in reda, gospodom pa to najbrže ni bilo všeč. Dosegli so svoje: delavce so izrinili, Delavska zbornica pa je postala birokratičen aparat, za katerega delavstvo sploh vedelo ni razen ob kakšnih volitvah.
Zanimiva in za krog kritikastov okrog JSZ porazna je sestava prvega glavnega odbora ljubljanske Delavske zbornice.
Na pisarijo o uslužbencih OIJZD in o prokuristih smo že pred kratkim odgovorili. Tam smo pokazali nesmisel takih pisarij. Tu prinašamo zato
danes zaradi hudega napihovanja JSZ erske »pravičnosti« samo seznam prvega upravnega odbora DZ. V tem upravnem odboru so bili sledeči gospodje:
Č o b a 1 Melhijor, načelnik »Unije rudarjev«, Zagorje.
Bizjak Luka, skladiščnik predilnice, Litija.
D r u ž o v i č Ivan, črkostavec Maribor.
Jagodič Mihael, strojni pom. Novi vodmat, Ljubljana.
Bradeško Andrej, mizar, Ljub-Ijanaj
K r u š i č Ivan, strugar, Trbovlje — Loke.
Lapuh Ignacij, železničar, Maribor.
Č e 1 e s n i k Rado, Ekonom okrajne bol. blagaj. Ljubljana.
Jeran Jurij, strojevodja, Jesenice-Fužine.
Leskovšek Alojzij, pekovski pomočnik Celje.
Pečnik Earel, krojač in strokovni tajnik, Ljubljana.
Tako so bili v prvem upravnem odboru Delavske zbornice samo 4 člani iz teritorija Ljubljane, 7 pa jih je bilo od drugod. Sam predsednik Čobal je bival v Zagorju. V sedanjem pa so 4 člani izven Ljubljane a 8 iz Ljubljane. Naši nasprotniki pa se še pritožujejo zaradi tega. Mislimo pa, da ima po momentih ,ki smo jih zgoraj navedli, edino na pravi poti, ki so jo nasprotniki zapustili in ki jo bo v bodočnosti treba še bolj povdariti. To bomo storili, da bomo varovali delavcem neposreden vpliv na Delavsko zbornico in s tem tudi nieno večjo pravičnost pri delu za delavski stan.
Dotok iz dežele je tudi Delavski zbornici potreben.
Šola Delavske zbornice
Sedanja uprava Delavske zbornice je zato, da bi delavci mogli biti vodilni v delavskem stanu, lansko leto ustanovila v okvirju Delavske zbornice posebno strokovno šolo. Ni namreč dosti, da kdo samo neprestano poudarja, kakor to delajo marksisti, da naj delavce vodijo delavci, marveč je tudi potrebno delavce za vodstvo usposobiti. Vsekakor morajo tisti, ki naj branijo delavski stan pred izrabljanjem in pred zapostavljanjem, vedeti nekaj več, kakor pa samo to, da znajo na pamet nekaj lepo donečih fraz.
V prvi tečaj strokovne šole DZ letos je bilo izmed 90 priglašencev sprejetih 27. šola je trajala 2 meseca, 1 mesec po končani šoli pa so morah učenci potem izrabiti v svojem domačem kraju za praktično uveljavljanje tega, kar so se v šoli naučili. Vsak je prejel posebne naloge, ki jih je moral dokončati, potem šele je prejel od vodstva strokovne šole svoje izpričevalo, da je prvi tečaj uspešno dovršil.
Prve mesece 1941 bo Delavska zbornica strokovno šolo zopet obnovila. Zopet bodo predavatelji podajali tvarino za prvi letnik. Morda se bo prvi letnik ponovil še tudi prihodnje leto. Nato pa bo vodstvo šole zbralo najboljše izmed vseh letnikov in jih šolalo v drugem letniku, v tem bodo učenci strokovne šole svoje znanje teoretično le še poglobili in se pripravili za nadaljnje naloge v praktičnem življenju za vodstvo delavskega stanu.
Vodstvo šole želi, da bi se za sprejem v novi letnik prijavilo čim več kandidatov. Kandidati morajo biti sami delavci in se morajo po končani šoli vrniti nazaj v obrat, v katerem so delali pred začetkom šole. V šoli imajo učenci prehrano in vso oskrbnino. Želeti je, da se za kandidate za to šolo prijavijo zlasti fantje po odsluženem
vojaškem roku pa tja do 30 leta. Izjeme seveda niso izključene, če so sicer ostali pogoji: nadarjenost, delavnost, veselje do organizacije, šolska kvalifikacija itd. povoljni.
Podružnice ZZD naj dobro pregledajo svoje vrste in pošljejo v šolo Delavske zbornice svoje najboljše člane, da bo ta šola res dosegla svoj namen. Naj se člani zavedajo, da je to izredna prilika za razširjenje njihove izobrazbe in Delavska zbornica s popolno preskrbo nudi lepo podporo. Vsaka izobrazba je zlata vredna in se v življenju brezdvomno poplača. Marsikdo bi celo iz svojega za šolanje rad žrtvoval. Marsikdaj bi starši svojim otrokom izobrazbo radi plačali, pa zaradi revščine, žal ne morejo. Tu imajo v zbornični akciji delavci zato najlepšo priliko, da v svojem stanu uveljavijo svoje znanje, svojo nadarjenost, svoje zmožnosti, da se izobrazijo in tako koristijo sebi in delavstvu.
Prvi letnik strokovne šole Delavske zbornice je bil zaključen s prav lepim uspehom. Vodstvo šole, predavatelji in učenci, vsi so bili zadovoljni, izredno zadovoljni! V šoli je vladal duh pravega tovarištva in iskrene medsebojne povezanosti med učenci in med predavatelji. Vsi se še radi spominjajo na lepe dneve skupnega življenja. Medsebojno si dopisujejo in vzpodbujajo k vztrajnosti za napredek stanu. Dejansko tudi večina od teh, ki so šolo končali praktično svoje znanje koristno uporablja v delavskih organizacijah svojega okoliša.
Prepričani smo, da bodo kandidati strokovne šole za bodoči letnik prav tako srečni, če bodo v šolo sprejeti in da bodo prav tako koristili potem sebi in vsemu delavskemu stanu, kakor velja to za učence letošnjega leta.
slovenskega delavstva
(Nadaljevanje.)
1ezave
KMEČKI DNINARJI
Druga velika skupina poljedeljskih delavcev so dninarji. To so delavci, ki delajo na gospodarjevem posestvu določene delovne dneve za pogojeno dnino, a žive v lastnem gospodinjstvu. Kadar delajo, imajo pri gospodarju hrano ali pa tudi ne. Kmetje jim pravijo »taberharji«. Po navadi so dninarji poročene osebe ali pa rodbinski člani dninarjev in malih posestnikov.
Imamo več vrst dninarjev. Za medsebojno razlikovanje je merodajna oblika najemnega delovnega razmerja, ki se kaže v večji ali manjši povezanosti na delodajalca. Največja je povezanost pri dninarjih, ki so povezani z določenim gospodarjem z deputatnim odnosom. Gospodar namreč daje svojemu delavcu stanovanje v svoji zgradbi, daje mu tudi nekaj zemlje, ki jo obdeluje in uživa pridelek, redi gospodarjevo živino, mleko pa obdrži za svojo uporabo. Možne so še druge naturalne dajatve. Dninar se nasproti svojemu gospodarju obyeže, da mu bo vse te dajatve odslužil z najemnim delom, ki je odmerjeno z neko določeno storitvijo.
Najvažnejše skupine dninarjev v de-putatnem odnosu so: viničarji, majer-ji in huberji.
VINIČARJI
Viničarstvo je doma na vinorodnem Štajerskem, zlasti v Slovenskih goricah in Halozah. Tukaj imajo maloštevilni gospodarji obsežne vinograde. Sami stanujejo kot večji posestniki v dolini, kot gostalničarji in vinski pre-kupci in kot samostanci v oddaljenejših trgih in mestih, največ pa tuji in najslabši delodajalci v inozemstvu. Ker vinograd skozi vse leto zahteva vztrajnega in umnega obdelovanja in nege, najamejo za to delo strokovno usposobljene delavce viničarje. Tako so v vinskih goricah sredi prešernih domov trdnih gospodarjev, med ponosnimi hrami vinskih trgovcev in samostanov. sredi skromnih želarskih hiš posejane številne in borne viničarije.
Viničarji so najeti zato, da obdelujejo vinograd v izmeri najmanj 5600 m2 (1 oral). Stanujejo v vinogradu v vinogradnikovi zgradbi, imajo v užitku majhno njivico, redijo gospodarjevo živino, pa imajo zato mleko od nje. Od vsakodnevnega dela imajo še majhen zaslužek v denarju. Do neke mere se morejo torej viničarji primerjati s koloni. Običajno se isti rod drži na vini-čariji kar po dedovanju. Na splošno pa je njihovo stanje silno bedno, do lanskega leta pa je bilo naravnost obupno.
Plača viničarja v Konjiški gori in na Lažni gori je znašala po 5 din dnevno. V mariborskem okraju 6 din na dan. Ponekod pa so viničarji delali tudi za 1 din na dan, za en cel dinar!
Navajamo samo en splošen primer!
Preteklo soboto je imel upravni odbor Delavske zbornice svojo redno sejo. Več važnih stvari je bilo na programu. Nekaj od tega prinašamo članstvu v vednost.
Upravni odbor je z ozirom na velik skok cen pretresal vprašanje povišanja plač uslužbencev DZ. Plače je prilagodil sedanji draginji. Nižjemu u-službenstvu je sicer tudi že preje par-krat posamezno dovolil nekaj poviškov, v zadnji seji pa je to vprašanje rešil za vse. Čim nižja je bila plača uslužbenca, tem večje poviške je dovolil. Tako se ti poviški gibljejo od 35% do 5%. Če upoštevamo, da so plače višjih uslužbencev v zbornici bile 'vendar dokaj čedne in da je bila med enimi in drugimi doslej vsekakor prevelika, je tak ukrep odbora glede povišic edino pravičen.
Delavska zbornica je s tem korakom dala zgled tudi za zvišanje plač vseh ostalih privatnih nameščencev v dravski banovini. Kakor znano so nameščenci sedaj v mezdnem gibanju in se bodo pri svojih pogajanjih lahko sklicevali tudi na zgled Delavske zbornice.
Radi discipline v Delavski zbornici in avtoritete, ki jo uprava mora imeti, je bilo trem uslužbencem odpovedano.
V haloških goricah so znašali povprečni letni izdatki viničarja:
Za obleko	131.20	din
za obutev	100.10	din
za tobak	50.60	din
za kulturne potrebščine 12.—	din
za zdravljenje	20.80	din
za sol	32.—	din
za sladkor	3.20	din
za milo	2.40	din
za manjkajoče krušno
žito in sočivje	350.— din
skupaj	702.30	din
Celokupni letni dohodki pa so znesli 430.— din primanjkljaj	272.30	din
Ta primanjkljaj se mora kriti z najemnim delom zunaj vinograda, če je in kjer je to mogoče. Da se laglje preživijo, vzamejo viničarji v dolini v najem njive, ki jih obdelajo, najemnino pa odslužijo z delom.
V Sloveniji imamo v vinogradništvu zaposlenih po podatkih iz 1931. leta 14.000 oseb. Ta številka pa ni točna. Semkaj moramo nujno prišteti tudi številne dolenjske gormane. Reči smemo, da je pri nas v vinogradništvu zaposlenih 60.000 oseb.
Gormani so številni dolenjski kmetiči, ki imajo samo bajto in krpo zemlje, zasajene s trto, v bajti pa kopo otrok. Moravška gora, trebanjski hribi in Drenje so kar posuti z zidanicami, v katerih se rodi in umira gorman-ska revščina. Na moravški gori so n. pr. pred prvo svetovno vojno bile vse zidanice prazne, ker niso dobili ljudi, ki bi hoteli v njih stanovati. Danes pa niti ena ni več prazna, čeravno premnoga ni več hiši podobna. Ti ljudje morajo iskati zaslužka in zaposlitve kot dninarji, sicer bi s svojimi družinami gladu pomrli. Običajno delajo za živež in za minimalno dnevnico od 6—10 din na dan.
Ko so pred leti gradili železnico Št. Janž-Sevnica, so bili pri teh delih zaposleni tudi številni gormani in kočarji s trebanjskih in mirenskih liribov. Bili so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Toda vsi po vrsti so po kratkem zaposlenju zboleli, ker so bili tako izčrpani in sestradani, da težkega dela na progi niso prenesli. Bolezni, ki so se jih lotevale, so značilne za sestradane in izčrpane ljudi.
Ljudski pregovor pravi, da v špano-viji še pes crka. Če kje, potem je ta rek resničen pri ofrih, to je dninarjih, ki imajo najeto le stanovanje, brez užitka zemlje in živine, in najemnine ne plačujejo z denarjem, temveč z delom. V mariborski okolici so marsikje ofri celo podnajemniki viničarjev! Zena mora delati od pomladi do jeseni samo za to, da odsluži stanovanje in zemljo, ki jo najame. Če nima ofer lastnih in delazmožnih ljudi, se na vi-ničarijo sploh ne more spraviti. To bčdo mnogi gospodarji izrabljajo in ne
Dvema je odpovedala v zakonitem pogodbenem roku na 6 mesecev, enemu pa brez odpovednega roka, ker je ope-tovano grobo kršil disciplino in sam brez vsakega vzroka tebi nič meni nič celo proti izrecnim drugačnim naročilom uprave zapuščal službo, kakor se je njegovi samovolji poljubilo. Za brezhibno delo zbornice, je bilo to nujno. Kdor v zbornici prejema lepo plačo iz delavskih prispevkov, mora to z rednim delom delavstvu vračati. Delavstvo nikogar ne plačuje zato, da se bo iz zbornice in iz delavstva norca bril.
Odbor je potrdil novo vodstvo strokovne šole. Razpravljal je o bodočem proračunu, vsem, ki z zbornico sodelujejo je nakazal podpore. Zlasti za brezposelne je dal večje vsote. V načrtu je bilo sprejeto, da bo zbornica podprla v večjih industrijskih in v najrevnejših krajih kuhinje za stradajoče.
Po obveznih poročilih o delovanju posameznih odsekov in o socialno-po-litičnem delu prihodnjega proračuna se je delegacija uprave ljubljanske Delavske zbornice odpeljala na sejo Centralnega tajništva Delavskih zbornic v Skoplje.
sprejemajo v viničarije pravih viničarjev, temveč oddajajo »stanovanje« v najem pod pogojem, da najemniki stanovanje odslužijo z delom v vinogradu.
Spričo navedenih dejstev si pa tudi že lahko mislimo, kakšne so moralne, kulturne in socialne razmere med temi reveži. Mali kmet ima še vedno toliko denarja, da ima pri hiši mohorjanke, Domoljuba in vsaj po en nabožni list. Viničar in gorman tega nimata, ker nimata denarja niti za najprimitivnej-šo kulturno potrebščino, za milo!
Kdor je potoval po vinskih goricah in se zanimal za viničarje, je lahko videl, kako revno in nezadostno so oblečeni. Otroci skačejo okrog skoraj nagi, po več otrok ima skoraj eno samo obleko. Razumljivo, da pri takih razmerah trpi obisk šole.
Običajna vsakdanja hrana viničarskih in gormanskih družin je krompir in koruza. Mleko, če je kravica pri hiši, nadomešča zabelo, sicer je jed večjidel nezabeljena. »Vsakdanji kruh« je na viničarski mizi redkost. Kruh je mešan iz pšenične, koruzne in črne moke. Pozimi in na pomlad poidejo zaloge in
Ogrin France, bivši predsednik gradbenega delavstva JSZ je prišel v našo organizacijo. S posebno izjavo je ta svoj korak svojim sodelavcem utemeljil. Na to se je razjezila vrhovna komanda JSZ, »kanon« zoper Ogrina pa je sprožil g. Musek Vitko. Študent je pač in pa študentovsko svet doumeva iz knjig in brošur. Te niso naše in po našem napisane niso. Svojo učenost, zajeto iz tujih vrtov zato prodaja v »Delavski pravici«, ki prav tako hodi mimo domačih zakladov in škili kakor za kakim idealom za tujo ničvredno navlako.
Nad tov. Ogrina se je tako spravil gospod Musek. Kakor kaplar, ki prvi dan na ramenih nosi svojo zvezdo, kliče Ogrina na raport. Ogrin je sedaj namreč ravno pri vojakih. Gotovo misli nadebudni gospod, da bo zato Ogrin pred njim na povelje mirno kakor vkovan stal. Toda moti se. Kadar se vrne od vojakov, mu bo odgovoril in ga po zidarsko »zabil«. Za danes g. Museku, da ne bo preveč nestrpen, ko bo moral čakati na odgovor tovariša Ogrina, odgovarjamo kar mi.
Musek trdi, da je »ZZD versko indiferentna, nacionalno pa unitaristična delavska organizacija z znanim programom in načeli«. Rečemo Vam, da programa in načel pa pravil ZZD niti najmanj ne po-
Pred dvemi leti je sovjetska vlada začela z veliko propagando, da bi pospešila disciplino med delavstvom. To pa nič ni pomagalo in sovjetske oblasti so vprav v zadnjem času morale izdati celo vrsto strogih disciplinarnih odredb. Te odredbe dolže delavstvo da se ne drži delovnega časa, da ostaja na delu samo štiri do pet ur in slično. Zato so te odredbe ukazale vodstvom podjetij, da naj začno izvajati odločno borbo proti vsem krivcem nad delavsko disciplino.
Toda kljub temu se položaj v zadnjem času ni zboljšal, ker je vrhovna sovjetska oblast morala izdati nove ukrepe za pospeševanje discipline med delavstvom. Delavstvo v Sovjetski Rusiji je že tako nezanesljivo, da so ga morali skoraj že popolnoma militarizirati. Uvodno poglavje v kolektivno pogodbo pri tovarni »Stalin v Moskvi« pravi, da so delavci »mobilizirani zato, da se pospeši proizvodnja v deželi.«*
V tem duhu je bil objavljen ukaz z dne 27. junija t. 1., ki prepoveduje delavcem menjati svoje delovno mesto brez oblastnega dovoljenja. Samo z dovoljenjem ravnateljstva svojega podjetja sme delavec preiti v drugo podjetje. Kdor ne bo upošteval teh določb, bo kaznovan z zaporom od dveh do štirih mesecev. Kdor neupravičeno izostaja od dela, bo obsojen pred rednimi sodišči in mu bo delo pri podjetju podaljšano za šest mesecev, mezda pa znižana za 25%. Dne 17. julija so določbe tega ukaza raztegnili tudi na poljedelsko delavstvo.
Pred kratkim je bil podaljšan delovni čas v Sovjetski Rusiji, ni pa bila zvišana mezda. Neki komunistični delavski list je pisal, da bi to ne bila nobena žrtev, če bi delavci za nadurno delo dobili tudi še plačo.
V kakovostnem oziru pa je sovjetska proizvodnja začela zelo padati. Stalin sam js ▼ svojem govoru ▼ 1. 1931 poudaril, da
tedaj nastopita pomanjkanje in stra-dež. Prazen želodec pa obilica slabega vina in šmarnice uprizarjata žalostne dogodke, ki polnijo stolpce naših dnevnikov in so sramota za narod.
Viničarski in gormanski otroci so zdravstveno zelo zaostali. Umiranje otrok je visoko!
Še eno značilno dejstvo!. Število nezakonskih otrok znaša n. pr. v logaškem okraju 3.8%, v črnomeljskem 5.2,%. v ljutomerskem že 16%, v okraju Maribor desni breg pa celo 31.70%. Usoda teh otrok pa ni lahka!
Viničarji nimajo socialnega zavarovanja. Strokovno so organizirani v »Strokovni Zvezi združenih viničarjev v Ljutomeru«, ki je v sklopu organizacij Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Po prizadevanju strokovne organizacije je oblast 10. avgusta 1940 spremenila »Viničarski red« in uredila tudi za viničarje minimalne mezde. Tako sedaj znaša minimalna dnevna mezda, poleg deputata, za navadna dela v poletnih mesecih po 10 din, v zimskih mesecih pa 8 din. Za kvalificirana težja dela pa v poletnih mesecih po 12.50 din, v zimskih mesecih pa po 10 din. Tako določa uredba. Praksa pa gre dalje svojo pot po načelu: kjer ni tožnika, ni sodnika!
znate, sicer bi ne mogli pisati takih be-dastoč.
»Slovensko politiko« je g. Ogrin že davno lahko videl v »Slovenskem delavcu« pa tudi pri naših prijateljih, ker jo v pisarni JSZ morda nekaterim »zagrizenim JSZ-arjem« zaradi njihove nezanesljivosti ▼ marksistični pravovernosti niso hoteli pokazati.
G. Ogrin Vam pod nos lahko pomoli originalni izvod »Slovenske politike«, pa jo potem še enkrat preštudirajte. Morda boste spoznali, kaj ste pred meseci pisali.
O boljševizmu Vam bo Ogrin lahko še marsikaj povedal. Ve še čisto druge stvari, o katerih za enkrat molči. Pa ni rečeno, da bo tudi še naprej molčal, če se bodo neumestni napadi zoper njega ponavljali. Verjetno njegove izpovedi vodstvu JSZ ne bi bile prijetne.
Kar se pa raznih poti tiče, s katerimi grozite Ogrinu, Vam bo pa najbrže kar hvaležen, če jih načnete. Bo vsaj prilika, da resnico javno izpriča. V ostalem čakajte, g. Musek, na odgovor preprostega deiavca, ki v JSZ morda prav zaradi žu-ljevih rak ni imel nobenega vpliva, zato, ker je čutil slovensko in delal slovensko, pa malo besedičil in po tuje zavijal resnico.
so razmere v organizaciji sovjetskega delavstva take, da se noben delavec ne trudi, da bi prekoračil meje enakosti in da bi postal specialist, ki bi lahko vodil tudi posebne stroje. V tem oziru Sovjeti niso dosegli skoraj nobenega napredka in ukaz z dne 10. julija 1940 pravi, da je zločin proti državi, če bo kdo proizvajal pomanjkljivo blago. Kdor bo zagrešil ta zločin, bo obsojen na robijo od 5 do 8 let.
To je boljševiška svoboda!! Vsak ravnatelj jo lahko izigra za delavca v suz-nost.
Prosimo: Poravnajte naročnino!
Vsem poverjenikom »Slov. delavca«, ki niso člani ZZD, prilagamo današnji številki položnice za plačilo naročnine. — Vljudno prosimo, da položnice izpolnite in denar nakažete naši upravi. Vsak naročnik — točen plačnik — je naš dobrotnik in pomaga graditi našo organizacijsko stavbo.
Polovičen popust za delavce in delavke v drami in operi
Od Delavske zbornice smo prejeli:
Na prošnjo Delavske zbornice je dovolila uprava Narodnega gledališča v Ljubljani tudi letos polovičen popust za delavce in delavke v drami in open. Popust velja tudi za žene delavcev.
Ker so predstave v abonmaju torek, sreda in četrtek v tej sezoni zasedene že po abonentih, prosimo delavce, naj se poelu-žijo popusta za predstave izven abonmaja z izjemo izrednih tujih gostovanj in v abonmaju reda A in B-potrdila za polovičen popust dobe delavke in delavci v knjižnici delavske zbornice med uradnimi urami, to je vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od
5.	do 8. ure zvečer, ob sobotah popoldne pa že od štirih naprej.
Zasedanje upravnega odbora DZ
G. Musek pa tov. Ogrin
Disciplina med delavstvom v Rusiji — ali sužnost
Javornik - Koroška Bela
V nedeljo, dne 10. novembra se vrši ob
10.	uri v podružničnih prostorih na Javorniku pri g. Delcjanu članski sestanek. Poročal bo predsednik o pogajanjih za dra-ginjsko doklado pri KID. Sestanka se udeleži tudi delegat okrožja z Jesenic.
Za vse člane udeležba obvezna. Vabljeni so tudi vsi prijatelji našega pokreta.
Vse člane, ki so na zaostanku s članarino, prosimo, da jo čim prej poravnajo.
Kamnik
Poročil se je naš agilni blagajnik tovariš Viktor Zore s tov. Sitar Pepco. Novo-poročencema želimo v življenju mnogo sreče in božjega blagoslova.
Članski sestanek naše podružnice se vrši v nedeljo 10. nov. v Kamniškem domu pri Bariči ob 9. uri dopoldne. Ker imamo veliko važnih stvari za obravnavati, pozivamo vse člane in članice, da se tega sestanka sigurno udeležijo.
Laško
Kakor smo že poročali v »Slovenskem delavcu«, se vrši naša prireditev, na kateri bomo predvajali igro »Pri kapelici«, v nedeljo, dne 17. nov. v nadžupnijski dvorani in sicer ob pol 4. uri popoldne in ne ob 3, kakor smo prvotno poročali. Dopoldne se vrši v istih prostorih socialni tečaj za delavstvo. Ker bodo predavanja izredno zanimiva in koristna za vsakega delavca, pozivamo naše tovariše, da ne zamudijo to priliko, ki jim je podana za razširitev svojega strokovnega znanja.
Okrožje Kranj
V našem mestu, tako tudi v okolici je razvita čevljarska obrt. So pa vmes tudi mala podjetja. V teh podjetjih, kakor tudi pri obrtnikih vladajo slabe socialne razmere, delavni čas in šikane raznih mojstrov. § 219, 220 in 221 se sploh ne izvaja. Delavstvo dosedaj ni bilo organizirano, vsak poizkus je bil nemogoč. Gospodje so znali preprečiti možnost, da se delavec organizira. Mi smo od naše strani zavzeli to akcijo pri podjetju Prešernu, kjer se je zadnji čas vse delavstvo organiziralo v naši organizaciji. Apeliramo na vse delavstvo tudi v drugih podjetjih, da se organizira, kajti s tem je dana edina možnost, da se izboljša naš položaj. Da gre delavstvo v borbo proti nezdravim razmeram, ki so doslej vladale v vaših podjetjih. Le na ta način bo mogoče izvojevati vaše pravice in to v skupnosti vsega delavstva.
JUGOBRUNA
Zadnjič smo poročali, da so bili odpusti v tkalnici. Predvidena je zopet nova serija in sicer za tiskarno.
Vodstvo je o tem obvestilo obratne zaupnike, da pride okrog 50 delavcev v poštev za odpustitev. Delavstvo, posebno ono, ki nima ničesar drugega kot svoj borni zaslužek, gleda s strahom in prihaja z dneva v dan v težji položaj. Apeliramo na oblast in na vse javne kroge našega okraja, da čim preje izvedejo zimsko pomoč, za katero pridejo v poštev brezposelni, ki se bodo množili z dneva v dan.
Razmere so že zelo kričeče, zato bi bilo želeti, da bi se akcija podpornega sklada, predvidena za brezposelno delavstvo, čim preje uresničila.
Celje
Slovenski delavci in nameščenci z zanimanjem spremljajo potek dogodkov kadar »zašijejo navijalca cen«. Z zadovoljstvom smo sprejeli maksimiranje cen gotovih življenjskih potrebščin. A na eno moramo opozoriti predstavnike oblasti. Zima je tukaj, mi vsi s strahom opazujemo porast CCn ma^u^a^ure in oblačilnih izdelkov sploh. Vemo, da imajo posebno veletrgovci blago se staro na zalogi, na njem pa so večkrat menjane cene navzgor. Saj tudi ni mogoče, da bi zalogo v eni sezoni docela razprodali. Sedaj nastane vprašanje, ali sme veletrgovec na isto blago, ki ga je poceni kupil, pa je še na zalogi,’ ko se cena dvigne, tudi temu blagu dvigniti ceno večkrat zaporedoma. Trgovci se zagovarjajo, da ne morejo stare zaloge prodajati po različnih cenah od nove. Med to izravnavo pa je postalo nekaj novih milijonarjev, katerih vseeno ne bo kazalo pustiti, da se bogatijo na račun ljudske revščine.^
Naš predlog bi bil sledeč. Pri trgovcih posebno pa pri veletrgovcih naj bi se popisale zaloge in ugotovile cene, po katerih in kdaj so nabavili blago. Določil naj bi se pošten zaslužek, tam kjer bi se pa našel navijalec cen, naj bi se postopalo enako drakonično, kakor pri ostalih oderuhih Saj so trgovci z živili res lahko zavistni svojih tovarišem v manufaktumi stroki
ko njim raste premoženje brez kontrole.
Maksimiranje cen tudi v manufaktumi stroki je življenjska nujnost, mimo katere ne smemo dalje.
Kamniško okrožje
V nedeljo dne 3. t. m. smo imeli v društvenem domu v Grobljah sejo okrožnega odbora, na kateri smo razpravljali o perečih soc. vprašanjih. Sklenili smo, da bomo napravili revizijo naših podružnic in pregledali njihovo poslovanje.
Zastopnik centrale tov. Breznik Albin nam je dal koristna navodila za usmeritev našega dela v odboru okrožja, kakor tudi v posameznih podružnicah. Posebno je poudaril potrebo delitve dela in brigo za položaj delavstva v posameznih obratih, da se tako lahko pristopili k akcijam za zboljšanje mezd in delovnih pogojev. Njegovim izvajanjem smo sledili z velikim zanimanjem in sklenili, da bomo napeli vse sile, da se ZZD v kamniškem okraju primerno razširi in zajame industrijsko kakor tudi obrtniško delavstvo.
Šenčur pri Kranju
Preteklo nedeljo smo imeli ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko delavstva. Ustanovni občni zbor je vodil tovariš Pipan. V imenu centrale je govoril tov. Golob. Iz kranjske skupine pa nas je pozdravil tov. Benedik. Končno nas je pozdravil še g. župnik Vavpetič Franc, ki se je izrazil, da je od srca vesel, da je Zveza združenih delavcev dobila v Šenčurju svojo podružnico.
Odbor je izvoljen takole:
Predsednik: Pipan Franc, podpredsednica: Rozman Berta, tajnica; Sitar Valentina, blagajnik: Tratar Matija, gospodar: Molj Anton, odbornik; Prestor Franc, odbornica: Cankar Roza, namestniki: Ropret Joža, Mohar Marija, Križnar Janko,
V nadzorni odbor; Svete j Zanez, Zorman Marija iz Vokla in Vladimir Anton. Ves odbor je iz Šenčurja, razen ene.
Nadvse uspeli občni zbor je dokaz, da se delavstvo vedno bolj zaveda, da bo le v strokovni organizaciji doseglo svoje upravičene zahteve. Vsi delavci in delavke, Vam kličemo: »Pomagajte vodstvu podružnice s tem, da mu boste pomagali pri delu, tako da bo Šenčurska ZZD imela mogočno postojanko, ki jo bodo nasprotniki zavidali daleč naokrog.
Preska
Katoliško prosvetno društvo v Preski priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu v Preski igro: »Mlinar in njegova hči« za brezposelne delavce. Drama je zelo pretresljiva, zato vabimo vse delavce brez razlike prepričanja.
Pobrežje pri Mariboru
Po dolgem času se zopet oglašamo v našem glasilu, da izpričamo, kaj smo tekom časa delali. Nismo niti malo počivali, temveč delali požrtvovalno brez hrušča in hrupa in vendar je naše delo pokazalo plodovite sadove.
Vodili smo mezdno gibanje z upravo občine Pobrežje ter dosegli občinskim delavcem, zaposlenim v gramoznicah in na cestah, povišanje plač na 5.50 din na uro. Z občino sta se pogajala za ZZD tov. predsednik Frangeš Ivan, zastopnik Delavske zbornice pa je bil vodja ekspoziture DZ tov. Mastinšek Franjo. G. župan je obljubil ,da bo občina povišala mezde svojim delavcem, sklenjene z ZZD že pri prvem izplačilu in to do 1. okt. nazaj. Zupan gospod Karl Stržina je pokazal veliko razumevanje in socialni čut do občinskih delavcev, za kar smo mu mi in delavstvo zelo hvaležni.
Na podlagi tega smo sklicali sestanek občinskih delavcev in jim obrazložili potek in uspeh pogajanj. Tov. Mastinšek jim je pojasnil, da jim je to priborila Zveza združenih delavcev in da bo v kratkem tudi sklenjena kolektivna pogodba med občino Pobrežje kot delodajalko in ZZD kot zastopnico delavstva. Delavstvo, zadovoljno nad uspehom, je takoj pristopilo k naši 'Strokovni organizaciji, ker je spoznalo, da jim je ta organizacija priborila pravice in pa zadostne mezde.
Upamo, da bomo dosegli kolektivno pogodbo ter tako priborili občinskemu delavstvu pravice, ki jim po božjih in človeških zakonih pripadajo. Dokazali smo s tem, da je Zveza združenih delavcev edina in prava slovenska, katoliška Strokovna organizacija, ki nesebično dela za interese trpečega slovenskega delavca.
Zato vabimo vse slovensko misleče delavstvo Pobrežja, da se organizira v Zvezi
združenih delavcev, kajti edina ta organizacija mu more priboriti boljšo bodočnost. Organiziran delavec je bojevnik za delavske pravice, neorganiziran pa tat delavskih pravic.
Maribor
V podjetju Franc Pergler smo posredovali za tamkajšnje delavstvo. Vršili sta se dve poravnalni razpravi. Kolektivne pogodbe sicer nismo sklenili, a smo dosegli, da se je samo na nadurah delavstvu plačalo preko 15.000,— dinarjev. Poleg tega vodimo akcijo za izpolnjevanje drugih obvez tako glede bolniških tednov, odpustov itd.
Slovenjgradec
Mlada podružnica se počasi utrjuje. V tovarni kos je dosegla s svojim posredovanjem že lepe uspehe. V tovarni meril pa moramo voditi za vsako malenkost težko borbo. Na našo zahtevo smo vsaj to dosegli, da podjetje izplačuje vse minimalne mezde. Posebno poglavje pri tem podjetju pa je vprašanje in odpuščanje zaposlenih delavcev, zlasti članov ZZD. Prav nič se ne ozira na socialno potrebo, ampak so merodajni vsi drugi vidiki. Toda tudi tu bomo vztrajali za koristi delavstva do končne zmage.
J )
Ptuj
Imeli smo poravnalno razpravo za delavstvo gradbenega podjetja Viljem Dengg in delavstvu priborili minimalne mezde tudi za nazaj.
Podjetje Reinhard. Pri tem podjetju smo dosegli, da bo poslej izplačevalo delavstvo po minimalni mezdi skupine b) in vodimo akcijo za izpolnjevanje socialne zakonodaje.
Murska Sobota
Zdi se, da za gradbene podjetnike pri nas ne veljajo minimalne mezde. Ponovno smo jih zato naznanili oblastem. Po daljših in večkratnih posredovanjih smo vsaj delno uspeli. Podjetnik Hirschfeld plačuje predpisane mezde, kamnoseški mojster Močnik plačuje celo 1.— din na uro več. S tovarno Šiftar smo imeli pogajanja in smo z zahtevami delavstva uspeli. V tovarni Cvetič, ki sedaj toži »Slovenskega delavca« in »Slovenski dom«, svoje organizacijsko delo nadaljujemo. »Slovenski delavec« in »Slovenski dom« bosta imela pri obrambi pred sodiščem prav lahko stališče. O poteku razprave bomo še poroča-
li.	Delavke bodo končno tudi tu brez-dvomno uvidele, da je samo v njihovo korist, če odložijo vse, kar jih loči, in se strnejo v ZZD.
Jarše
Podjetje zahtevi delavstva po zvišanju mezd za 45 p na uro in vračunanju dra-ginjskih doklad v mezde ni hotelo ugoditi, oz. je sprejemanje te zahteve odklonila Zveza industrijcev tekstilne stroke za Slovenijo. Na to je podjetje obvestilo zaupnika, da se bodo mezde zvišale 25 p na uro ter nekoliko delavkam za 50 p.
V nedeljo dne 3. t. m. se je vršil stanek vsega delavstva, na katerem je poročal predsednik obratnih zaupnikov o poteku dosedanjih pogajanj, nakar sta govorila zastopnika centrale ZZD in JSZ tov. Breznik in Pestotnik. Polnoštevilno zbrano delavstvo tovarne je sledilo izvajanjem obeh zastopnikov central z velikim zanimanjem, svojim organizacijam in obratnim zaupnikom je naročilo, da ga v akciji vodi, kar se je tudi zgodilo in so bila pogajanja v sredo uspešno zaključena. O uspehu se bo poročalo na skupnem sestanku v nedeljo, dne 10. XI. ob 10 dopoldne.
Rogaška Slatina
V tem zdravilišču se organizacija že dolgo trudi, da delavstvu pribori, kar mu po vsej pravici gre. Bila je že cela kopa posredovanj s strani zastopnikov iz centrale v Ljubljani in iz Maribora. Končno je šla deputacija neposredno h g. banu. Dosegli smo, da bodo sobarice prejemale plačo za vse dneve zaposlitve in sicer prve sobarice za 12 ur, druge pa za 10 ur na dan. Kar smo doslej na plačah manj prejeli, se bo za to leto nadoknadilo. Zadeva mizarskih nadur se bo ponovno preiskala.
Majšperk
V nedeljo, dne 3. novembra 1940 je naša organizacija razdelila med zaposleno delavstvo v tovarni Strojil in Vunateks v Majšperku bolniška potrdila po § 219 obrtnega zakona, za izplačilo bolniških tednov, kar se je podjetje obvezalo plačati za 3 leta nazaj vsem zaposlenim delavcem na poravnalni razpravi v Ptuju, dne 5. ok-
tobra 1940. Delavcem bo ta denar sedaj zelo prav prišel, saj so mnogi sedaj na zimo zelo potrebni kuriva, obleke, obutve ui še marsikaj potrebnega.
Vsi delavci, ki so prišli po ta potrdila, bo korporativno vstopili v našo organizacijo ZZD, ker so prišli do spoznanja, da j ib bo edino ta lahko uspešno branila in ščitila pred poniževanjem in šikanami ta-mošnjih mojstrov. Led je torej prebit. Delavci so sami izjavili, da so že vse tri strokovne organizacije' poskušale z organiziranjem delavstva, pa vsikdar brezuspešno. Zastopnik tovarn na poravnalni razpravi ni hotel priznati pooblastilo zastopniku naše organizacije, ker ni nobeden delavcev strokovno organiziran. Res je, da smo takrat imeli komaj nekaj nad 10 članov in to samo res neustrašene, ter so ti imeli priliko zasledovati v našem »Slovenskem delavcu« naše borbe za pravice delavcev. Danes pa smo trdni tudi v Majšperku. Zastopnik Okrožja zzn nam je obljubil, da bo centrala posredovala pri oblasti, da bodo pravila za našo podružnico čim preje odobrena, nakar bomo imeli takoj ustanovni občni zbor in si izvolili svoj odbor, ki bo našo podružnico vodil. Mi smo prepričani, da bomo morali radi organizacije še marsikaj pretrpeti, toda mi smo složni in bomo vztrajali. Brez borbe ni uspehov.
V nedeljo imamo sestanek v dvorani Prosvetnega društva. Tovariši! Vsi na sestanek! Taki sestanki, na katerih se predava o soc. zakonodaji, o potrebi delavske strokovne organizacije, so nam zelo potrebni. Na zadnjem sestanku nas je bilo 60. V nedeljo pa mora biti dvorana polna. Nobenemu se ni treba ničesar bati, saj nam je zastopnik ZZD iz Ljubljane pojasnil, da radi članstva organizacije, ki je po zakonu dovoljena, ne sme nihče biti niti preganjan niti odpuščen. Pomenili se bomo tudi o volitvah delavskih obratnih zaupnikov v naši tovarni. Ker je torej za vsakega izmed nas ta sestanek izredne važnosti, pridite po rani sv. maši takoj v dvorano Prosvetnega društva!
Ljubljana-splošna
SATURNUS
Na sestanku v nedeljo, je zopet prišlo do izraza navdušenje, ki raste iz dneva v dan za našo mlado organizacijo ZZD. Sklepi, ki so se ob tej priliki iznesli, bodo velike važnosti za bodoče napredovanje organizacije. V najkrajšem času se bo vršil ustanovni občni zbor. Vsi, katerim je svoboda pri srcu in ki čutijo za naša načela in program ZZD, naj zato otresejo s sebe jarem marksističnega terorja in pristopijo v organizacijo, katera se bo znala tudi za njihove gmotne koristi pobrigati tako, kakor je že opetovano dokazala. Hujskačem pa, ki mislijo članstvo obdržati na ta način, da jim ustavljajo stroje, dajejo v izdelavo slab materija!, pripovedujejo pravljice, da se bo delavstvu ob nastopu ZZD slabše godilo in da bobo imeli samo po 3.— din itd. povemo, da se njihovih groženj ne bomo ustrašili in da bomo dokazali sposobnost svojega lastnega življenja.
Sevnica
Delavstvo kopitarne Winkle je z nestrpnostjo pričakovalo dan druge poravnalne razprave in njenega rezultata, ki je pač za delavstvo najvažnejši.
Ko smo se na isti dan, t. j. 29. 10. zbrali na sestanek, da slišimo o uspehu teh pogajanji nam je zastopnik centrale tov. Milharčič razložil njih potek in uspeh. Bati se je že bilo, da se bo razprava ponovno prekinila vsled neprestane trditve podjetja, da je že zvišalo delav-Bke mezde od začetka tega leta na veliko višino. Mi pa vemo, da to ni odgovarjalo povsem resnici in da je bilo delavstvo kopitarne razmeram glede draginje in prilikam v podjetju plačano zelo slabo. Na tej razpravi so se določile mezde takole:
Temeljne mezde za vse delavstvo nad 18 let starosti din 5.— na uro, delavke din 4.75 (min. mezda), delavci-akordanti pa dobijo možnost poviška najmanj za 15% v nobenem slučaju pa nikakor ne izpod 5.— din.
Na sestanku so še govorili: zastopniki Delavske zbornice Lombardo, ki je za svoja izvajanja žel obilo priznanja, dalje predsednik naše podružnice tov. Leskovšek in g. kaplan, ki nam je v lepih besedah razložil pomen sodelovanja duhovništva z delavstvom.
Sklenjeno je bilo, ,da bo podružnica priredila tudi Miklavžev večer, na katerem se bodo obdarovali revni otroci delavcev. Člane prosimo, da v ta namen skušajo pri vseh znancih dobiti vsaj nekaj, za kar jim bodo gotovo tisočkrat hvaležni revni obdarovanci.
Razšli smo se s trdno voljo, da bomo poslej še bolj sklenjeno in strumno sodelovali v naši organizaciji.
Žalostno poglavje pa je delavstvo na parni žagi. Vsi so bili namreč poslani na brezplačen dopust
Iz pokreta gradbenega delavstva
Anketa gozdnega delavstva v Boh. Bistrici
Ljubljmna — gradbeni
Kot je bilo že objavljeno, se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani IV. redni občni zbor Strokovne organizacije gradb. delavstva ZZD v Ljubljani.
Poleg Predpisane formalnosti, glasom katere se mora vsako leto vršiti redni občni zbor, je naša želja, da bo ta občni zbor kot neka manifestacija gradbenega delavstva v borbi za svoje pravice. Na tem zasedanju bodo naši funkcionarji poročali o našem delu v preteklem letu ter bodo sestavili načrt za delo za bodoče leto. Zato je potrebno, da se tega občnega zbora udeleži prav vsak naš član.
V ta namen se je vršila v nedeljo širša odborova seja, da pripravi vse gradivo za občni zbor. Ta teden se bo sestal še nadzorni odbor, da pregleda poslovne knjige in da tako lahko da staremu odboru svojo razrešnico.
Potrebno je, da se zadosti vsem formalnostim, da ne bo mogel nihče predsedstvu organizacije prav ničesar očitati. Ljubljanska podružnica je najmočnejša skupina gradbenega delavstva v Sloveniji in je zato tudi največja opora gradbeni zvezi ZZD. Nadalje je ljubljanska podružnica po svojem delovanju in napredovanju nekaka voditeljica svojih podeželskih sestric. Zato naj si podeželske podružnice jemljejo vzgled po tej naši organizaciji ter naj jo skušajo v njenem delovanju in njeni borbenosti posnemati.
S kakšnim veseljem se človek ustavi v pisarni ljubljanske podružnice gradbenega delavstva. Posebno ob sobotah kar mrgoli po teh prostorih. Člani pritiskajo iz vseh koncev mesta. Nekateri poravnavajo članarino, drugi dvigajo izkaznice, tretji iščejo informacije, nekateri zopet pridejo samo v vas, da se s svojimi tovariši nekoliko pogovorijo in pokramljajo. Najpri-dnejši člani na pomagajo tajniku izpolnjevati kartoteko, pišejo vabila itd. Vsak je vesel in razigran ter vsaj tako, med svojimi prijatelji v topli sobi nekoliko pozabi na dneve skrbi. Ko pa vidi, kako se predstavniki organizacije borijo za njihove interese in s kako vnemo rešujejo vsa delavska vprašanja, jim postane kar nekako lažje pri srcu, ter zapuščajo organizacijo pomirjeni in prepričani, da so zaupali vodstvo organizacije ljudem, kateri zaslužijo vse priznanje. Vsak, kdor od blizu pozna delavnost te organizacije, bo živel v prepričanju, da bo tudi gradbenemu delavstvu posijalo toplejše sonce.
Maribor - gradbeni
Tudi mariborska podružnica ne počiva. Tudi ona se zaveda svoje odgovornosti napram delavstvu. Ona ve, da je delavstvo položilo vanjo vse nade ter zato hoče svojo nalogo tudi častno rešiti. Preteklo sezono smo bili tako agilni in tako delav-
ni, da se lahko ponosno ozremo na plod našega dela. Medtem ko so drugi delali razdor in zmedo v delavskih vrstah ter so delavstvo tirali v brezupno stavko, smo mi trezno delali za izboljšanje našega socialnega položaja. In ako smo danes dosegli kak uspeh, je to brezdvomno uspeh nas in naše Strokovne zveze.
Zavedamo se pa tudi, da smo naše delo komaj začeli. Potrebno bo še ogromnega dela, da bomo lahko legli k počitku. Predvsem se postavlja pred nas vprašanje .kako pomagati našim najpotrebneišim družinskim očetom. Ko bo sneg, ko bo prenehalo delo na stavbah, takrat se bo pričel naš križev pot. Zato moramo dobiti način in rešitev vsaj za najnujnejše slučaje.
O vsem tem in o marsičem drugem se bomo pogovorili v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri v dvorani delavske zbornice v Mariboru. Zal, da se ta dan vrši tudi občni zbor naše matične podružnice v Ljubljani, kajti v drugačnem slučaju bi nas obiskal predsednik gradbene zveze. Zato ga bomo pa povabili na občni zbor za to poslovno leto.
Sklad Jager Matevža
Da pomagamo družini tragično preminulega tov. pokojnega Jager Matevža, smo ustanovili istoimenski sklad. Prosimo članstvo, da v nedeljo prilikom občnega zbora se oddolži spominu pokojnega tov. Jagra z darovanjem manjšega zneska v ta sklad. Sporočamo članstvu naj v najkrajšem času pošlje prošnje opremljene s potrebnimi podatki v svrho obdarovanja siromašnih otrok in članov na naslov predsednika ali tajnika Strokovne zveze gradbenega delavstva ZZD, Delavska zbornica 22./II. Nadalje opozarjamo članstvo, da lahko plačajo članarino in prejmejo potrebne informacije vsak dan od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer v prostorih organizacije.
Rdeče kravate in še ka\
Voditelji razpuščenega SGRJ se ne morejo nikakor vživeti v vlogo, katera jim je bila že dolgo prej namenjena. Strokovni tajniki letajo od stavbe do stavbe in skušajo še zadnjikrat z raznimi lažmi zadrževati delavstvo, da bi ne pristopilo v ZZD Ker nimajo po zakonu pravice več nabirati članarine in nabirati članstvo za organizacijo, ki je strohnela, bo si umislili za vzdrževanje kontakta med nekdanjim njihovim članstvom rdeče kravate. Tisti ljudje, ki so nekdaj samozavestno in brutalno izsiljevali težko prislužene pare za vzdrževanje SGRJ, danes ne vedoč kaj početi, prodajajo po stavbah kravate. Ce jim na ta način zaslužka nudi eksistenčni minimum, smo mnenja, naj se tega poklica kar držijo, ker je mnogo boljši kot služba plačana z delavskimi žulji.
Maksimalne cene v Kranju
ODIvOCBA O MAKSIMIRANJU	Ta	cenik stopi v veljavo z dnem 14. X.
CENE KRUHU	1940	in delno spreminja dosedanji cenik z
Sresko načelstvo Kranj na osnovi čl. 7	2^-	10249‘10'	.	.	..
uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva Q Prek™ki te	se	kaznUJ6JO	P°	cL
in vojske s kmhom in v smislu čl. 2 ured- 8 uredbe ° kontroh cen-be o kontroli cen na drobno določa za	OBRAZLOŽITEV:
območje sreza Kranj naslednje najvišje Cene svinjini so se morale ponovno počene kruhu:	višati	radi zvišanja cen živi vagi, ki je do-
1. Za 1 kg enotnega ljudskega kruha	segia 18 25 din pa kg. Cene loju so se mo-
5.25 din in to v kosih v teži 114 dkg 6 din,	raje p0vjgati radi velike uporabe loja v
57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50 din ali 76 dkg	industrijske svrhe.
4 din, 38 dkg 2 din, 19 dkg 1 din.
2. Zemlji v teži 8 kg je dovoljena naj-	CkNitt.
višja cena 1 din.	-	Na	podlagi	uredbe	o	maksimiranju	cen
Za peko tega kruha se sme uporabljati	drvam za kurjavo Sl. 1. z dne 27. 7. 1940-60
le pšenična moka namleta le v smislu do-	odločam za področje mesta Kranj in Tr-
ločil čl. 5 zgoraj citirane uredbe. Za peko	žič ter za kraj Stražišče naslednje najvišje
kruha iz krušne moke, pomešane z drugi-	tržne cene za prostorni meter drv na raz-
mi vrstami žita ali plodov si mora pek iz-	kladnih postajah v Kranju in Tržiču:
poslovati posebno dovoljenje, kakor tudi	i, za bukove cepanice I. vrste din 130.—,
določitev cene in teže kruha od srezkega	n. vrste din 120.—, III. vrste din 110.—
načelstva v Kranju. Tako dovoljenje je	vključno s poslovnim davkom, franko va-
potrebno tudi za peko belega kruha za po-	g0I1) postavljen na postajo v srezu,
trebe bolniku.	2.	za bukova drva okroglice cepljene je
Producenti kruha t. j. pekovski mojstri cena 10 din nižja, za bukove okroglice nese nadalje opozarjajo na določila čl. 7, od-	cepljene in za odpadke na žagah je cena
stavek 2 in 3, ki urejajo čas prodaje in čas	za din 30 nižja od cen navedenih pod 1.
peke kruha.	3.	za bukove klade (panje) in sečnine
Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl.	3e določa cena s 40% ceneje od navedenih
12 in sl. uredbe o ukrepih za preskrbo pre-	pod 1.
bivalstva in vojske s kruhom.	3. za drva iz drugega lesa se določajo
Cenik stopi v veljavo 5. X. 1940.	cene	v odstotkih cen bukovih drv nave-
„„i /-»^d *	denih pod 1 in 2 kakor sledi;
ODLOČBA:	za	drva gaj)rova 105%, 'lipova 95%, je-
Na osnovi § 150 obrtnega zakona, ter	senova 92%, borova in smrekova 90%,
pooblastila kr. banske uprave dravske ba-	hrastova in cerova 87%, jelševa 73%, to-
novine v Ljubljani VTII-Kšt. 510-50 od 17.	polova in vrbova 50%.
IX. 1940 se predpisuje naslednji maksi-	4. cene drvam postavljene od proizva-
malni cenik masti, slanini in govejemu	jalca kupcu na dom ne smejo biti večje
loju.	kot cene pod 1 odnosno 2 in 3, ako se pa
Slanina in salo..................26	din	sklene	kupčija za franko na mestu proiz-
Trebušna slanina .... 24	«	vodnje,	se morajo odbiti stroški prevoza.
Zaseka..........................26	«	5.	za drva, ki se postavijo od prepro-
Mast............................28	«	dajalca	kupcu na dom, se lahko računa din
Spuščen loj.....................20	«	20 več kakor so določene cene pod 1, 2 in
Loj II vrste................14	do	16	din	3. V tem znesku je računan dovoz iz skla-
V nedeljo 3 nov. se je vršila v Prosvetnem domu v oBh. iBstrici anketa za izboljšanje položaja gozdnega delavstva. Na anketo so poslale svoja zastopstva podružnice ZZD Boh. Bistrica, Boh. Bila, in Gorje pri Bledu. Anketo je vodil strokovni tajnik ZZD tov. Maks Jan. Prisostvovali pa so ji: tov. Peter Lombardo kot zastopnik Delavske zbornice, tov. France Rajner predsednik Jeseniškega okrožja in g. Rozman, župan občine Boh. Bistrica.
Tov. Jan je v obsežnem referatu podal sliko o težkih socialnih prilikah gozdnega delavstva. Ugotovil je, da posamezni vaški mogotci bodisi trgovci ali krčmarji prevzamejo gozdno delo na javnih licitacijah in nato isto delo preoddajajo ter pri tem napravljajo ogromne dobičke na račun delavskih žuljev. Navedel je med drugim praktičen primer iz lanske licitacije na Bledu. Pri oddaji gotove partije 2.000 kubičnih metrov lesa, ki ga je prevzel nek tak špekulant po din 36.— in ga je oddal naprej po din 24.— je napravil 24.000.— din dobička. Te tisoče je po pravici povedano ukradel iz delavskih žepov in radi tega so zdaj na jesen mnoge družine gozdnih delavcev ostale brez obleke in obutve.
Kakšne so socialne razmere gozdnega delavstva je razvidno iz tega, da imajo kot pijačo samo dežnico prečesto pa tudi mlake. Radi tega delavstvo upravičeno zahteva napravitev betoniranih vodnjakov poleg barak, ki služijo kot prebivališča delavstva. Nadalje je obravnaval zavarovanje pri OUZD in njegovo praktično izvajanje ter je ugotovil, da v slučaju da se pripeti kakšnemu delavcu nesreča in ga morajo tovariši spraviti pet ali šest ur daleč k zdravniku ne dobe povrnjenega zaslužka, ki so ga v tem času izgubili.
Končno je pozval vse delavstvo, da naj se združi v ZZD, ki bo prevzela skrb, da se vse te krivice popravijo oz. odpravijo.
Tov. Lombardo je navzočim pojasnil veliko delo in skrb Delavske zbornice za to panogo delavstva. Podal je zanimive ugotovitve o neizvajanju zakona o zavarovanju delavcev kar se vrši v največji meri ravno pri gozdnih delavcih. Vse to pa se vrši zaradi tega, ker gozdno delavstvo doslej ni imelo v svoji sredi strokovno vzgojenih in izobraženih ljudi, ki bi bili znali socialno zakonodajo, ki eksistira na papirju, spraviti tudi v realno življenje. Povda-ril je, da je Delavska zbornica zbrala obsežno tozadevno gradivo in ga še zbira. Delavska zbornica je skupno z ZZD vedno in povsod pripravljena intervenirati za izvajanje socialnih zakonov.
Svoje pozdrave tej anketi sta izrekla tudi tov. Rajner in g. Rozman. Slednji je naglasil, da je prav za prav že skrajni čas, da se je pričelo z organiziranjem te panoge delavstva. Saj je več kot polovica prebivalcev občine Boh. Bistrica zaposlenih pri teh delih. G. župan je obljubil svojo osebno pomoč pri vseh akcijah v pomoč gozdnega delavstva.
Sledila je obsežna in zelo razgibana debata v kateri so predstavniki iz posameznih podružnic iznesli zastopniku centrale in Delavske zbornice še mnoge pomanjkljivosti. Končno so vsi soglasno sprejeli resolucijo svojih zahtev in so naprosili centralo, da skuša posamezne točke resolucije na pristojnih mestih uveljaviti.
Anketa je bila zaključena s sklepom, da se bodo v vseh podružnicah v katerih prebiva gozdno delavstvo osnovali ožji strokovni odbori tega delavstva. Ti strokovni odbori bodo izvedli v najkrajšem času čim obsežnejšo organizacijo. V teku novembra bodo vse prizedete podružnice izvedle članske sestanke svojega gozdnega delavstva in prihodnjo pomlad bo šlo delavstvo organizirano na licitacije ter bo na ta način že naprej preprečilo vsako izigravanje.
dišča preprodajalca na dom kupcu pri takojšnjem plačilu.
6.	cene drvam, ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo z din 15.— več kakor znašajo cene pod 1, 2 in 3.
Posebej se mora računati odškodnino za žaganje, ki ne sme biti večja od din 8.— za prostorni meter in prebitek vsled obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec za drva še dolguje.
Cepljena polena I. vrste morajo biti zdrava, ravna, brez grč. Dopuščajo se nekatere gladko odrezane grče. Polena morajo biti na obeh straneh z žago ravno odrezana.
Cepljena polena II. vrste morajo biti zdrava, smejo pa biti nekoliko grčava in kriva. Dopušča se do 10% okroglih polen.
Cepljena polena III. vrste so taka, ki se ne morejo uvrstiti v eno ali drugo vrsto. So deloma pirava in nekoliko preperela. Primešane so lahko tudi klade (debeli ne-cepljivi odrezki).
Okrogla polena (okroglice, oblice), so nerazklani okrogli odrezki, debeli na tanjšem koncu najmanj 7 cm in največ 14 do 16 cm. Dopušča se do 10% okroglic, ki so na tanjšem koncu debele 5 do 7 cm.
Okleški so okroglice, ki so na enem ali na obeh koncih odsekane s sekiro.
Dolžina polena ali cepanje v javnem prometu mora biti le en meter.
Vse prej sklenjene kupčije, ki niso izvršene do dne, ko stopi v moč ta odločba, se morajo izvršiti po novih cenah, kolikor niso pogojene cene ugodnejše za kupca. Isto velja tudi za deloma neizvršene kupčije, pri katerih veljajo nove cene za nedobavljeni del blaga.
Kdor se pregreši zoper gornje določbe, se na podstavi člena 8 uredbe o kontroli cen kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
ODLOČBA O CENAH MESU IN MASTI:
Na osnovi § 150 ob. zak. ter pooblastila kr. banske uprave odd. VIII. K št. 510-40 od 17. IX. 1940 predpisujem naslednji maksimalni cenik mesa in masti za srez Kranj.
A. Goveje meso:	din
Prve vrste..................16.— do 18-
Povprečna cena prve vrste .	•	•	17.
Bržola...................................22-~
Srce..................................
Možgani...............................20.—
Ledvice...............................16.—
Spuščen loj...........................18.—
Druge vrste.................13.— do 15.—
Druge vrste...........................14.—
Stegno, pleče.........................22.—
Jezik.................................18.—
Vampi.................................8.—
Jetra.................................14.—
Loj.........................10.— do 14.—
B.	Teletina:	din
Stegno in pleče.......................18.—
Vrat in prsa..........................14.—
Pljuča s srcem........................10.—
Zrezki iz plečeta.....................26.—
Hrbet.................................16-—
Jetra................................20.—
Zrezki iz stegnja....................28.—
C.	Svinjina:	din
Hrbet in stegno.........................22.—
Ledvice, srce, možgani ....	18.—
Slanina in salo......................24.—
Prekajeno meso.......................24.—
Zaseka...............................26.—
Pleča, flam in rebra.................20.—
Jetra................................14.—
mast.................................26.—
Gnjat................................26.—
Salama...............................16.—
Klobase komad po........................4.50
Gornje prodajne cene salu, slanini, masti in loju veljajo le za sedaj nabavljeno blago, dočim je pri starih zalogah blaga dovoljena v prodaji na debelo 1.— din brutto zaslužek, v prodaji na drobno pa 2.— din pri 1 kilogramu.
Cenik stopi v veljavo z današnjim dnem in velja do preklica, cenik mora biti izobešen v vseh prodajalnicah mesa in masti na vidnem mestu.
Prekrški tc odločbe se kaznujejo po čl. 8 uredbe o kontroli cen.
ORBAZLOŽITEV:
Cene govejemu mesu in teletini so določene v mejah tozadevne odločbe kr. banske uprave dravske banovine VIII-K št. 342-40. Cene loju so se morale povišati, ker je nastalo veliko povpraševanje po loju od strani industrije, kateri primanjkuje tujih sirovin.
Cene svinjini so se povišale radi zvišanja cen živi vagi, ki je dosegala 17. din za kg.	. .
Srezki načelnik: dr. Vidic 1. r.
Vevče
Dne 31. oktobra t. 1. se je vršila v Ljubljani druga poravnalna razprava med podjetjem Združene papirnice Vevče-Goričane in delavskimi strokovnimi organizacijami. Razprava je bila mestoma živahna in je pokazala različno gledanje delavskih zastopnikov na delavske potrebe. Razprava je trajala skoro 6 ur. Podjetje je dvakrat odklonilo delavske zahteve in jih ni hotelo sprejeti kot bazo za razgovore. Tako so bili zastopniki delavstva prisiljeni, da so svoje zahteve spremenili in končno tudi omejili. Ko smo ugotovili dejanski porast draginje od maja. ki znaša 23.6%, kar je priznalo tudi podjetje, je zastopnik podjetja izjavil, da se bodo zdaj sele pričeli razgovori, koliko procentov draginje bo nosilo podjetje in koliko delavsto. Ob tej priliki ponovno ugotavljamo, da delavstvo ni prejelo z novim sporazumom poviška plač v tisti meri kot mu z ozirom na resnični porast draginje pripada. Povišek sam znaša novih 5.— din dnevno draginj-ske doklade za samce in 3.— din dnevno za ženo ter 2.— din dnevno za vsakega otroka. Poleg tega je podjetje priznalo raztegnitev te doklade tudi za dajatve, ki so predvidene v §§ 219, 220 in 221 obrtnega zakona.
Ta sporazum so podpisale tri strokovne organizacije, dočim je Splošna delavska zveza svoj podpis začasno odklonila.
List izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo; Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.