Xi
^ 1;® ..
p^e


GL ASILiO DELAVCEV/ul OSAME
n,~)M7AI

j *- "
[TOSAME r
( ivr^CAABl/l —
ntf Sl
ea23° D
ijobU®1613
!=JJTJ=J
* ŠT. 6 * IUNU1989 ♦ LETOXXTV

V TEJ ŠTEVILKI:
•	Aktualno
-	Kako do prenovljenega sindikata?
•	Proizvodnja
-	Razmišljanje o kakovosti našega dela
-	Delo tima kakovosti
■	Novo
-	Super vpojni Samo
■	Iz dela DPO
-	Domžale - Koprivnica, podobnost mnenj
•	Iz dela društev
-	Naši gasilci - aktivni in uspešni
■ Čez ograjo
-	Na obisku pri Mileni in njenih backih
•	Izleti
-	Primorska vabi
-	Mladinci na Koroškem
•	Prispevki
-	Marsikatero žensko bolezen bi lahko preprečili
•	Interni razpis
-	Ime novega oddelka za proizvodnjo higienskih izdelkov




■■
Ustni časopis v Tosami
•Kako do prenovljenega sindikata?
Iz govora Igoija Mlakarja, sekretarja OSZSS:
V mesecu marcu so se v predsedstvu Občinske organizacije sindikata dogovorili, da bosta ustni časopis in v okviru tega vodena problemska razprava o prenovi sindikata zaključno dejanje javne razprave o tezah za prenovo sindikata.
Čeprav je prenova proces, ki traja, se od zdaj naprej ne bomo več prenavljali s papiiji in teorijo, kajti sindikalno članstvo ceni samo učinke.
In prav zato smo danes tu, da bomo širšemu članstvu odgovorili s kakšnim drugačnim sindikatom, predvsem pa kako do tiste učinkovitosti, ki delavcu nudi kvalitetno življenje in poln želodec.
Udeleženci okrogle mize, ki jo je vodila Ines Drame: Dušan Rebolj, Tonči Kuzmanič, Igor Mlakar, Ladislav Brolih in Franc Gnidovec.
Zakaj ustni časopis in v okviru tega problemska razprava?
Za to odločitev obstaja več, po moji oceni samo pozitivnih razlogov. Prvi razlog obstaja v presoji, da je tekst za prenovo sindikata preobširen in težje razumljiv za animacijo širšega članstva, ki se bo moral pojaviti v funkciji prenovitelja.
Drugi razlog obstaja v oceni, da je članstvo izredno malo spoznano z vsebino, predvsem pa s cilji prenove sindikata, ker preprosto povedano vse do sedaj nismo uspeli s to svojo prenovo preplaviti vse možne medije obveščanja v slovenskem prostoru.
Nenazadnje pa je to nov in drugačen pristop k članstvu z novimi'neforumski-mi metodami dela, ki so pomemben del: same prenove in drugačnega.sindikata.
Uspešno vodena akcija? trmastega j vztrajanja za zagotavljanje najnižjega osebnega dohodka, sindikalna lista, ki je danes sestavni del opreme delovnih
prostorov, pred nedavnim organizirana služba pravne pomoči in tudi dogodek danes, so konkretna dejanja in akcije celotne občinske sindikalne organizacije, ki se prenavlja zaradi interesa in zahtev 12 tisočev članov. Temu skratka lahko rečemo - začeli smo s prenovo!
Odprtih vprašanj: ZAKAJ, KDAJ in KAKO do drugačnega sindikata, je že na samem začetku uveljavljanja naših želja ogromno. Potrudili se bomo, da bomo našli nekakšno skupno sintezo odgovorov in s tem zadovoljili našo neomajno voljo in tudi zavest, da bomo prenovili sami sebe in okolje v zdravo in zadovoljno jugoslovansko družbo.
T^žke razmere, ki jih ne pogojuje samo gospodarska in politična kriza, temveč tudi kriza moralnih in materialnih vrednot, bodo v fhnogočem zavirale procčše prenavljanja sindikata.
V tem spoznanem dejstvu bi rad opo-zoril na nekaj ključnih in prioritetnih
vprašanj, s katerimi se bomo morali strokovno spoprijeti v cilju prenavljanja samega sebe.
Nahajamo se v fazi javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SRS in prav to je priložnost, da s tehtnimi argumenti opredelimo prodornejšo vlogo sindikata in odnos drugih do sindikata v institucijah odločanja.
-	sindikat mora postati predlagatelj zakonov ali drugih aktov v Skupščini
-	sindikatu mora biti dana možnost, da je poblaščeni predlagatelj postopkov pred ustavnim sodiščem SR, ker mu zagotavlja večje možnosti za varstvo pravic delavcev
-	temeljna načela v slovenski ustavi morajo opredeliti mesto in vlogo sindikata, da je temeljna naloga sindikata samo zaščita družbenoekonomskega, materialnega in socialnega položaja delavca.
Zaradi povsem enakega interesa vseh jugoslovanskih delavcev nas v tem trenutku najbolj zanima prenavljanje ZSJ v učinkovitega zastopnika delavskih zahtev. Brez radikalne in hitre prenove celotne ZSJ si upam trditi, da bodo neučinkovite prenove tudi po posameznih republikah pošteno in realno ocenjujoč že priznane razlike.
V sindikatu potrebujemo močno vodstvo, samostojnost in radikalen sindikat za uveljavljanje zahtev in interesov članstva. Sindikat ne more biti ne ideološka in ne politična organizacija. To je lahko samo organizacija delavcev, ki izključno ščiti ekonomski interes delavca. Kot takšna pa mora biti močna in radikalna ne samo v odnosu do države, ampak tudi v odnosu do vseh drugih inštitucij.
To je naša pot v prenovo. Za vožnjo po tej poti do končne postaje potrebujemo dobra vozila in še boljše voznike.
Tržna ekonomija priznava delo, kapital in čimboljše rezultate. Za uveljavljanje teh tvorcev se bodo prizadevala družbena, mešana in zasebna podjetja. Torej v različnih lastninskih oblikah.
Sindikat bo tem prizadevanjem sledil in jih podpiral, na drugi strani pa bo nastopal v klasični zaščiti interesov delavca in bo postavljal ceno dela, plače in pogoje dela.
Za uveljavitev celotne prenove sindikata potrebujemo ljudi v pbdjetjih, občinah, republikah in,federaciji, ki bodo strokovni sindikalni kadri, tem pa je potrebno zagotovM pogoje dela, stalno zaščito in tudi ustrezno materialno vrednoto.
Kaj pa menijo delavci?
Študentje novinarstva FSPN so 24. aprila letos obiskali pet domžalskih delovnih organizacij, to je Helios, Mlinostroj, Toko, Induplati in Tosamo, in med delavci izvedli anketo o prenovi sindikata.
Rezultati ankete so pokazali, da kar okoli 80 % delavcev v domžalski občini ni seznanjeno s cilji prenove sindikata. Nekateri izmed teh so šele v naših pogovorih prvič slišali za namen prenove sindikata in menili, da dosedanji sindikat ni potrebno spreminjati. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, kakšna je informiranost delavcev, ki naj bi se, ne le da bi bili o tem seznanjeni, celo aktivno vključevali v sam proces prenove. Rezultati so pokazali, da se je majhen delež delavcev seznanil s prenovo sindikata preko dnevnega časopisja in v manjši meri preko sindikalnih biltenov v DO, čeprav bi prav ti bilteni morali delavca najbolj seznanjati.
Delavci so izrazili odklonilen odnos do dosedanjega sindikata, ker se jim le ta v najsplošnejši obliki kaže kot »sindikat za krompir«. Med najpogostejše razloge za neodobravanje sindikata bi lahko uvrstili še prepričanje, da je sindikat neučinkovit predvsem zato, ker ni samostojen, temveč se v očeh delavcev kaže le kot podaljšana roka politike in nekakšen privesek političnim organizacijam. Delavci menijo, da je sindikat le na papirju in iz tega nujno sledi da je v svojem delovanju neučinkovit ter da se ukvarja s postranskimi stvarmi in ne z zadevami, zaradi katerih je bil po mišljenju delavcev ustanovljen. Ni namreč povezan z bazo in od delavcev je odtujen. Tako imajo delavci občutek, da nanj ne morejo vplivati. Tak odnos pa iz dneva v dan ruši njihovo zaupanje vanj kot delavsko organizacijo, ki naj bi se zavzemala za
vsakega posameznega delavca.
Cilji prenove sindikata so večini delavcev, kot smo slišali, še neznani, zato pa so tudi njihove predstave in hotenja o novem sindikatu še nejasna. Razveseljivo pa je že dejstvo, da je naraščajoče nezadovoljstvo do obstoječega sindikata privedlo do razmišljanj in predstav o novem sindikatu, oziroma premaknilo zadevo iz mrtve točke.
Večina si nov sindikat predstavlja kot samostojno organizacijo delavcev, ki se bo borila za uresničevanje delavčevih interesov, ne glede na stališča ZK in drugih političnih organizacij. Delavci imajo pred seboj vizijo zahodnega sindikata, ki trdno stoji za svojimi stališči. Zato delavci zahtevajo sindikat, v katerem se morajo zavedati, da imajo poleg pravic tudi dolžnosti, ki terjajo visoko stopnjo odgovornosti. Tako odgovornost pa zahtevajo tudi od vodilne strukture sindikata, to pa je mogoče le z uvedbo profesionalizma in strokovnosti delegatov.
S takim sindikatom se bodo delavci lahko resnično identificirali in le v taki atmosferi se bo povečalo njihovo sodelovanje. Obstaja večinsko mnenje, da se mora sindikat držati svojih točno določenih nalog in se ne izgubljati v sekundarnih dejavnostih, kajti sedanja krizna situacija postavlja delavce pred velike probleme, ki zahtevajo njihovo popolno angažiranost. Tako velika sprememba, kot je prenova sindikata vsekakor zahteva temeljito preverjanje<in pretresanje vseh izoblikovanih konceptov, kajti ne smemo ponoviti stare prakse, ko zaradi ene same novosti spremenimo našo celotno, ljubo domovino v en sam eksperimentalni laboratorij.
Ustni časopis je popestril tudi nastop našega okteta.
Dobitnik
Srebrnega znaka ZSS
DUŠAN BORŠTNAR
Med letošnjimi štirimi dobitniki priznanja Srebrni znak ZSS iz občine Domžale je tudi naš DUŠAN BORŠTNAR.
Težko bi našli kakršnokoli prireditev v naši tovarni, kjer ne bi bilo poleg tudi Dušana. Kot vodja službe za raziskavo trga ima Dušan pri takih stvareh tudi veliko službenih obveznosti, pa vendar njegov prispevek te obveznosti močno presega.
Dušan je ves čas svoje zaposlitve aktivno vključen v samoupravno in družbenopolitično življenje v okviru organizacije, pa tudi izven nje. Še in še bi lahko naštevali funkcije, ki jih je ob tem opravljal. Bil je predsednik mladinske organizacije, sekretar OOZKS, predsednik raznih komisij, član različnih samoupravnih organov in zavzet sindikalni aktivist. Njegova prizadevanja za razvoj kulture in športne dejavnosti v tovarni in izven nje so bogato obrodila. Z njegovo pomočjo je bil ustanovljen mešani pevski zborTosame, ki se zbere in zapoje ob okroglih obletnicah tovarne. Tudi pobuda za naš tradicionalni prvomajski piknik je njegova in njegovi prizadevnosti se imamo zahvaliti, da so ta naša srečanja ob Prazniku dela res že tradicionalna. Bil pa je tudi eden od pobudnikov kegljaške tekstiljade.
Našemu Dušanu za to, resnično pri-služeno priznanje iskreno čestitamo v želji, da bi imel še v naprej toliko volje in prizadevnosti pomagati in sodelovati kjerkoli je to potrebno.
Zdenka
mm
Za kakovostno nastajanje izdelkov in kakovostno ponudbo na trgu
• Razmišljanje o kakovosti našega dela
V vsaki organizirani družbi so postavljena neka merila, ki določajo, kako se morajo v njej obnašati posamezniki.
Tudi v Tosami naj bi bilo tako, saj izdelujemo sanitetne izdelke že nekaj nad 65 let. V celotnem obdobju je bila kakovost naših izdelkov bolj ali manj v ospredju.
Če hočemo izdelati kakovosten proizvod, morajo pri tem aktivno sodelovati vsi tisti, ki so posredno ali neposredno vezani z njegovim nastankom in prodajo. Nič ne pripomore k izboljšanju kvalitete, če k njej prispeva le nekaj udeležencev v celotni verigi, ostali pa so do tega nedovzetni.
le, če se zapažene pomanjkljivosti tudi odpravijo..Nič nismo prispevali k izboljšanju kakovosti, če smo le ugotovili, da proizvod ni dober, pri tem pa nismo
ukrepali v smeri izboljšanja t.j., da nismo odpravili napake, ki je povzročila odstopanje od normativa.
Kot je bilo navedeno, vplivajo na kakovost tudi posredno udeleženi v reprodukcijski material in izdelke, čistijo in mažejo ter vzdržujejo stroje ter zagotavljajo energetske vire za proizvodnjo ali skrbijo za klimatizacijo prostorov itd. V skrajnem primeru lahko posameznik z nevestnim delom poškoduje že izgotovljen izdelek do take stopnje, daje neuporaben.
Ob razmišljanju o kakovosti ne moremo mimo dejstva, da to ni vprašanje, ki ga rešujemo le občasno. Če hočemo doseči vidne rezultate, je potrebna stalna skrb in prizadevanja vsakogar, ki je sestavni del verige kakovosti, ki zdrži le toliko, kolikor je močan njen našibkejši člen.
Jože Podpeskar, dipl. ing.
Osnovno pri tem je, da vemo kakšen naj bi bil dober izdelek in na kakšen način lahko to dosežemo. V tovarni službe določajo navedene osnovne zahteve oz. merila. Včasih se sploh ne zavedamo, da je temu tako, vendar imajo tudi te službe svoj delež pri nastajanju kakovostnega izdelka, zato moramo pri svojem delu le - te upoštevati. Merila za dober izdelek so določena, vendar to še ne pomeni, da je to vse. Ko izdelek nastaja, jih je treba upoštevati. Nič ne pomaga, če je vse tako dobro in natančno zapisano in predpisano, če teh navodil in meril ne upoštevamo.
Največjo vlogo pri nastajanju kakovostnega proizvoda ima samokontrola, t.j. vsak, ki posredno ali neposredno sodeluje pri tem, mora upoštevati in se ravnati po napisanih in dogovorjenih merilih ter se pri tem zavedati svoje odgovornosti. Velik vpliv pri nas bi lahko imel tudi nadzor nad opravljenim delom, ki ga izvajajo vodje del in sodelavci iz kontrolno - raziskovalnega laboratorija. Pri
tem ugotavljamo, da je dosežen uspeh /ya kakovost vplivajo tudi posredno udeleženi v procesu proizvodnje izdelkov.
■ DELO TIMA KAKOVOSTI
Tim kakovosti je strokovno telo, ki vodi akcije za boljšo organizacijo dela, za ureditev stanja pri načrtovanju proizvodnje, vodenju proizvodnje in nadzorom proizvodnje, s ciljem izboljšati kakovost dela in s tem kakovost izdelkov. Današnje stanje na tujem in že tudi na domačem trgu zahteva kakovostno ponudbo in kakovostne izdelke. Da pa bomo to dosegli, je treba kakovost izdelka vgraditi že v sam proizvod, torej je treba kakovost že vnaprej planirati, jo že načrtovati pri samem razvoju - nastajanju izdelka.
Pri planiranju nekega izdelka je torej potrjen s strani proizvajalcev in njih vo-treba vse predvideti vnaprej, definirati dij, daje dejansko fjptekal po predpisa-materiale, postopke izdelave, kritične nem postopku.
točke v proizvodnji kontrolirati. Izdelek Za dosego kakovostnega izdelka je mora biti torej točno definiran, poznan; potrebno, da so vključene strokovne slu-proces proizvodnje pa stalno nadziran in žbe od marketinga, razvoja tehnologije
kontrole, kontrole, nabave, proizvodnje in prodaje.
Le skupno delovanje vseh teh služb lahko zagotovi kakovostno nastajanje izdelkov in kakovostno ponudbo na trgu.
V TOSAMI nismo bili navajeni delati organizirano in povezano, da bi lahko zadostili tem novim trendom v svetu. Da bi se kar najhitreje vključili v promet, tako zaradi zahtev zunanjega trga, kot zaradi zakonskih predpisov in nenazadnje zaradi lastnih zahtev po boljšem organiziranju poslovanja, smo razširili že dozdajšnje sodelovanje z Zavodom za farmacijo še na področje uvajanja dobre proizvajalne prakse, kot se strokovno
Vsak od nas je sestavni del verige kakovosti...
reče sklopu urejanja organizacije dela, vodenja dokumentacije in nadzora nad proizvodnjo.
V ta namen je bil imenovan poslovni tim kakovosti na ravni DO, ki ga vodi direktor. Tim se sestaja enkrat mesečno; zunanji sodelavec poleg sodelovanja na timu tudi strokovno svetuje in usmerja pri posameznih nalogah, dodeljenih na timu.
Na timih do zdaj oblikovane naloge
so:
-	ureditev sprejemnega skladišča, organizacija sprejema vhodnih materialov
-	priprava tehnično-tehnološke dokumentacije za vse artikle, najprej za pomožna zdravilna sredstva; obenem priprava primarne dokumentacije t. j. izdelava proizvodnih listov
-	ureditev registra podpisov
-	izdelava enotnega šifranta za surovine in izdelke
-	izdelava vzdrževalne dokumentacije, tako za primarne kot sekundarne (za stroje in prostore)
-	ureditev prostorov v skladu z GMP normami, program sanacije starih prostorov, določitev režima v proizvodnji v novi hali
-	registracija DO kot proizvajalka pomožnih zdravilnih sredstev in registracija izdelkov kot pomožna zdravilna sredstva
-	ureditev kontrolne dokumentacije
-	izobraževanje o nalogah nas vseh in vsakega posameznika glede na zahteve proizvodnje po dobri proizvajalni praksi
-	izdelava Pravilnika o DPP
Vsaka naloga ima nosilca naloge, ki po potrebi vključuje ustrezne sodelavce. Določeni so tudi roki za izvršitev nalog.
V Pravilniku o dobri proizvajalni praksi bodo opredeljene osnove za izvajanje nalog s področja razvoja, nabave, skladiščenja, proizvodnje, kontrole, vzdrževanja (tako mehansko vzdrževanje, kot higiena prostorov, strojev) s ciljem, da zagotovimo optimalno kakovost vseh izdelkov TOSAME.
Videnšek Antonija, dipl. ing.
Nova izvedba pleničke
SUPER VPOJNI SAMO
Teče že tretje leto, odkar je TOSAMA oskrbela naše otročičke s sodobnimi praktičnimi plenicami za enkratno uporabo.
Sedaj pa smo v TOSAMI pripravili pleničko s posebno vpojno snovjo, ki preprečuje, da bi bila nežna dojenčkova koža izpostavljena mokroti.
Naša nova plenička SUPER VPOJNI SAMO ne izda takoj svoje skrivnosti. Izdelana je po najsodobnejši tehnologiji ter iz najboljših surovin.
Na pogled je tanjša od dosedanjih, obdržala pa je vse prednosti: obnožno elastiko, ki nežno objema ter preprečuje puščanje ter ponovno namestljivi lepilni trak za večkratno zapenjanje plenice. Vendar pa svojo resnično prednost skriva pod površino.
Jedro polnila smo obogatili z izredno vpojno snovjo - polimerom. Tekočina, ki steče skozi mehko nevpojno površino plenice se v jedru plenice spremeni v gel, ki ne draži kože, vendar pa tekočino zadrži in je klinično večkrat preizkušen in varen.
Mokrota ne more prodreti nazaj do dojenčkove kože in povzročiti vnetij, kar je še posebno pomembno ponoči.
Čeprav tanka in zato bolj udobna je SUPER VPOJNA SAMO plenica resnično vredna svojega imena, saj je njena vpojnost res velika. Prepričani smo, da smo s plenico dali mamicam res dobro plenico za njihove dojenčke.
Člani ZK
na obisku pobratene občine
Nikoli ne bodi zadovoljen $ tistim, kar si, če želiš postati tisto, kar nisi, kajti tam, kjer si postal zadovoljen, boš tudi ostal.
F. Quaries
DOMŽALE - KOPRIVNICA, podobnost mnenj!
V zelo rani mladosti sem bral zgodbo o vrtnarju, kije za visokimi zidovi svojega vrta urejeval gredice. Negoval jih je in bil zaradi visokega zidu proti sosedom prepričan, da ima najlepši vrt na svetu. Dobra vila je bila huda na tega vrtnarja, nejevoljna na njegovo zaverovanost vase in svoj prav in je dala zid porušiti. Šele tedaj je vrtnar spoznal v kakšni veliki zmoti je živel. Pokazalo seje, daje njegov vrt bil sicer lep, toda bili so še lepši in tudi slabši. Tako se ni podrl samo zid, tudi njemu se je podrla samozavest in prepričanje v svoj prav. Toda hvaležen ji je bil, ker gaje postavila v realnost in tudi dala možnost, da sam ugotovi svojo vrednost.
Na to pravljico se zadnje čase velikokrat spomnim. Vsi smo po malem taki vrtnarji in žal ni dobre vile, ki bi podrla pregrade med nami. Take so samo v pravljicah. Ker pa jih ni, si moramo biti sami sebi take »vile«.
Tako se je rodila ideja obiskati Koprivnico - sicer domžalsko pobrateno občino. Res da Koprivnico Domžalčani dobro poznamo, toda to »bratstvo« ponavadi teče več ali manj na »funkcionarski« ravni. Zato je dobro in prav, da se tudi »partijska« baza spozna z življenjem in delom, zgodovino in težavami Ko-privničanov, da si torej ogledamo »sosedov vrt«. Tako ga bomo lažje primerjali s svojim.
Domžalčani, ki smo šli na pot 26. maja, smo bili iz Osnovne organizacije ZK TOSAMA, INDUPLATI in KS SIMONA JENKA iz Domžal. Izgleda, da je delovni dan tudi vplival, da skupina ni bila večja - žal. Že znana koprivniška gostoljubnost se je ponovno pokazala. Pokazala se je širina srca podravskega človeka. Resnično so se izkazali kot izvrstni gostitelji in - imeli so tudi kaj pokazati.
O Podravki ne bi posebej govoril, znana je kajpak vsakemu po proizvodih. Toda treba je vendarle nekaj reči. Še pred-no se je »izvolilo« geslo treh reform in gospodarske stabilizacije, je ta kolektiv vedel, da si lahko samo s poslovnostjo in delom pribori svoj prostor na jugoslovanskem trgu in kar je še pomembnejše tudi na tujem. 40 milj. USD izvoza na predvsem konvertibilni trg. Ta vtis, ki smo ga dobili seje potrdil tudi v BELU-PU (v'sestavi Podravke), ki proizvaja kozmetiko, zdravila in žgane pijače.
Znanje, resno in odgovorno delo lahko prinesejo boljši kos kruha. Le to in nič drugega. Zastonj so politične govorance, mitingi in vsa podobna »poneumljanja«, ki smo jih izumili v celi Jugoslaviji. Delu je treba dati takšno vrednost, kakršno zasluži.
Da je Koprivnica že od nekdaj zrla naprej, bila s časom in napredkom, je dokazal tudi obisk spominskega centra Danica. To je bilo zbirno taborišče usta-ške NDH in v njej je umrlo precej naprednih ljudi iz Podravine ali pa je bila to za njih samo prva postaja za Jasenovac in druga taborišča. To pa ni bilo krivo, da ne bi ti kraji pomembno vplivali na dogajanje med NOB. Bilo je izredno močno partizansko gibanje.
Predsednik OK ZKH Koprivnica je v šali dejal, da Podravina nima generalov, ima pa generaliče. Mislil je seveda na Hlebine in poznano šolo naivne umetnosti. Kustos galerije v Hlebinah nas je popeljal v svet umetnosti, ki se rojeva med preprostimi ljudmi in ki slikajo in rezbarijo življenje tako, kakršnega doživljajo z vso radostjo in bridkostjo, ki je tudi v teh krajih ni bilo malo. Tu v bližini je tudi Dudekov Gruntovec in ni naključje, da v okviru nanizanke stojijo ravno podobe naivcev. Žal pa pravijo, da izraziti Podravski govor izumira, kot izumira značilna beda teh krajev, čemur je v veliki meri prispevala Podravka in ostala industrija, ki jo je v Koprivnici kar precej. To je bilo opazno tudi na poti. Stare, tako značilne hišice fse umikajo novogradnjam, večjim, boljše grajenim. Ostale pa so štorklje in z njimi tudi ljudje.
Še kratek skok do ŠODERICE,
umetnega jezera, kjer še kopljejo gramoz. Tu nastaja rekreacijski center, ki ga nameravajo ponuditi turizmu.
Kaj bi na koncu še smel dodati? To, da si s takimi srečanji ustvarjajo podobo o »razlikah« med nami (mislim na Jugoslavijo), ki jo nemalokrat producira »u-radna politika«, v ljudeh pa še vedno ostaja tisto pravo. Živeti in delati, biti za to delo pošteno plačan in si s tem odrezati boljši kos kruha.
Res pa je, če ni mogoče ponuditi kruha, so na vrsti »igre«. S tem pa ostane še manj možnosti za boljšo rezino kruha, ki bi lahko bila. Tako gledanje je skupno tako Koprivničanom kot Domžalčanom.
Iskrena hvala OK ZKH Koprivnica, Podravki, Belupu, kustosoma spominskega centra Danica in galerije naivne umetnosti Hlebine. Skratka, hvala Ko-privničani in - vabimo VAS v goste!!!
Milan Drčar
Na pomoč!
Naši gasilci - aktivni in uspešni
Tekstilna industrija je izpostavljena izredni požarni nevarnosti. Ustrezni ukrepi pa zagotavljajo, da je utrip proizvodnje nemoten. Že po tradiciji je gasilska organizacija v tekstilni industriji močno zakoreninjena, saj v večini predstavlja kolektivno pripadnost.
Naša dekleta v boju za čimboljšo uvrstitev

Po nekaj letih premora je bilo ponovno organizirano tekmovanje gasilcev tekstilne industrije Slovenije.
Ob praznovanju 50-obletnice obstoja IGD Induplati je bilo v soboto, 27. maja 1989 tekmovanje na športnem igrišču DO INDUPLATI v Jaršah. Tega tekmovanja so se udeležili gasilci tekstilne industrije iz vse Slovenije, vendar v manjšem številu kot ponavadi.
Naše IGD in s tem TOSAMO sta zastopali ekipi članic in članov v dokaj resni konkurenci. Rezultat tekmovanja je bil po športni sreči in znanju zelo dober.
-	člani IGD TOSAMA I. mesto
-	članice IGD TOSAMA II. mesto
Največ nam je pomenilo to, da je tekmovanje potekalo v izredno tovariškem vzdušju, saj so se rojevala nova spoznanja in utrjevale prijateljske vezi.
V popoldanskem času je bila organizirana slovesnost v počastitev prireditelja s parado in podelitvijo tekmovalnih priznanj.
Dobro razpoloženje naših tekmovalcev je dalo povod, da se udeležijo tudi
tekmovarraj, katerega že tradicionalno organizira GD Šinkov Turn. Po dobrih rezultatih tudi iz tega tekmovanja, smo se ponovno vrnili na že razigrano prireditev v Jarše.
Že čez nekaj dni pa smo se ponovno srečali na istem igrišču.
V nedeljo 4. 6. 1989 je potekalo tekmovanje, katerega vsako leto organizira OGZ Domžale. Tudi tega tekmovanja sta se udeležili obe naši ekipi, članice in člani v B skupini. Tako člani kot članice so osvojili I. mesto v konkurenci industrije.
S tem so naši tekmovalci opravičili pripravljalno aktivnost. Dolžni smo jih še bolj vzpodbujati v korist delovne organizacije in tudi za njen zunanji ugled.
Vsi prizadevni člani in članice bi si po vseh doseženih uspehih zaslužili, da bi se jim poimensko zahvalili za njihovo požrtvovalno delo. Še bolj upravičeno pa bi bilo, da bi javno opozorili tiste, ki iz neopravičenega razloga stojijo ob strani.
Franc Bizilj
Članicam za osvojeno II. mesto in članom za I. mesto veljajo naše iskrene čestitke.
ŽL(EHTN) objse
-	Vsak čas bomo imeli plače tedensko. Predlagam popravek: vsakokrat celo plačo!!
-	Govori se, da smo delavci čedalje bolj v mez(d)nem odnosu. Res je - zasluži se komaj za MEŽO (jedačo).
Humor ne pomeni smejati se, temveč bolje vedeti.
(Vladislav Vančura)
-	»Kje so delavci?« sem se vprašal ob pogledu na prvo stran majske TOSA-ME.
Odgovor sem našel na sredinskih straneh.	i
-	Vsi (prefežna večina, vendar različno locirani) politiki se borijo za državo...
Po Marxu bi morala odmirati država, pri nas pa žal odmirajo državljani (pretežna večina, vendar različno locirani)!
- Ali bo Jugoslavija FEDERacija ali KonFEDERacija se še ne ve. Ve pa se, da smo FELERacija!
- Od zgodovinske 17. seje je ostal zgodovinski samo - Hafnerjev prst!
CK ZKJ predlagam razpravo o Sloveniji, da se bodo vendarle kaj domenili o Kosovu.
- Za simbol prenove sindikata so izbrali KOVAČA. To lahko pomeni:
a)	da se vračamo v čase cigaret DRAVA (od tam je kopiran simbol)
b)	da se sindikatu obeta podobna usoda KOVAČA (nekdanjih 10 dinarjev)
c)	da se (še) ne razumemo na računalnike.
d)	ne ve pa se še, kdo je kladivo, kdo nakovalo in kdo je kovač. - Ne razumem, kako lahko Slovence kar naprej mešajo z Albanci... saj ne nosimo enakih pokrival.
- Življenje je itak pasje - razlika je samo v dolžini verige. Hov-Hov.
- Dolancu v slovo je Mladina zapisala Srečno Kekec. Za Drnovška upam, da ne bo - Tinkara.
- Radi bi v Evropo. Plovemo pa s čolnom - na vesla (osmerec brez krmarja).
Palček Kihec
ZA DOBRO
PROIZVODNO PRAKSO
Iz jedilnice se obrok hrane ne odnaša v proizvodni prostor
Ko slečemo delovno haljo
Na obisku pri Mileni
Ko odhaja domov, Milena v zadnjem času še pospeši korak. Doma jo čakata poleg domačih ljubljencev zajčkov tudi backa Riki in Piki. Kako prijetne spremljevalce ima v popoldanskem času, sem odkrila naključno, ko sem Mileno poprosila za vrečo slame. Hčerin razred je ob času maturitetnega plesa potreboval slamo za lesen zaboj, v katerega so zložili lončene posode.
In tako sem zagledala Mileno vso nasmejano med obema backoma. Šla sta z njo v hlev, pa k zajčkom, pa v kuhinjo, kjer se dogajajo najslajše reči. Posebno Riki prednjači po nežnosti.
»Njemu sem za mamo,« reče Milena »saj je bil en dan star, ko sem ga kupila.
A ne, Riki, ti si moj, ti si tako moj« mu je pričela prigovarjati med božanjem po glavi. In Riki je zaprl oči, položil glavo v Milenino naročje ter se prepustil nežnosti. In čez čas je Milena povprašala backa: »Piki poglej, če kdo gre? « Bacek je takoj stopil k oknu in nepremično gledal skozi šipo, da bi prvi zagledal obiskovalca. Milena se zopet od srca nasmeji in backa Pikija nagradi s piškotom, Riki-ja pa s stekleničko mleka.
»Čips imata posebno rada, ker je slan«
Za Rikija steklenička mleka...
Življenje naj ne bo roman, Jd so nam ga dali, marveč roman, ki smo ga sami naredili.
Novalis
in njenih backih
še omeni Milena in medtem ko ima opravek v kuhinji, poskrbi Piki za samopostrežbo. Na hodniku si tako mimogrede,
...za Pikija pa piškot
Milena z možem in svojima ljubljencema
ne da da bi hotel s tem užaliti Mileno, privošči ščepec zelenih listov iz okrasne posode, kjer je raslo zelenje.
Da sta tudi bojevnika in ne samo Milenina scrkljanca je dokazal mož, ko je stekel pred backoma ter se na hitro ustavil, zasukal in stegnil roko. Backa sta se z vso ihto zaletela v njegovo roko in ga bušknila. Zjutraj že pred peto uro zbudi Mileno možev glas, ko jo pokliče: »No ti živinorejec vstani«. Vendar pa to ni težka zahteva, saj Mileni sploh ni težko izvršiti tega jutranjega opravila, nahraniti svoja backa. »Ko je bil na obisku znanec in videl backa, je rekel, da ima sedaj drugačno mnenje o njih. Včasih za koga pravijo, da je v glavo kot koštrun, vendar če pogledam Rikija in Pikija vidi, da so to prav prikupne glave« spet med smehom pripomni Milena.
Piki je sedaj pravkar dopolnil tri mesece in ko se odloči, da leže v travo, posut uka vse okrog sebe, bolje kot to naredi kosilnica.
In ko odhajam z dvorišča* stoji Milena obkrožena z obema backoma, z dvema muckoma, z drugega konca dvorišča jih
opazuje hišni kuža, za hišo pa jo že pričakuje množica zajčkov. Prijeten nasmeh zopet zasije na obrazu in takega zna ohraniti tudi za naslednji dan na svojem delovnem mestu.
Vida Vodlan
BLIŽA SE KONEC ŠOLSKEGA LETA...
»Ko boste pisali moje spričevalo, tovariš, vas lepo prosim, da upoštevate bolno srce mojega očija!«
Sindikat in mladina
Odpri oči - evo ('.narave, odpri srce - evo ti življenja.
(Emile Zola)
PRIMORSKA VAJSJ
Vse kaže, da je sedanja težka situacija kar nekako zamorila ljudi, oziroma jih naredila brezvoljne, kar se odraža tudi pri raznih družabnih prireditvah ali izletih.
Za naš letošnji prvi sindikalni izlet se nas je od preko tisoččlanskega kolektiva komaj uspelo zbrati 36. Torej je še nekaj takih, ki niso opustili tradicije.
Obetal se nam je lep dan, čeprav je bilo zjutraj še kar hladno. V soboto ob 5,30 zjutraj smo se odpeljali izpred Tosa-me in spotoma pobrali še dva zamudnika. S seboj smo imeli vodičko Marijo iz agencije Golf turista, ki nas je vseskozi opozarjala na razne znamenitosti krajev ob poti, po kateri smo se peljali proti Primorski. Zlasti »zgovoren« pa je bil voznik Derviš, kateremu smo v šali rekli, da smo si zapomnili vse njegove vice.
Naš prvi postanek je bil v Postojni, kjer smo si privoščili obvezno kavico in morda še kaj. Z avtoceste smo krenili proti Vipavski dolini, kjer smo si lahko dodobra napasli oči ob pogledu na razkošno cvetočo pokrajino. Raznobarvne vrtnice so krasile domala vse vrtove ob hišah in tudi bujno cvetoče bršljinke so se bohotile na marsikaterem balkonu.
Kar hitro smo dospeli na naš prvi cilj. Postanek pred mejo je bil sicer kratek, saj smo imeli komaj uro časa, da smo »skočili« čez mejo po manjših nakupih. Razlog za tako kratek postanek je bil ogled pršutarne v Kobjeglavi, kjer smo imeli dogovorjeno uro obiska. Pršutarne si nismo mogli ogledati v notranjosti, ker je bil tam dela prost dan, pač pa smo si iz prostora, kjer smo imeli degustacijo njihovih proizvodov (pršuta in mortadele) ter kozarčka terana, ogledovali »svinjske proizvode« kar skozi zastekle-ne odprtine. Prijazna tovarišica iz pršutarne nam je povedala nekaj zanimivosti
njihove »proizvodnje« pršuta. Tu sicer pršut samo »zorijo« kar traja približno leto dni. Pršutarna v Kobjeglavi je največja, saj ima v enem procesu zorenja kar okrog 40.000 pršutov, ostale pa nekako po 10.000. Njihove proizvode smo lahko celo kupili, saj nas je v to prisilila degustacija in pa želja, da tudi domov prinesemo nekaj teh dobrot.
Nadalje nas je pot peljala mimo Dor-nberga in Branika (nekdanjega Richen-berga), kjer smo lahko opazovali velike nasade breskev in vinske trte. Na vzpetini nad branikom smo videli grad, ki ga sedaj obnavljajo, kot nam je povedala naša vodička. Ko smo se peljali mimo
Štanjel na Krasu
Prvačin, smo zvedeli tudi za znamenitost tega kraja. Nekdaj so namreč prvaške žene hodile v Egipt kot dojilje. Zapustile so svoje malčke in družine in za dve ali tri leta odšle v Egipt, kjer so kot dojilje zelo dobro zaslužile in se potem vrnile k svojim družinam.
Ustavili smo se zopet v kraju Štanjel, kjer smo si ogledali znameniti štanjelski grad iz 14. stoletja in staro kraško hišo blizu gradu. Tu smo lahko videli, kakšni mojstri v klesanju kamenja so bili včasih, saj so celo žlebovi in pa nosilci žlebov izklesani iz kamenja. Zanimiv je pogled na grajski park z bazenom in na nekdanje grajske cvetlične gredice, ki jih je sedanji prebivalec grajskega stolpa zaradi praktičnosti spremenil v zelenjavne.
Postanek v Lipici je bil za nekatere, ki smo si kobilarno in pa program že večkrat ogledali, kar predolg in smo nestrpno čakali, da se odpravimo naprej. Tudi Lokev je bil dokaj zanimiv kraj za nas, saj smo imeli obilo zabave pri nakupovanju ovčjega sira od prodajalca ob cesti in ob degustaciji suhih češpelj. Tudi avtomobilski »mimovoz« primorske poroke smo uspeli videti in bili celo deležni bonbonov in konfetov, ki so jih razpoloženi svatje metali skozi okna avtomobilov. V restavraciji s štirimi zvezdicami, ki je lepo urejena, a je bila do našega prihoda popolnoma prazna, smo si pogasili žejo, nakar smo se odpeljali proti našemu predzadnjemu cilju - Močilniku, kjer nas je čakalo pozno kosilo oz. zgodnja večerja in še nekaj, česar nismo predvidevali. To, da je bila večerja pod sindikalno ravnijo, je sprožilo splošno nezadovoljstvo in zahtevo po šefu, ki je priznal, da meso res ne diši ravno najbolje in takoj za nadomestilo predlagal še narezek po večerji. Ta pa je v glavnem ostal na mizi, saj so se nam ob dobri glasbi ansambla »Ringlšpil« odpodile vse slabe misli. Veselo smo se vrteli tja do enajste ure, ko smo se odločili, da odpeljemo proti domu, čeprav bi nekateri radi ostali do jutra.
Domov smo se vrnili v času kot se za tak izlet spodobi in kar prijetno razpoloženi. Drugič se nam pridružite še vi, ki ste iz kakršnihkoli razlogov ostali doma!
Majda Štempihar

-	Z živci sem čisto na koncu. Telefon me zbudi vsakih 10 minut.
-	Kaj ga imaš v spalnici?
-	Ne v pisarni. Zakaj vprašaš?
e MLADINCI NA KOROŠKEM
Koroška - veliko lepega je bilo že povedanega in napisanega o njej, vendar smo mladinci Tosame šele sedaj bolj podrobno odkrili njene lepote in čare. V teh pomladanskih dneh, ko se narava vsa razkriva v svoji veličini, smo se preko mejnega
prehoda Ljubelj odpeljali proti Celovcu.
Najprej smo se ustavili pri Šparovcu in si že tam »malo?!« sprostili denarnice. Nato nas je pot vodila do trgovskega in kulturnega središča pokrajine. Skupaj smo si ogledali zmaja pred Mestno hišo, ki je simbol mesta. Tu smo se razšli po nakupih in nekaj naših nadebudnih fantov je že našlo »izvir« dobrega koroškega piva, da si pogasijo žejo in si popravijo razpoloženje. V prijetnem vzdušju smo se odpeljali do Minimundusa in si tam ogledali svet v malem. V dobrih
mejnega prehoda Podkoren vračali proti domu. Pot nas je vodila v Gozd Martuljek, kjer smo v hotelu Špik (v Klubu Bojana Križaja) večerjali in kovali načrte za prijeten in zabaven večer. Toda šofer nam ni bil »naklonjen« in ni upo-
Bilo je veselo...
Skupinski posnetek pred mestno hišo v Celovcu
dveh urah smo »prepotovali« cel svet in se slikali pred najzanimivejšimi svetovnimi zgradbami. Seveda ne gre, da si na Koroškem ne bi ogledali Vrbskega jezera, ki je pravi biser Koroške. To jezero že dolga leta privablja turiste od vsepovsod in jih navdušuje s svojo čistostjo in svežino. Peljali smo se še do Osojskega jezera, nato smo se preko Beljaka in
števal naše želje. Razpoloženje sta popravila Franci in Marko, ki sta brenkala na strune svojih kitar, pa tudi Janko je pravilno dvigoval svoj glas. Ivanček je kot vedno s svojimi šalami pritegnil pozornost in nas zabaval vse do doma.
Torej, nasvidenje na prihodnjem izletu! (Lahko vam zaupam, da bo daljši!)
Irena
Med mnogimi,
ki letos odhajajo v pokoj, je tudi
RAJKO DJURAŠEVIČ
Preživel je 23 let v kolektivu, za katerega pravi, da mu je neizmerno prirasel k srcu. Vendar se zaveda, da čaka na delo še dosti mladih, zato se umika v pokoj.
Rajko, ki je po rodu Črnogorec, je prišel v Slovenijo leta 1961. Najprej si je poiskal delo v Agroemoni - na Pšati. Delo je bilo precej naporno, saj so v tistem času izvajali melioracije. Leta 1966 se je zaposlil v TOSAMI kot belilec, kjer je ostal do upokojitve. Ves čas je delal na štiri oz. tri izmene.
Pravi, daje bil z vsem zelo zadovoljen, pa naj si bo z odnosi med sodelavci, samim delom in osebnim dohodkom.
Vedno se je skušal prilagoditi navadam in življenju v Sloveniji in zdaj, ko po 23 letih zapušča Tosamo, pravi, da nima ene slabe misli ali besede o čemer koli! Vsem je neizmerno hvaležen za tovariške odnose, dobro počutje in razumevanje, ki ga je bil deležen.
Pravi, da bo čas, ki mu je odmerjen za preživljanje upokojenih dni, izrabil tako kot drugi. Zaveda se, da bo denarnica nekoliko tanjša in da se bo treba znajti, kot nešteto drugih.
Da bi zapustil Slovenijo za stalno, tudi ne razmišlja, lahko pa se bo odpravil k
Št. 6-junij t989
svojim v Črno goro in Vojvodino.
Rajku želimo, da bi se še naprej tako dobro počutil med nami, zdrav užival pokojnino in se še kdaj spomnil na svoje sodelavce.
STANKA KLOPČIČ
Ko je Stanka dopolnila 20 let, se je zaposlila v Tosami, takrat še sicer v »Vati« in ji ostala »zvesta« celih 35 let.
Najprej je delala v tkalnici ovojev, od leta 1961 dalje pa v računovodstvu. Delala je pri izračunavanju osebnih dohodkov, knjižila na ascoti in zadnja leta drobni inventar.
»V letih mojega dela v Tosami sem doživela in doživljala veliko lepega, razveseljivega, ko smo gradili, upeljevali novo tehnologijo, nove stroje, ... danes preletim vsa ta dogajanja in se spomnim, da šteje sedaj tovarna preko tisoč zaposlenih, s srečo in veseljem zapuščam kolektiv z eno samo željo, da bi se med seboj razumeli in še naprej dosegali take uspehe«.
»Sebi osebno želim le zdravja! Ker svoje družine nimam, bom pomagala sorodnikom, domačim, kjer me bodo rabili, hodila v naravo - hribe in pač počela stvari, za katere do sedaj ni bilo toliko časa«.
Stanki se prisrčno zahvaljujemo za njeno vloženo delo in prispevek v razvoj naše Tosame in ji želimo mirno, zdravo in srečno uživanje upokojenih let!
AM DIMIČ
Ani je delala v Tosami 12 let in tu je tudi dočakala upokojitev. Začela je z delom pri cik-cak vati in ostala tam do da-
našnjega dne. Spomini na preživeta leta v Tosami so lepi, s sodelavkami so se dobro razumele in prav rada je hodila na
delo. Delovne dobe sicer nima dovolj, vendar se je odločila za starostno upokojitev. Pravi, da se počuti zdravo in sposobno za delo, vendar bo izpraznila delovno mesto mlajši generaciji.
In tako svetuje tudi drugim. Pojdi v pokoj takrat, ko si še toliko zdrav in čil, da pokojnino lahko tudi uživaš!
Kakega posebnega načrta nimam, kaj bom počela v pokoju. Gospodinjska, hišna dela, bom opravljala nekoliko bolj umirjeno, urejala vrt, ki mi je v posebno veselje in seveda malo več prostega časa si bom privoščila.
Tudi mi želimo Anici, da bi uživala pokoj tako, kot si ga želi! Obenem se ji zahvaljujemo za njeno vloženo delo in kličemo: SREČNO!
Vladka
VIDA MARENK
Zapustiti delovno organizacijo po 35 letih dela v njej, ni enostavno. Tovarna ti postane drugi dom, v njej doživiš veliko lepih, veselih, pa tudi žalostnih in grenkih trenutkov. Zato je bila za Vido junijska delovna sobota verjetno eden najtežjih, pa hkrati tudi najlepših dni v življenju. Bila je njen zadnji delovni dan pred odhodom v pokoj.
Svojo delovno pot je začela v tkalnici, stara komaj 15 let. Od tam se je nato preselila v konfekcijo, kjer je po različnih delih vztrajala-do svoje upokojitve. Nima slabih spominov na tovarno, edino kar pa jo je močno peklo je to, da vlada premalo razumevanja za tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Pravi, da se je s sode-
lavci močno zavzemala za to, da bi nekaj let pred upokojitvijo zvišali osnovo za izračun pokojnine. Resnično je žalostno, da po toliko letih vloženega dela nimaš dostojne pokojnine za preživljanje. Čeprav ni uspela za sebe, pa vseeno upa in želi, da bi se to le spremenilo vsaj za tiste, ki se v pokoj šele odpravljajo.
Povedala mi je še, da se bo novega dnevnega ritma hitro privadila in da nima skrbi kam z »odvečnim« časom. Veseli se že, da se bo lahko posvetila svojim vnukom, vrtu, vsemu kar jo veseli. Želi si le zdravja.
Tem željam se pridružujemo tudi mi in pridajamo še zahvalo za njen doprinos v vseh 35 letih službovanja v Tosami.
Zdenka
Poiskali smo odgovor:
Po izletu upokojencev je bilo veliko pripomb, če smo denar dobili le tisti, ki smo bili na izletu. No upam, da ste ga med tem časom večidel že prejeli, tisti, ki ga še niso dobili, pa prosim, da ga čimpreje dvignejo osebno v blagajni ali morda preko soseda, znanca ali sorodnika. Najbolj oddaljeni in tisti, ki nimajo nikogar, da ga pride iskat, pa ga bodo dobili po pošti.
V tovarni so mi povedali tudi glede zanimanja upokojencev za nakup TO-SAMINIH izdelkov in odpadkov. In sicer velja za upokojence isto kot za člane kolektiva - nakup je možen vsak prvi petek v mesecu.
Ivanka Ogorevc
Del zdravila predstavlja želja za ozdravljenje.
(Seneka)
Iz naše obratne ambulante
Marsikatero žensko bolezen bi lahko preprečili
Ginekološki pregled:
Ženam po dvajsetem letu priporočamo enkrat letno redni pregled pri ginekologu.
Z ginekološkim pregledom lahko odkrijemo vnetja rodil. Najpogostejša obolenja v rodnem obdobju žene so vnetja nožnice, ki se kažejo z belim tokom in drugimi spremljajočimi težavami. So predvsem neprijetna, lahko pa so tudi osnova za vnetja maternice in jajčnikov, katerih posledice so resnejše. Vnetja nožnice uspešno zdravimo, vendar je potrebno vedeti, da moramo pogosto zdraviti tudi partnerja. Ob ginekološkem pregledu jemlje ginekolog brise na raka-vost, s katerimi odkrije predstopnje rakavih obolenj. To še niso prava rakasta obolenja, niti ni nujno, da se kdaj spremenijo v rakasto obolenje. Brise kontroliramo, zato lahko ukrepamo, preden bi se rak pojavil. S posebno pripravo - kol-poskopom (ki poveča do 30 x) ginekolog opazuje vrat maternice, kjer so rakaste spremembe najpogostejše. Za ginekološki pregled naj se odloči žena tudi ob načrtovanju - planiranju družine.
Pod načrtovanjem družine razumemo:
-	načrtovanje nosečnosti
-	preprečitev nosečnosti
-	zdravljenje neplodnosti - sterilnosti.
Prvo nosečnost priporočamo med 20.
in 25. letom, idealni presledki med porodi so 2 - 3 leta.
Nosečnost oz. spočetje umetno preprečimo s kontracepcijo, kontracepcijska sredstva so: pene, svečke, kondom, diafragma, maternični vložek, tablete...
Splav je umetna prekinitev nezaželene nosečnosti do 10. tedna (le-te računamo od prvega dne zadnje menstruacije) na ženino zahtevo.
Sterilizacija je trajen poseg, s katerim umetno odvzamemo oploditveno sposobnost ženi ali možu. To storimo z manjšim operativnim posegom. Dovoljena je po 35. letu starosti, na prošnjo posameznika in po 6-mesečnem obdobju, potrebnem za premislek.
Okrog 10 % zakoncev je neplodnih.
V 45 % je vzrok pri ženi, v 40 % pa pri možu. Ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti je pravica obeh partnerjev.
Redne ginekološke preglede priporočamo tudi v nosečnosti. Žena naj na prvi pregled pride do tretjega meseca nosečnosti.
Zdrave nosečnice nato vsak mesec obiskujejo posvetovalnico, kjer redno nadzorujejo rast ploda, splošno zdravstveno stanje žensk, nosečnost, ženske poučijo o zdravem načinu življenja, pravilni prehrani in o duševnem zdravju.
Pregled dojk: Za rakom na dojki nekatere skupine žensk pogosteje oboleva-
jo. Gre za:
-	žene nad petintridesetem letom starosti
-	žene, katerih sorodnice so imele raka na dojki
-	žene, ki so pozno rodile in niso dojile ali pa so le malo dojile
-	žene, ki so že imele raka na eni dojki
-	žene s pozno zadnjo in zgodnjo prvo menstruacijo.
Enkrat mesečno v prvih dneh po perilu (deseti dan prvega dne menstruacije) naj si ženska sama preišče dojke.
Dojki si ogleda v ogledalu, z rokami spuščenimi ob telesu, z rokami uprtimi v bok in z dvignjenimi rokami.
Opazuje naj spremembe oblike dojk, bradavice, vdrtost, morebiten izcedek iz bradavic.
Dojke naj si leže in sede v celoti otiplje z eno ali obema rokama. Prav tako naj si otiplje pazduho.
Ob kakršnikoli spremembi oz. ob dvomu naj gre takoj k zdravniku v dispanzer za bolezni dojk ali k svojemu zdravniku.
Uspehi zdravljenja so tem boljši, čim bolj zgodaj je bilo ugotovljeno obolenje!
ZAHVALA
O pričetku, poteku in zaključku naše zbiralne akcije v korist »tistih novorojenčkov, ki potrebujejo več kot samo mamo« smo pisali v februarski in marčevski številki našega glasila. V tej številki pa objavljamo zahvalo, ki smo jo za naš prispevek prejeli iz Univerzitetne ginekološke klinike.
Spoštovani!
Ne bomo besedičili. V imenu naših Mihcev, Klemenov, Špele in drugih novorojenčkov - hvala lepa, ker ste pomagali pri nakupu prepotrebnih aparatov.
UNIVERZITETNA GINEKOLOŠKA KLINIKA LJUBLJANA
Direktor: primarij, dr. Vasilij Cerar
ZA TISTE NOVOROJENČKE, KI POTREBUJEJO VEČ KOT SAMO MAMO
Če si moder, lahko morečo nočno nespečnost spremeniš v svoje najplodnejše ure.
Umetnost življenja? - Slediti odvijanju dneva. Brez napora, brez odpora. Zatipati nitko svojega bitja, svojo mero, svojo glasbo, svojo pot.
Bistvo človekovega miru in sreče je v vprašanju, ali se opravila, nujna za preživetje v določenem okolju, pokrivajo z njegovimi osebnimi nagnenji, potrebami.
Koliko ljudi pogublja nenehna potreba po ugajanju!
27. junij - Dan samoupravljalcev
Stare vrednote bledijo...
Če ne bi imeli stanja, kakršnega pač imamo v Jugoslaviji, bi nemara bil tale zapis bolj vznesen. Če sem iskren, je v preteklosti tudi največkrat bil.
Ob neki priliki sem zapisal, da so krizni časi stanje družbe, ko stare vrednote bledijo, nove pa še niso zloščene. Nisem pa si mogel predstavljati, da je to čedalje bolj res.
geslo »Tovarne delavcem«, bi bila današnja Jugoslavija hudo drugačna. Nedvomno bolj bogata, boljši življenjski standard itd. itd. Še je čas, da to geslo, pa čeprav po 40 letih končno postane »meso in kri«, čeprav na sodobnejši način. Približno današnji stopnji razvoja tehnike tehnologije - in človeka.
Za človeka gre! Človek pač želi živeti v državi po svoji meri in ne obratno. To je bistvo demokracije. Resnična demokracija pa je pravo samoupravljanje.
Milan Drčar

M*
27. junija 1950 - pred malo manj kot 40 leti so (smo) delavci dobili tovarne v upravljanje. Odpravljen (na papirju) je bil centralizem sovjetskega tipa in tudi še po sprejetju Zakona o združenem de-m, smo bili prepričani, da je ta model socializma dokončno za nami. Bolj ko so se napetosti v družbi zaostrovale, je postalo jasno, da se kljub leporečju in zakonodaji čedalje bolj uveljavlja, mimo volje delavcev in ljudi, administrativno urejanje vseh zadev.
Kar pa je še večja ironija, krah politike, gospodarstva tudi mednacionalnih odnosov, ti isti, »administrativci« pripisujejo samoupravljanju. S takšno tezo se nisem in se tudi ne nameravam strinjati.
Če bi poslušali glas pameti v ljudeh, do tega sploh ne bi prišlo. Na žalost pa so bili pomembnejši od ljudi, njihovih pobud in rešitev-nekakšni »višji« interesi.
Zato tudi važnejši ljudje v zahtevah po demokratičnosti včasih delujejo mimo sistema, ker je tudi sistem »višjih« interesov deloval mimo sistema samouprave. Tako se pač rojeva to, kar se pač rojeva: od »protibirokratske« revolucije do ustanavljanja »strank«.
Toda!
Toda, če bi dobesedno vzeli takratno
Želja po potovanjih
Postal sem mornar
Želja po spoznavanju novega, neznanega, je prisotna v vsakem človeku, saj navsezadnje brez »radovednsoti«, ni napredka.
To sem svojčas občutil na lastni koži saj me je moja želja po potovanjih vodila v domala vse luke SREDOZEMLJA in ZAHODNE AFRIKE. Poskušal bom kar se da doživeto predstaviti potovanje
s prekooceanko, na kateri sem živel in delal skoraj dve leti. To je pravi izziv za mlade fante, ki bi si želeli ogledati svet ter obenem zaslužiti kak dinar (dolar).
V	bistvu je to res najcenejši način potovanja, seveda za ljudi, ki jih ni strah vode. Delo na ladji je sicer dokaj naporno, saj klimatske spremembe in sam način življenja povzročata nemalo težav, vsaj v začetku, vendar vsa ostala doživetja potisnejo vstran večino spremljajočih težav.
Moja odločitev, postati mornar na prekooceanki, je dozorela med služe-nejm vojaškega roka v PULI, čeprav sem že prej premišljeval o tem. V PULI, kjer sem služil mornarico, sem prišel v stik z ljudmi, ki so že pred služenjem voj. roka opravljali delo na ladjah, s katerimi so razvažali različno blago na vse konce sveta. Prav ti ljudje so mi pravzaprav pomagali, da sem se lažje odločil.
V	pogovorih z njimi sem dodobra spoznal življenje pomorščaka, seveda teoretično. Sklenil sem, da se po služenju voj. roka odpravim v svet pa kar bo pa bo.
Z nestrpnostjo sem dočakal dan, ko sem lahko državi vrnil uniformo. Poiskal sem si službo, kajti v vojski se žal ne da nič prihraniti, kakšnih zalog denarja od prej pa tudi ni bilo. Je že tako, da brez denarja tudi želje ostanejo smo »želje«. Začel sem s pripravo dokumentov za legalno vkrcanje. Pri SPLOŠNI PLOVBI, edinem Slovenskem ladjarju, so mi obljubili delo, v kolikor uredim dokumente. Nekako v pol leta mi je uspelo zbrati vsa potrebna potrdila, s katerimi sem dvignil POMORSKO KNJIŽICO, imenovano tudi »MATRIKULA«. Brez nje si lahko mornar samo na suhem.
Dokumente sem odnesel v PIRAN,
Ognjeni krst na ladji
na kar so mi v parih dneh poslali nalog za vkrcanje na ladjo »POSTOJNA« kot čistilec stroja. Ne sliši se preveč vabljivo, kajne? Vendar druge izbire ni bilo. Imel sem poklicno šolo, nisem pa imel prakse na ladji, zato sem moral opraviti eno potovanje kot čistač stroja, da sem se temeljito seznanil z ladijskim motorjem, kajti na drugo potovanje sem že odšel na novem delovnem mestu.
Težko bi vam opisal kakšni so bili moji občutki tisti dan, ko sem stal s potovalko v roki na pomolu v KOPRU in gledal ladje, ki so bile »na sidru«, (»na sidru« pomeni, zasidrane pred pristaniščem v pričakovanju, da jih raztvorijo) Med nji mi je bila tudi »moja« ladja. Poln negotovosti sem razmišljeval: »Zdaj je še čas, da si premisliš!« drugi jaz v meni pa me je hrabril: »Pa ja ti ni srce padlo V hlače! Ni junak kdor se ne boji, temveč kdor premaga v sebi strah!«
Iz premišljevanja me je predramil glas
ladijske sirene, ki je oznanjal prihod ladje POSTOJNA v matično luko. Ladja se je vrnila s poti po ZAHODNI AFRIKI. Vozila je na liniji »JUGOSLAVIJA -ZAHODNA AFRIKA«. Potovanje je trajalo cca. 3 mesece, dan več ali manj. Zvok sirene je bil obenem pozdrav domovini. Tega občutka tedaj še nisem poznal, sem pa kasneje vsakokrat ob prihodu v KOPER začutil tisto brezmejno veselje, ki se ga ne da opisati, moraš ga doživeti.
Počasi sem se napotil v luko KOPER, kjer so pravkar privezovali »moje plavajoče delovne mesto«. Zmagal je moj drugi »jaz«.
Nisem se takoj javil kapitanu, pač pa sem še nekaj časa opazoval mornarje, kako so bili vešči svojega dela. Bili so tudi dokaj dobro razpoloženi, saj so pristali v matični luki, to pa ni kar tako. Tukaj sojih čakali sorodniki: žene, otroci, dekleta. Pa še nekaj je bilo, zaradi česar je bilo zadovoljstvo še večje - denar, plača treh dolgih mesecev.
(Se nadaljuje)
INTERNI RAZPIS
Po sklepu Delavskega sveta z dne 22. 5. 1989 se objavlja razpis za izbiro imena za nov oddelek, katerega proizvodnja bodo higienski izdelki za ženske in otroke. Predlog za ime tega oddelka naj bo povezan z značilnostmi proizvodnje tega oddelka.
Predloge za novo ime oddajte v tajništvu v roku 15 dni po objavi v glasilu »Tosama«. Predlogi morajo biti šifrirani v zaprti kuverti z oznako »za razpis za ime novega oddelka«. Avtor se izkaže s kopijo predloga.
Komisija, imenovana s strani delavskega sveta, bo izmed prispelih predlogov izbrala najustreznejšega in nagradila z denarno nagrado v višini 500.000.-din.
Predsednik komisije: Janez Leskovec, dipl. oec.
Poročilo o gibanju osebnih dohodkov v mesecu aprilu 1989
Poročilo o gibanju osebnih dohodokov v mesecu aprilu vsebuje podatke po oddelkih, sektoijih ter za celotno delovno organizacijo.
Podatki vsebujejo osebne dohodke za polni delovni čas ter osebne dohodke pripravnikov.
Povprečni najnižji in najvišji osebni dohdek povzemamo po metodologiji obrazca RAD-1.
Najnižji osebni dohodek je bil dosežen v oddelku otroške konfekcije pri opravljanju del in nalog ocenjenih s 5 krat in z dosegom individualne delovne učinkovitosti 79,2 % ter brez dodatka faktoija delovne dobe.
Albina Kosmač
FOS0ČIL0 0 GIBANJU OD V DO TOSAHA 2A rasEC APRIL_ Štev. poročila ‘l/'8^
RAZREDI V		P n	0 I	zve	D N	I	E K	TOR			SKS	ERS	KS	TRS	S0N	VOD. DO	D 0 TOSAMA
000 din	PR	TO	TŠT	BE	VO	MI	SK	0K	PMS	KD-							
1800	Ti					57	10	5	7			1			1		64
18oo-19oo	•*	8	2		1		14	13									75
19oo-2ooo	1	9	7			55	28	18	15		6			1			115
2ooo-21oo	4	lo	4			29	17	14	14		2		17	1			112
21oo-22oo		9	11			lo	6	13	9		4	1	15				73
22oo-25oo	4	7	9			4	3	3	8		3		7	2			5o
23oo-24oo	1	2	11	4	i _	5	1	1	4			1	7	2			58
2«oo-25oo	i	1	4	i	2			1	1	1		3	7	5			87
25QQ.-_26oo	3		2	4	2		1	1	4		1	1		9			28
	2 .		1	4	1	5	1					3	1	7			23
27oo-28oo		1	5	4	2	1		l			1	1	3	6			23
28oo-29oo	3	1	1	2	2	1	1				4	2	3	3			23
			1	3	1	2	1	1		1	2	3	5	6	1		~	?7
3ooo-31oo			1	4	2	1	1		1		2	2	4	9		1	28
31oo-32oo	1	3	3		1	2		l	3	1			5	7			27 •
52oo-33oo	1		1		1	2			2			2	3	4			16
35oo-34oo			. 2	1		2					1	1	1	2			10
34oo-35oo			2	1	1	1			1	1	2		5	3			15
35oo-56oo				1	1						1	2	1	5			11
36oo-57oo	2	1			1			l	1	2	1		2	3			14
37oo-38oo							2	1			2	1	1		1		8
5800	•>	1	1	1	3	3	1	1		1	?	8	6	11	18	3	1	55
SKUPAJ	3o	%	66	S2	22	168	87	|71	69	8	37	50	%	38	6	!>	865
POVPREČNI OD 2.441.J15 KAJNIZJI OD 1.5»0.»lo r-JVISJI OD S.RS7-020

UicMtiodboi Trase:
\lrfi Beiiet. Mijdi Šleapfei. Iren W Joie Podpeiir, ig.. Ja Videipr, Duia AiMj • OOZSS, Mii Dior • OOZK, Duto Ved« ■ OOZSMS, Nuli kora« - bhgapi. lioki KoUj - ghni traki.
Ghdo TOSAMA mjijijo iWnd ddovie Mpaudje TOSAMA, Yr, Vuonmi 35. liliji e** ■eeoo > 1600 riodi. - TA: TCP .Djuo Safaj., TOZD Piptorti? krio.
J
« | i

m J Uii
Hvala vsemf ki ste bili v mislih z nami ob nenadni smrti žene - matere.
-* Franc Peterlin
Miran, Prelovšek Boris, Rozman Janez, Rožič Janez, Stare Janez, Štrukelj Minka, Volčini Peter, Vrenjak Ivan
Predstavnikom sindikata »TOSAME« se prav lepo zahvaljujem za obisk in denarno pomoč med mojo boleznijo.
Olga Piliček
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz proizvodnje medicinskih sredstev iskreno zahvaljujem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Kolektivu pa želim še v naprej veliko delovnih uspehov.
Marjeta Kamenšek
Ob mojem odhodu v pokoj hvala, vsem sodelavcem in sodelavkama iz belil-nice za spominsko darilo in lepe želje. Zahvaljujem se tudi vodstvu DO za knjigo, vsem pa želim veliko delovnih uspehov.
Rajko Djuraševič
(SF] ROJSTNI DAN v mesecu juniju :	praznujejo
PROIZVODNI SEKTOR Proizvodnja medicinskih sredstev Barlič Maijeta, Breznik Dušan, Burja Renata, Kočar Peter, Lenček Ivica, Miketič Mojca, Petrovič Breda, Ravnikar Francka, Ručigaj Olga, Resnik Erika, Zajc Anica
Pripravljalnica
Kušar Antonija, Keršič Pavla, Lavrič Janez, Požar Anton, Svetlin Marjan,
Tkalnica ovojev
Kerč Ljudmila, Keržan Ani, Petrič Igor, Smrekar Frančiška, Stare Olga, Šimenc Ani
Tkalnica širokih tkanin Bonšek Milena, Hren Darja, Hudmal Ivan, Križman Oto, Kos Sabina, Lipovšek Marija
Belilnica
Drčar Milan, Pervinšek Janez
Ob smrti najine mami Tilke Cerar se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem mikalnice in oddelka pomožnih medicinskih sredstev za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujeva se tudi sindikalni organizaciji za pisno sožalje in denarno pomoč ter pevcem Tosame za ganljivo zapete pesmi ob slovesu.
Vsem še enkrat hvala.
hčerki Olga Korošec in Ida Urbanc
Ob smrti mojega očeta Slavka Lovrača se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice ter sindikalni organizaciji lepo zahvaljujem za denarno pomoč.
Dragi Klemenc
Otroška konfekcija
Grilj Petra, FJafner Marta, Klopčič Irena, Muhič Maijeta, Škarja Marija, Urbanija Marta, Zupanc Marta, Urankar Ivanka
Sanitetna konfekcija Ficko Zora, Hribar Alojzija, Jerin Antonija, Simčič Renata, Zajc Metoda,
Mikalnica
Blatnik Slavka, Cencelj Marija, Čevka Cirila, Dimic Marija, Hančič Klavdija, Jeras Tatjana, Kovačič Ana,.Kveder Vida, Antonin Marta, Orehek Jože, Pavli Ana, Rožič Srečko, Pevc Vladimir, Se-dušak Ema, Šorn Jelislava, Šum Marija, Štirn Milan, Urankar Sonja, Vrhovec Maijeta, Vehovec Boris, Žulič Vida, Lebar Pavla
Vlakovinski oddelek
Mihelčič Dušan, Nakrst Peter, Stražar Dragan,
Vodstvo PS Kerč Joži
KOMERCIALNI SEKTOR
Cerar Franc, Grošelj Rok, Juhat Vera, Jemec Ivica, Mushica Bajram, Omahna
SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
Hafner Marjan, Kerč Olga, Rožič Alojzija, Vodlan Feliks, Novak Igor
TEHNIČNO RAZVOJNI SEKTOR Ceglar Milan, Capuder Alojz, Kamin Pavla, Novak Franc, Rems Janez, Šarc Janez, Brodar Srečko, Škrjanc Stanislava, Jelnikar Terezija, Andrejka Anton, Belcijan Franc, Kump Ciril, Pišek Stanislav
EKONOMSKO RAČUNOVODSKI
SEKTOR
Peterka Simona
^ PRIŠLI:
Potočnik Melita - OK Cerar Igor - VL Jamšek Franc - TRS
^3 ODŠLI:
Smolnikar Štefka - pred. upok. Prašnikar Mici - upok.
Jeretina Marija - upok.
Marinček Danica - upok.
Djuraševič Rajko - upok.
Rode Brigita - spor.
Pišek Stanislav - JLA Vučko Mojca - spor.
Vidmar Marta - spor.
^3 RODILI SO SE!
Černelč Mojci - sin Škrjanec Stanki - hči Cerar Marti in Marku - sin Čevka Cirili - hči Novak Lidiji - hči Dolinšek Zdenki - hči
E®3 POROČILI SO SE:
°,
Gregorič Zdenka por. CERAR Štirn Mojca por. ZENKOVIČ

NAGRADNA UGANKA
* Ime in priimek: ___________________
Oddelek: _______________________
Rešitve oddajte do konca meseca.
Zastopniki petih poklicev so na sličicah in pod vsakim je pet kosov orodja. Toda le štiri od teh petih potrebuje vsak od možakarjev pri svojem delu, eno orodje pa je povsod odveč. Ko ugotovite katero orodje je odveč, prekrižajte tisto številko in rešitev oddajte v nabiralnik za nagradno žrebanje.

V marčevski številki Tosame smo namesto križanke zastavili vprašanje o vsebini skrivnostnega pogovora pustnega pingvina in neznanega Tosamovca. Ker pa je bil odziv zelo skromen, pravzaprav ga razen s strani uredniškega odbora sploh ni bilo, tudi nagrad nismo podelili. In na našega pingvina skoraj že pozabili. Ker pa so nas nekateri pobarali, kako je s tem, vseeno objavljamo nekaj »naših« domislic v zvezi s sliko:
-	Hej, a mogoče veš za poceni marke (nemške, ne poštne)?
-	Saj si samica, kajne, da se ne motim?!
-	Škoda, da te ne morem vzeti s seboj domov zaradi vse dražjega mesa.
-	Zakaj pa jočeš? Saj ne jočem, samo robca nimam, pa si nos brišem v tvojo ramo.
-	Pingvinček, ali imaš s seboj kaj ledu? Mali bi ga vrgel med cene...
-	V moji domovini me zebe. Pri vas imate »vročo« situacijo, pa sem se prišel pogret.
88
Na nagradno križanko iz majske številke pa je prispelo 37 rešitev. Dobili smo tudi pripombo, da je križanka pretežka. Vendar pa, kdor je kdajkoli poskusil sestaviti križanko ve, da to ni enostavno delo. Veliko truda in znanja je treba vložiti in včasih se ti pri kakem pojmu pošteno zakomplicira in je tudi rešitev zato težja. Na splošno pa smo ugotovili, da od nagradnih iger še najraje rešujete križanke. Vabimo vse, ki jim sestavljanje križank ni neznanka, da nam pomagajo, da bomo z gradivom za zadnjo stran vedno preskrbljeni.
Izžrebani pa so naslednji reševalci:
1.	nagrada: Mojca Kos, PS-tkalnica širokih tkanin
2.	nagrada: Franc Jamšek, TS-elektro delavnica
3.	nagrada: Minka Štrukelj, KS-prodaja
ČESTITAMO!