142. številka. Ljubljana, petek 25. junija. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. I»laja vsak dan, l«mništ ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja pa pošti prejeman, za avotro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold, u četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pobijanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 frold. 30 kr., za en mesec I *old 10 kr. Za pošiljanj" na t« Si..1.aa* J S.^." mĐ8?C• ?° kV\}r^ l0ta< 1 Za fDje deŽ"e »* ccl° lcto 20 0old" « Po1 » K°Id. - Za gospode učitelje na flidok" šolaj fal za dijaki v^* "liana cena m s.cer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po postrprejen.au za četrt leta 3 gld. - 2a oznanila IS plačuje od eet£! .s.opue potit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali vočkrat tiska, n^.- A D*j M.i%™le tra-iktratJ. — Kokopisi se re vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški eeeti v Tavčarjevi hiši „Hotel Ei pS"vn**tvo, n» «ato,-o naj ee blag.-.vohjo posipati naroAnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v T vropa avčarjevi hiti Vabilo na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec junija in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". ..slov. Narod." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....<» gld. 50 kr. Za četrt leta :*«» Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za pol leta.....£ gld. — kr. Za četrt leta .... «4 „ — „ Za gospode uubiljr na ljudski b š o 1 a h in za flijukc velja zni-žiaiiit cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ AUministmciJn ,3Stov. i\fw rotiti". Nekaj o ljubljanskem mestnem zastopu. Nij ga skoro prebivalca v Ljubljani, kateremu bi ne bile znane res strašue zdravstvene razmero našega mesta. Akoravno so bile razmere, ki kažejo, kako premnogo ljudij na loto utnrj?, v Ljubljani v primeri z drugimi mesti, jako neugodne uže od nekdaj, so se te razmere 1. 1874. tako jako in nevarno pomnožile, da je bilo treba misliti na uzroke in sredstva, kako bi to nesrečno stanje odpravilo se. Kajti, kakor dr. Jager dokazuje, da je umrljivost drugod taka, da umrje na leto od 1O00 prebivalcev v Londonu 24, v Parizu 28, v Berlinu 22, Peter-burgu 41, Dunaji 47, jih umrje v Ljubljani od 100O ljudij celo 4i)! Torej je sveta dolžnost našega mestnega zabtopa, prečkati in pomisliti na uzroke teh strašnih prikaznij, ter se resno poprijeti pomočnib sredstev. Uže davno je bilo dokazano od gosp. mestnega zastopnika Potočnika, da ta uzrok tiči najprvo v našem nesrečnem stavbenem sistemu, vsled katerega se v Ljubljani vsi človeški in živalski odpadki na čuden način napcljavajo v Ljubljanico. Mestni kanali se sploh le tam morejo upotrebi] cvati, kjer je dovolj čiste vode, ki redno nečiste odlive in stvari izplavi in odnaša, ter one neprestano čisti; tudi se ti odpadki pri vseh tacih kanalih spravljajo naprej po Čistilnih ali iz-pralnih aparatih ne v teke, na primer v Londonu ne v Theruso, na Đunaji ne v Du-najšico, nego po glavnih kanalih zunaj mesta na tak kraj, kjer v zdravotnem oziru prebivalstvu ne morejo škoditi, — in se tam odtekajo, kar se potem porabiti da za poljedelstvo, za gnoj. Le površen pogled nam dokazuje, da je tu v Ljubljani uprav nasprotno v tej utvari. Skoro vsa gnojnica našega mesta ee napeljuje v kanale, ki so na najprimitivuejši način zdani. Tam ostaje zavoljo prepočasnega teka Ljubljanice in zavoljo tega, ker so kanali dostikrat višje zidani, nego je površnje te reke, se često cele tedne gnoj-uica na onem mestu zbira, dokler jo ne po plavi kak dobrodejeu dež in ne očisti dež kanalov. V 'em času se narede v teh kana lih raznovrstni smradi, ne samo pri ustji ah izlivu teh vodotokov, ob bregovih, temuč tudi pri vseh odtokih. Tukaj te smrdeče luže okužujejo ulice, trge, vsa stanovanja in ljudske zbirališča« proJore. Nečem o se spuš čati nadalje v ta razmatravanja, moramo vendar le glede zdravutne škodljivosti teh kanalov omenjati' neko imenitno zdravniško kapaciteto, namreč prof. dr. Petterhnferja v Monakovem, ki je dokaza), da se takovi kanali morajo zidati tako razumno, da prej ali pozneje smradljiva gnojnica ne udari skozi zidovje, ter na ta način daleč na okrog, na kanale se naslanjajoče zemlje ue ostrupi. Ti ostrupljeni kosi zemlje so po prof. dr. Petterhoferjevem mnenji prvotni na sledki mnogoterih epideoiiČnih boleznij, zlasti kolere, in v tacih mestih je skoro nemogoče zidati zdrave vodnjake. Komu lu ne pride na misel v posled njej dobi so vedno bolj množeči gnojniČni oku m vode iz mnogih ljubljauskih vodujakov? Ako pa vprašamo, kaj je naš, od leta 1867, do denašnjega dnč iz vedno tistih 30 nemških mož obstoječi mestni zastop stori za odpravo teh neblagih razmer, mogoč je le ta odgovor, ki ga dati moremo v tem oziru po vsej pravici : nič I Ljubljanski zdravotni s ver, zdravniško društvo, mu. 'ui zdravniki, priyatui zdravmki in časopisi, v prvej vrsti naš „Slov. Nar.,u klicali so pomoči. Toda zgodilo se je baš nasprotno, kar smo bili opravičeni nadejati se, kajti edini čin, katerega imamo v tem oziru od tega mestnega zastopa zaznamen-jati, je dotita žalosten, ker je bil ta način grob onega koristnega sklepa, katerega jc prejšnji mestni zastop po predlogu g. dr. Bleivveisa i. 18G7., v dobi, ko so naši narodni možje pod županstvom dr. Coste v njem bili, bil sklenil tako zvani meritorični in praktični „sistem z gnojuičnimi sodčki," in ki je sedaj uveden po vsih mestih, katera so n&prednjaška in čistoto-ljubeČa. Torej ta občekoristni sklep naših narodnih mestnih zastopnikov je sedanja nemška in nemškovalna večina mestnega zastopa pokopala, da-si vzlic temu kaj ooljšega tudi sama nij vedela ustanoviti. Uzrok, da je bil oni sklep o „sistemu s tiodčki" zavržen, tiči v notoričnej nevednosti ali pak v političnem kljubovanji, ker je vse, kar pride od narodne stran*, naj si bode dobro ali slabo, nalašč za nič. V prvem slučaji ti ljudje ni,so sposobni za vodstvo naših občinskih zadev, v drugem slučaji so zakrivili na ljubljanskem prebivalstvu mnogo pregreh in napak, mnogo smrti mej našimi someščani. Chepnice, koze, škerlatiea, vnetca v grla ali difteritis, decirnirale so naše prebivalstvo, strašni smradi okuževali so mesto, ni vseh krajih se jc govorilo mej prebivalci o teh žalostaih razmerah. In vendar navzlic temu, mestno zastopnštvo nij čisto nič storilo, se ve da, ker so veljaki, v mestnem ljubljanskem zbt ra sedeči, imeli vse važnejše gromonosne gov< re v kouštitucijonal-ih m društvu zoper naši) narodnost in za raniš k i jezik, rogovillli so tam zoper Slovenstvo. Ali kar nijso zmogle vse epidemije, o-ćpuice, kozć, difteritis itd., da, ce!6 kolera in smrt, to je prouzruČil uže sam strah, ko so Blisali, da je prišlo naroduiui štirim odbornikom v mestnem zboru , voljenim meseca aprila t. 1., ia misel, predlagati tako eminentno važen predmet zbranim usta-vovernim mestnim očetom. Kajti, ko je v tem k riti čunu, zdravstvenem stanji od tega trenotja, od kar je bil prejšnji narodni zastop r^zpuščen in se nadomestil s nemšku-tarskim, ki je celih 8 let v Ljubljani držal križem roke, to se je zgodilo kar nenadoma v seji mestnega zastopništva 18. t. m., v katerej sta nemŠkutarska bojna petelina dr. Schaffer in dr. Schrey naenkrat stavila predlog, naj so izvoli odsek, ki naj bi sanitarne razmere v Ljubljani prcinkoval. Kako je to prišlo? Od kod neki je prišla na enkrat ta eneržija? No ta stvar je jasna. Zvedeli so nemškuturji namreč po strani, da so meseca aprila t. !. voljeni Štirje mestni zastopniki, Potočuik, Petričič, dr. Bleivveis jun. in Goršič v mestucm zastopu, izprosili od ljubljanskega župaua vse dotične spise o mestuej kanalizaciji, ia je meuda g. Potočn k še razumeti dal, da hoče iK-.svčt staviti, ter se je pečal s studiranjem tega vprašanja. Nij bilo torej več dvomiti, da v kratkem poda o t*j zadevi z svojimi tovaHSi mestnemu zastopu kak predlog. Vse to se je moralo zabraniti. Brzo so „Schrei" sklenili : Me*to ne sme vedeti, ka sedi v mestnej skupščini kak zastopnik domaČe narodne nenemške stianke, ki bi bil izvlekel na dan ta v prahu kaucelijskem pokopani predmet, kateri je tudi ncmškutarfcko vesti pekel. Mesto mora verjeti, nolens-vo-lens, da sta le Sckrev in Schafter ona dva, ki ustvarjata vse dobro, krasno in blago. Zadovoljni smo po teh resultatih in prepričani smo, da bi te zdravotne razmere, tako važen predmet, niti ne bile prišle na dnevni red t nemškutarskem mestnem ljubljanskem zastopa 1875 1., kakor se o njem nij govorilo celih osem nemških let, ako bi se ti možje ne bili bali, da naša mala, letos Toljena narodna manjšina v mestni sestop, ne postane v kratkej dobi v tej zadevi jako neprijetna „ustavovernim," to je, nam Slovanom lu pravim domačinom sovražnim, sedaj vladajočim tujcem in potajčencem. junija, nadvoj- Politični razgled. Motrtmnje dežele. V Ljubljani 24. Iz Umrlctt se poroča, da je voda Rainer, pred odpotom v Celje (nadzorovat deželno hrambo) posebno odlikoval v družbi don Alfonza. Iz Mtint* se poroča, da proglas županov delavce pozivlje, naj se ne dajo odvračati od vrnitve k deln, ter žuga, agitatorje ostro kaznovati. — Dva tkalca in ena fa-brična delavka so bili zaprti, ker so odsvetovali drugim, zopet delati začeti. Delavci so mirni in hočejo vztrajati. iiiftn Nnffca vlada je predložila narodnoj skupščini v Bukarešta osnovo postave, ki izpreminja čolne tarife. V francoske/ narodnej skupščini je Buffet izrekel 22. t. m., da bode ministerstvo svoj program vzdrževalo, proti levici pak je dejal, da to, kar je za Ameriko prav, nij dobro za Francosko. — Predsednik je govorniku skrajne levice, generalu du Temple besedo vzel, ker je napadal Mac Mahona. JRfrtrjijska zbornica je sprejela tako zvano Duchesne-postavo, katera določuje, kako se ima kaznovati tist, ki namerava političen uboj. Minister pravosodja je zagovarjal potrebo tega zakona. MCariistična tvrdnjava Miravet se je brez pogoja udala, kakor ae iz Madrida ngovoricau telegrafuje. Kako se Nemci v M*rnsiji na vojno pripravljajo, vidno je iz dopisa iz Bilska „Gazeti Narodovi" o velicih uvozih na Nem Ško. Vedno se uvaževajo črez Bilsko pogor ski konji na Nemško. V poslednjih dneh je bila na postaji železničnej v Džedicih velika množica konj, nakupljenih v okolici Novega trga in Črnega Dunaja. Gorjanci, konje spremljajoči, so pripovedovali, da so te konje plačevali saksonski agenti po 150 do 180 gld., in da so namenjeni za prusko armado. Še večja množica teh konj se nakupuje na Ogerskem za armado v Hanovru in okolici. V Biali kupujejo baje Prusi na teden po 10—12.000 kosov govedi. Na Nemškem bo klerikalne demonstracije imele uže krvave nasledke. Iz Ministra se brzojavi ja, da je bil župan v Rbeinu pri teh demonstracijah petkrat z nožem zaboden. Dopisi. Mm Vrata 21. junija [Izv. dop.] Vče rajšnji občni zbor društva „Edinost" je bil srednje obiskan. Gosp. podpredsednik Nadlišek odpre s kratkim govorom zbor; potem prečita pismo poslanca dr. Muhe, v katerem izraža, da, ako občni zbor društva in njegovi volilci njegovo misel potrdijo, položi svoj mandat, ker vidi, da se v takem zboru, kot je tržaški, ne more nič doseči, še tega ne, kar državne osnovne postave zagotavljajo. Volilci in zbor izrekć željo, da naj ostane na svojem mestu, in ne položi mandata. Potem se je bral zapisnik zaunjega občnega zbora in kateri se je tud potrdil. O odborovem poročilu zarad sloven skega društvenega časnika seje vnela živahna debata. G. Pipan prečita pismo marljivega rodoljuba iz Goriškega, v katerem povdarja stanje časnikov in temeljito razpravlja naše razmere naglašujoč, naj bi se ne cepili v toliko strank in ne delali vsak posebej. Slovenskih časnikov je uže tako preveč. Se teb ne iroremo vzdrŽavati. Naj se raje združi „Edinost" s „Sočo", ali naj se „Soča" v Trst preseli. Gosp. Nabergoj tudi naglasa sporazumljenje obeh društev in predlaga, naj bi se uže razglašeni novi list suspendiral in volil posebni odsek, kateri bi reč pretresa val in sklenil končno veljavno, ter o tem društvu poročal. — G. Pipan konstatira, da se je stvar prenaglila. Predlaga, da se reč zarad „Soče" v odseka in diuštveaem odboru posvetuje. G. Trobec se ne strinja nikakor s temi predlogi. On pravi, da smo uže predaleč s pripravo, daje vse uže objavljeno državnemu pravdništvu in da so se uže nekateri naročniki oglasili. On je za to, da se list na vsak način izdaje do novega leta in potem se, če to ne bode kazalo, v dogovor s „Sočo" stopi. — Nazadnje je bil Nabergojev predlog z dostavkom gosp. Pipanovim sprejet z večino glasov. G. Pipan še upanje izraža, da se prej na Goriškem „Soča" in „Glas" združita. Potem se tudi m* hočemo združiti s „Sočo". V edinosti je moč. Kaj je treba na malem Goriškem dveh listov? G. Piščanec predlaga konec debate in za glasovanje če se združimo s „Sočo". Pri glasovanji je večina za „Sočo" in točka se skleni. O tretjej točki, sporočilo o taborskem programu, govoril je g. Trobec: Žalostno mora občutiti srce vsacega pravičnega, slovenskega okoličana, ko vidi, da naš mestni magistrat nam nobene prošnje ne usliši, ampak, nam naše narodne pravice z nogami teptajo in nas zaničujejo, kakor bi bili mi njih sužnji. Vedno le na to delajo, kako bi mogli našo okolico pod se spraviti. Da se to nij uže zgodilo, so naši vrli poslanci deželnem zboru odvrnili. Da pa mi vse te krivice s časom odvrnemo od sebe, je treba delati zedinjeuo. Za to pa je naša misel, napraviti v okolici tabor, pri katerem bi se pod milim nebom cela okolica izrekla terjati: I. Da okolica zadobi svoje lastno voljene župane, namesto sedanjih (capi do-trettuali). II. Da z okolico uraduje magistrat v slovenskem jezika v vseh zadevah. III. Da okolica ne sme plačevati toliko povekšanega davka za take reči od katerih nema nič koristi]'. IV. Okolica mora imeti 14 poslancev v mestnem zboru in V. Da se okoliške meje ne premaknejo. Ob enem bi se tudi izreklo, da, ako se okolica po teh točkah ne vlada, naj jo vlada loči od mesta ali pa naj bi se sklical drugi tabor. G. Pipan: Veselilo me je, ko sem za pazil, kako so ti predlogi slavnemu zboru dopadali. Ali treba je pomisliti, kedaj da bi bil tabor in kje ? Boljše je, da se reč do spomladi zavleče, ker vse to je treba dobro preštudirati. (?) Po mojem mnenji hi bil ta bor spomladi, da se lahko pripravimo. Treba je izvoliti posebni odsek, da bo to reč roke vzel. Nabrgoj je tudi tega mnenja, da nij dosti ugoden položaj. Mi imamo še mnogo važnega na srca. Tukaj bo prišla cela masa ljudstva, da izreče svoje želje. Mi imamo še druge krivice, katere se nam gode to so na pr. porotniki. Dan denes sodijo pri nas izvoljeni porotniki svoje soobčane na življenje in smrt. Treba je tedaj skrbeti, da dobomo na slovenskem Primorskem porotnike v svojem domačem jezika. To bi s* tadi moralo dati v program, ker je nam Slovencem neobhodno potreba: kajti lahko se pripeti, da obsodijo taki taji porotaiki našega človeka, ki jih ne razameje, nedolžnega za krivega. Po dokončanej debati se je glasovalo, kedaj se ima tabor sklicati, ali septembra meseca, ali na spomlad, in je bilo sprejeto z malo večino, da se skliče tabor stoprv na spomlad. O posameznih predlogih se oglasi nek kmet in toži, da magistrat terja od vseh, kateri innjo živino po okolici, da morajo pri-dobninski davek plačevati, stavi predlog, naj, se društvo „Edinost" obrne do si. mestnega zbora s prošnjo, da oprosti kmete tega krivičnega davka. Sprejme se in potem je bila volitev enega odbornika, kateri je bil z aklamacijo g. Gorjup, posestnik iz Prošeka izvoljen. Nij mi treba še povedati, da je marljiv in čvrst Slovenec. Po zbora šla je množ'ca k goBp. državnemu poslancu Nabrgoju na vrt in se tam zabavala v raznih pogovorih, napitnicah in z lepim petjem v pozno noč. Tržaški pevci so svoje ubrane mile glasove ta večer prav krepko slišati dali in tudi vrli proseški zbor nij zaostal. Iz Offerskcgra 22. jun. [Izv. dop.] Denes zanimajo pri nas priprave za saborske volitve vsacega, ki se samo količkaj politiko peča. Pri nas je politiku j oče občinstvo uže v normalnih okolnostih razmer no večje, nego kjer si bodi drugje. Ob časih volilne agitacije pa naraste naše politiku joče občinstvo naglo do ogromne muož:ne. In taka je tudi denes. Celi magjarorsag je denes živi politični uvodni članek. Bivši narodni zastopniki dajejo volilcem račun o svojem delovanji, priporočevaje se pod enem tudi za zopetno volitev. Vladna stanka je malo da ne za vse volilne okraje kandidate postavila. Priporočajoči njihovi govori bo vsi po istem kalupu. Dokaz, da so se poprej mej soboj dogovorili. Vsak kandidat razlaga, da je fuzija državopravne opozicije z deakovci, in narobe deakovcev z državo-pravno opozicijo zavoljo slabih finančnih obzirov potrebna bila. Vsak kandidat stereotipno naglašuje npravne reforme, osnovanje samostalne državne banke in revizijo carinarske in kupčijske pogodbe z Avstrijo. Kandidatom vladne stranke stoje nasproti kandidatje opozicije, in ta je denes skrajna stranka leta 1848. s Košutom na čelu. V volilnih okrajih z magjarskim prebivalstvom bo mej Tiszovo in Košutovo stranko trda borba. Vladin kandidat bo ta in tam propadel, nasproti Košutovcu, kjer se Tiszi o tem niti ne sanja. Uže prihajajo glasovi iz dežele o krvavih tepežih mej Tiszovci in Ko-Šutovci. Tudi drage volilne orgije pošastijo zopet po deželi. Samo, da bi nam bog dni volilnega gibanja skrajšal. Vladno večino bodo morale, kakor pri prejšnjih volitvah, tako tudi predstoječih, ine narodnosti, zlasti Švabi in Slovaki voliti. Narodnostnih za- J stopnikov, kakor se kaže, ne bo mnogo voljenih. Sicer je pa Tis« tudi mnogo drajše, da v magjarakih volilnih okrajih Koiatova opozicija zmaga, nego, da bi narodnostni kandidati zmagovali, in zato tudi naša vlada narodnostno agitacijo bolj duši, nego Košntovo rovanje. Istodobno z nami bodo tndi na Hrvatskem volitve imeli, in tndi pred hrvatske volilce bode stopilo vprašanje: koga voliti? ali kandidate vladne stranke, ali kandidate opozicije. Kakor se ta Saje, posvetovala se je nže vladna stranka v Zagrebu glede rokoveđeaja predstojećih volitev, o kandidatih se pa še nič ne čuje. Vladna stranka na Hrvatskem imenovala se je poprej nnarodnau. To ime pa no vem če jej pristaje še, kajti program hrvatskega naroda jo gotovo širši, nego je v revidiranej nagodbi vtelesjen, katero tam vladina stranka zastopa. MažuraniČ, Mrazovič-Miškatovič in njihovi sodrngovi so v razpravi Makančevega predloga pokazali, da tudi hodijo za migljanjem Magjarov kakor so hodili Vakanovič, Žuvič, Suha j (Kaneha nečem vmes) in še več dragih, in tega so naši Magjari strašno veseli. Bodemo le videli, kaj bode narod pri predstoječih volitvah rekel. Naš nPest. Lojdu je zadnje dni tudi izlet hrvatskega sokola v Bled omenil, ter začudeno vprašal: Kaj nek i š Č e j o H r v a t i na Slovenskem?! Kaj nek pomenijo tako pogosti sestanki hrvatske in slovenske mladine? In sam sebi odgovarjajo reče: to nij nič dragega nego pa ns lavi s-tična demonstracija, ki se, to se ve da, v klici zadušiti mora. Brrr! Magjaru se koža ježi! Mogoče, da dobode Živkovi-čeva hrvatska vlada v tem ukaz. Iz S t. Peterbiirg-n 19. junija. [Izv. dop.] Angličansko novinarstvo se vedno odlikuje mej drugimi evropskimi Žurnalisti-kami s svojim raznoglasjem. Če se pojavi kako novo važno vprašanje, obdeluje se od vseh stranij samostalno, in pri tacih okolišči nah je čisto navadno, da vsake novine pridejo k svojemu rezultatu, jer tudi Angli-Canom velja: „quot capita, tot ceiisus", ali kakor tu Rus pravi: „skol'ko golov, stol'ko uui.V1. Tudi o razmerah Anglije k Rusiji, katere do sedaj nijso bile nič meuj, nego prijazne, a katere so se začelo pokazivati v drugem svitu, kar jo naš „Golos", ta do novejših dnij tak prusofiljski nGolosu privil, svoj kompas nekako popraviti. T ml i o teh najnovejših jako interesnih političnih javi jen jih piše se v Londonu čisto dijametralno. Telegraf nam poroča denes, da jo „Times" na „Golosov" članek, v katerem se Angliji bliža in zvezo „treh cesarjev" nekako sumniči, odgovorila kategorično odri-cateljno, da namreč Anglija nij usmerjena svojih odnošenj k Rusiji izpreminjati. Denes 19. junija čitamo v drugej londonskej gazeti (časopisu) ravno nasprotno, — o Čemur se morete sami prepričati iz Bledeče prestave od besede do besede članka iz an-gličanskega „Court-Joarnal"-a, katero prestavo prinašajo našo ruske novine. „Slučajno diplomatično delovanje (po-sredstvo Anglije mej Parizom in Berlinom) pokazalo je, da se mi, kakor se kaže, vračamo k svojemu staremu zavezniku, k Rusiji. Mi (Angličani) smo nekdaj z Rusi hodili roka z roko in nikdar se nam nij sljučilo, kesati se v tej zvezi in dolžiti za- veznika o prelomljenji zvestobe, kar se je mnogokrat godilo v zvezah z druzimi narod-nostimi. Občinstvo, katero so peča s politiko, je zdaj bolj znano z deli, nego pred 10 leti in njemu je trudno umeti, kako nt i državi mogli ohladiti se draga k drugej, kako se pridrživati politike nevzajomne in živeti v sovraštvu. Strašilo vzhodne (orijen-talske) politike predstavlja se zdaj, kar je gotovo, v drugem vidu. Naša vzhodna politika jo drugačna, nego nuka. Isto tako zdaj nže nikdo ne misli, da bi Anglija zaradi svoje slave na „vostoku" (orijontu) morala protiviti se Rusiji, ter jo zavirati. Rusija hoče naznaniti svoje vzhodno delovanje, kar je sama izrekla, in ona je uže poprijela se vseh sredstev, k temu delovanju koristnih. In vendar nam zdaj ne služi več praznim strašilom „Sr e d nj a A z i j a" ! Mi užo govorimo o veličestvenej in modrej politiki Rusije na vzhoda, katera nič nema obščega z našim večnim strahom „pred zavojeva-njem Indije." Mi izrekamo to javno, da bi pripravljali maso, katera zapazuje, ka se mi gotovimo, vstopiti na pot nove vnanje politike, katera uže naprej sodi o vprašanjih, ki kmalu zavzamejo Evropo. Masa mora se prepričati, kak pomen ima za nas zveza z Rusijo, in izvedeti in razumeti, da za našo nenevar-nost na vzhoda in za naše neprestane vspehe se glasi conditio sine qua non: Rusije ne vznemirjati in ne zavirati njenih planov, kateri se razvijajo za nas brez op as no." To jo „sigillum illaesae veritatis" mojega zadnjega izvest ja; če prav ne „Times", angličansk organ vendar objavlja novo misel angličanskega naroda. —r. Domače stvari. — (Dolenjska slovenska kmetijska šola) se mora sedaj kot ustanovljena smatrati. Včeraj je deželni odbor kranjski definitivno kupil graščino Grm pri Novem mestu za 70.000 gld. Znano je, da je lastnik g. Smola prej zahteval 85.000 gl. in da je deželni zbor pooblastil odbor, iti v knpu do 80.000 gld. Še predvčeranjem je lastnik Grma zahteval 80.000 gld., in ker so mu nij hotelo toliko dati, bil je pretrgal vsa pogajanja. Crez noč se je mož premislil. Da se je deželi prihranilo 15.000, resp. gotovo 10.000 gld., ima največ zaslug g. drž. poslanec Viljem Pfeifer, ki je ob svojem časa v našem listu dokazal, da Grm nij vreden 80.000 gld., in je to tudi kot izvedenec v seji deželnega odbora zastopal. — (Dramatično društvo) je kakor znano, letos od deželnega zbora dobilo 13 lož za porabo pri slovenskih predstavah. A nemški glediščarji v Ljubljani so začeli perfidno agitacijo, nemškemu direktorju natro-bili, da bode on te lože moral cenejše oddati itd. Vsled tega je prišel deželni odbor v nekako „zadrego" zarad kontrakta z nemškim direktorjem, in je bilo zahtevano naj dramatično društvo odstopi svojo pravico od lož. Odbor dram. društva je to insinuacijo odločno odbil, ter zahteva 300 gld. odŠkod-uine za lože. Obravnavo mej slov. dramatičnim društvom in deželnim odborom, kakor tudi mej dež. odborom in nemškim di-rektoijem in „tcaterkomitejem" še nijso dovršene. — (Štajerska hranilnica) je vo-likomiselno podarila za unesreSene po toči v konjiškem okraji, lopo svoto 10.000 gld. I Vlada sama se pa še niti ne zmeni za te nesrečne državljane. — (Imenovanje.) G. dr. Toodor Petri Č, praktikant tukajšnje deželne sodnijo, imenovan jo za avskultanta. — (Deželni načelnik) g. Vidman gre v nedeljo v Novo mesto udeležit se pri znanoj nemškutarskej svečanosti. — (Nemškutarsk Časnik v slovenskem j e z i k u) to je uže stara želja naših narodnih protivnikov. Tadi zadnje dnij so vsi nemški časniki „N. Fr. Pr." „Prešao," „Deutsche Ztg." „Tagespost," „Laib. Ztg." izdihnili po tacem listu. Svobodno ga ustanovite, a d ose t pravih naročnikov mu no dobite od Drave do Adrije. — (Kres i.) Predsinočnjem je bilo mnoga ljubljanskega občinstva na grada in na rožniku gledat večerne „kreše", ki so goreli po deželi v jug in sever. Zdi se nam, da jih je bilo letos menj videti nego po navadi. Nij prav, da se opušča lepa starodavna pra-slovanska šega zažiganja kresa. — (Iz Vidma) se nam piše: Pretočeni četrtek, to je 17. t. m, jo imel videmski krajni šolski svet redno sejo. Na dnevnem redu bili ste dve važni točki: 1. volitevna-čelnikovega namestnika, 2. o zidanji novega šolskega poslopja. — Za načelnikovega namestnika je za šolo vneti gosp. Matija Šu-šteršič, posestnik na Vidma izvoljen. — Zarad drage točke z veseljem poročam, da se jo gosp. Šušteršičev predlog „sedanjo šolsko poslopje tako prenarediti in toliko dozidati, da bomo zanaprej trirazredno šolo imeli" enoglasno sprejel. Slava! — (Iz Motnika) se nam piše: 2G. t. m. bodo imeli pri nas posvetovanje za novo šolo. Splošno se upa, da bode stvar vendar enkrat rešena in da končno ubožni in mali naš trg dobi tudi svojo šolo. Okrajni glavar sam je obljubil kacih 1500 gld. iz okrajne kaso za šolsko zidanje, dalje bode učitelj dobival svojo plačo iz okrajne kaso, ker revna motniška soseska tega ne more dostojno vzdrževati, kajti ona plačuje lo okolo 300 gld., pravega davka. — (Tiaočdelni ključ za preračunavanje), nemški „Berechnungs-SchllU-sel" v slovenskem in nemškem jeziku, ključ, s katerim se prav natanko preračuni koliko litrov vina ali druge tekočine je v polnem ali nepolnem sodu, — je ravno v „narodnoj tiskarni" dotiskan, ter so mu pridejane tri nprimerjalnice" dunajske mokrotne mere in vage z novo litersko mero in vago. Velja pri bukvarjih 70 kr. Spisal je ta ključ goap. Ignacij Stupica, užftninski uradnik v Ljubljani. Narodno-gospodarske stvari. ZE3-u.čel£t, kako se spolno razvija iu kako živi. (Priroilopisna študija, spis. J. Ogrinoc.) (Konec.) Panj, ko ima enkrat oplemenjeno matico, moro potem napredovati; a trotje, ki se navadno drže v izrojoncih, postanejo potem nepotrebni. Bučele jih vendar še trpe, ako in doklnr je dobra medena paša in je mogoče, da bi še rojile. V nasprotnem jih napadejo, grizejo in pikajo, ter jih kot nepotrebno žaruhe te raj o iz panju, kjer kmalu od hlada in glada toliko omagajo, da jih Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere (ta Barry 28 lft uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrađenih i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, ncspanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in jc bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, edravllnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbell a, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castlo-stuart, Markize do Brohan a mnogo druzih imenitnih ofiob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastouj. Kratki izkaz iz v ».nun spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja, Bonn, 10. jul. 1852. Rovalosciere Du Barry v mnogih slučajih na-cTradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti in irriži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kaiimju, pri prisadljivem a bolehneru draženji v icalni cevi, zaprtji, pri boletinem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalec in čIot mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletni i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a in e h »horeland, ranocelnik, i)<». polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstoin, tajni sani t. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem lin i-ka rt, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „BerlinerKlinische VVochensehriit" od 4. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdra vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klenomovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, tre«lici na vseh udih, shujsanji in h i pol i on d rij i. St 75.877. Flor. Kol le rja, c kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji (hišnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša trlja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnio. Št. 65.715. Gospodični de Moutlouis na neprebavljeni i, nespanji in hujsanji. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revaleaciere jo 4 krat tečneja, nego meso, ter >e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč brane. Tujci. 22. junij a: Kvrop« s Ili nabio iz Siska. P.i -.oou MorŠer iz Zagorja. — Kune ir Celja. — KneZ iz Ar bo. - Knop iz Dunaja. — (oacetie iz Roke.— Hodnik iz Dunaja. — Nastonsky 'z Celja. Pri "Malici: Nusbauin iz Dunaja. — Kovač iz Trbovelj. — Posinger iz Dunaja. — Coninali iz PuIjj. — Major iz Dunaja. — Cadoro iz Trsta. — Sneger iz Dunaja. — Schiilor iz Trsta. — Schulman 'z Dunaja. Donavska borza 24 junija (Izvirno telegrafično poročilo.) Enot.nl drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 20 kr. Enotni drl dolg v arcbru . . 74 . 10 1860 drž. posojilo.....112 , — " Akcije narodne baviko . . 961 „ — -m Kreditno akcijo .... 2!9 „ 75 London........111 w 45 " Napol..........a ,88 C. k. cekini....... 5 „ 25«/. Srebro........101 „ 85 1'«»e lepili stanovanj j0 za oddati. Na lepom pripravnem prostoru so išče Natančno se izve v |»i*urni za naznanila, st. Jakob št. 144. (225—2) Naznanilo. Ivan Nega da svojo gostilnico z ledenico, kegljiščem in kos vrtom vred za več let v najem ali na račun od bokala točiti. (222 -2) Tudi svojo stacuno mešanega blaga, kor je kot znano v Sodražici vsak četrtok tržon dan, torej ■mirom veliko ljudi; hiša je prav pri cesti na prijetnem prostoru. Kateremu je po godu, naj so og asi pri gosp. Ivanu Šegi v Sodražici, h. št. 89. Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete i< I l»i< 4 olijii. lekarja v Ljubljani, na dunajske j cesti. Anaterinova ustna voda in zobni praš«'k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in luajanjc zob, zoper ilifteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenjo zub. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 00 kr., 1 škatlja 40 kr. RibJG olJB, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pni ver. Kareja s« z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehiieruii človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjib prisadih, ioper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. GlyC6rin-Creni6. je posebno izborno sred-Btvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokadi. 1 nacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna potem zmagajo in tem laglje pomore, ker so brez vsake obrane. Izmej znamenitimi prikazi v bučelinem življenji je njih posebna ljubezen do čistosti. V panji ne trpe ničesar nečistega. Ako ne morejo n. pr. kakega vlezlega polža ali dražega neugodnega mrčesa izvleči iz panju, zazidajo ga ie smolnatim voskom. Ako pak se panj ('masti ali osmrdi, tedaj ga zapuste in uidejo. Enako spomina vredna je njihova težnja za redom. Trpe samo po polnem zdrave bačele. Ako kaka delavka (hromi, ali celo tudi matica, vržejo jo bučele brez usmiljenja iz panju. V strogo monarhi čnem, bučelinem ustavu nima za doslužene in za poslovanje nesposobne pojedince pokojnine nikakoršne ! Edino hi v tem mogli bučelo grajati, da njena nikoli nenasitena težnja za medom izvrže se sem ter tja v grabež ali rop. Dogodi se namreč, da panj, ako je dobro nže zanesen, po na enkrat prestali zunanji paši napade druzega v tujem ali tudi v domačem nljuaku z namero, oropati mu med. Napadeni panj hitro po duhu tipoma tnje bačele in postavi se jim junaško na brambo. I Ind boj nastane, vsled katerega se večkrat polovica buče! nasprotno pomori. Preslabo braneče bučele pa utegnejo v kratkem izgubiti ves med. Edino škodo utegnejo bnčele vzročiti 8Č tvojim pikom. Samo delavke imajo želo, matičin ne rani, trotje pak ga nimajo. Želo je sestavljeno z dveh, na vnanji strani nazobčanih resic, kateri sti tako špičasti, da pod povečalom, pod katerim se britvina ostrina kakor hrbet debela vidi, vidite se še popolnem ostri. Na gornjem dnn je želo spojeno z dvema mehurcema, v katerih je otrov ali strnp, ki se skozi otlo želo potisniti da. S dotičnimi mišicami porine bučela želo v rano, kjer navadno ntrgauo oBtane. Neuadražeue bačele navadno pikajo le znoječe se in neznane jim ljudi. Razume se, da bučele dobro vspevajo le ondi, kjer je skozi leto obilno pade za nje. Najboljšo biro dobivajo naše bačele pač na ajdi, in tako se tndi slovensko bu-čelarstvo po največ oslanja na ajdino paSo. Naravno je, da kakor vsaka ndomačena žival, treba tudi bučela umnega gleštanja, da napreduje in prinaša dobička. Vsak boljši but.tiar ve, da na konci baČeliuega leta utegne samo tako imeti dobre, težke pan-jeve, ako je mej letom tako ravnal ž njim, da so se mu bučele kar naj bolj razmnožile in v glavno pašo se po razrojenji ne raz-tresle na mnogo slabih panjev : ker en dober panj dobiva več, kakor trije slabi! Kdor tedaj način bnčelinega življenja pozna, povodi jih potem tem laglje zdaj na omenjeno dobro stanje, ko imamo panjev« s premakljivimi satniki, v katerih je smer bnčelinega delovanja po polnem v lokah bučelarjevib. Zlasti kranjska bučela je zbog svoje marljivosti in radegu rojenja (tedaj tudi razmnožavanja) na jako dobrem glasu po celej Evropi. Za to je tudi kranjsko buČelarstvo nže na precej visokoj stopinji. Navadno naši bučelarji gleštajo bačelo zaradi njenega proizvoda, meuu in voska. Pl. g. Langer pa na Dolenjskem pri Novem mestu tera tudi umetno bučelorejo edino zbog bučeloreje same, kot take. On namreč prodaje bučele z opiodenimi maticami za dober dobiček po celej Evropi. _ JN»*liilio. Odgovor na ono pismo, s podpisom „x, y, zu, poslano nekemu realnemu učencu S. ee zamore dobiti pri poštnemu uradu v Ljubljani, pod naslovom „x, y, z". (H27) * rutino nfUsnfM) Ho. 25. junija 1875. Javne dražbe t Ant. Kostelcevo iz Dobre polja, 1400 gld., 2. julija (I. Ilir. Bistrice). — Lovro Jerakovo iz Dovskega, 1. julija (111. Brdo). — And. Ukmarjovo iz Ustja, 6. julija (I. Vipava), l»od varatvoiu: Jan. Kolman, vulgo Alesov iz Begunj (Itadovijica) zaradi blaznosti. Varuh nje-gov je g. Fr. Kolman, trgovec v Ljubljani. htdajatelj iu urednik Josip Jurčič. V V. .1 »u. ili pošicidi po pol funta 1 gold. 50 kr , i rhm 2 gold. 60 kr., 2 tunta 4 gold. 50 kr., 5 «:•.. 99 10 gold.. 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., - &ev&leauiore-Bi8CUkten v pušicah a 2 gold. 50 kr is 4 gold. 50 kr. — iievalesciore-Chooolatee v praiii; in v ploščicah ga 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 tad 2 gold SO kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 u. 10 gold., ca 288 taa 20 gold., — ai 576 taa 36 gold. — Prodajo: Barry dn Barrv & Coup. na JDu* a..ji, fV»lJii»ehKa»ae it. 8, v LJubljani 1.. il*hr, v tiradel bratjo Oberanzmeyr, v lu« birukšu JDieohtl & Frank, v Celovel P. Birn-oaohor, v liOnei Ludvig Muller, v Mariboru IL Morio, v merama J. B Htookhansen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novtoah pri N. Snirhu, v Oaekn pri Jul. Davidu, li kar j n, v Ciratlen pri bratih Oberranz-meyr, v Temešvaru pri J os. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varal-d i a u pri lekarju dr. A Halterju, kakor v vseL ueatih pri dobrih lokarjiti in apeoerijskih trgovcih; tudi razpošilja dnuajoka hiia na v*o kraje po postnil aakaznioah *ili povsutjilt. in mehka, se jej daje prcLTnost pred vsemi uniivaliiiiiii vodami, lepili irjeiii in lepotica i ni sredstvom, katera so često škodljiva, i steklenica 1 gold. Rajževi pnlver. izkijučijivo i* vegeta- Iiilieiiili tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je luk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo nredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajoče so mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti |Mt-iiM>iu u |»oi zel Ju. (132—4*2) ... ,.ua in tis & „N&iodne tiskarno *.