463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
IN MEMORIAM
Prof. dr. Jo‘e Kastelic (1913–2003)
20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil
nestor anti~nih {tudij na Slovenskem, zaslu‘ni profesor
Univerze v Ljubljani Jo‘e Kastelic. Njegovo tematsko izred-
no {iroko in raznovrstno delovanje v slovenski kulturi in
znanosti se razteza v ~asovnem razponu ve~ kot treh ~etrtin
stoletja, saj se za~enja z mladostnimi pesni{kimi objava-
mi od leta 1926 dalje, zaklju~uje pa s pesni{ko zbirko
»Ode«, ki je iz{la leto{njo pomlad, kak mesec dni pred
pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le na{ zadnji enciklo-
pedi~no izobra‘eni poznavalec antike, temve~ tudi glo-
bok poznavalec kulturne zgodovine, umetnosti, literatu-
re in filozofije kasnej{ih obdobij vse do sodobnosti. Nje-
gov publicisti~ni opus, ki je za ~as do leta 1988 razviden
iz dveh bibliografij1, razodeva namre~ izredno {irino in
raznolikost pokojnikovega dela. To sega na podro~je poezije in se {ir{e nana{a na {tevilna
vpra{anja knji‘evnosti od antike do moderne dobe, na vpra{anja klasi~ne filologije, arheolo-
gije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozofije, recepcije anti~ne materialne in duhovne
dedi{~ine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj {ele za oceno
tovrstne Kastel~eve ustvarjalnosti ne ~utim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj
opozorim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznavalca umetnosti
antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in sodelavca Staneta Gabrovca, ki
odli~no zadene bistvo pokojnikovega ustvarjanja na teh podro~jih2. Ta spominski zapis naj
velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z anti~no zgodovino in njegove vloge v
zgodovinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To podro~je z nekaj desetin
objav do 1988 in ve~ objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajo~ del Kastel-
~evega opusa, ki pa je navzo~ v vseh obdobjih njegovega znanstvenega ustvarjanja, od recen-
zije Sovretovih »Starih Grkov« (1941) do razprave o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi
vojvodine Kranjske« (2000).
Kastel~evo ve~ kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publicisti~no delovanje
na podro~ju anti~nih {tudij se kronolo{ko deli v tri dalj{a obdobja: v triindvajsetletno ob-
dobje vodenja Narodnega muzeja (1945–1968), petnajstletno profesuro na ljubljanski uni-
verzi (1968–1983) in skoraj dvajsetletno dobo po upokojitvi v sedemdesetem letu starosti
1 A. [a{el, Bibliografija Jo‘eta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata (ur. A. Jelo~nik),
Situla 14/15, Ljubljana 1974, 13–24; A. Dular, Bibliografija 1973–1988, v: Iosephi Kastelic opera selecta (ur. B. Djuri},
T. Knific, B. Slap{ak, B. Ter‘an), Ljubljana 1988, 233–236. Za zadnje petnajstletno obdobje (1988–2003) je dostop-
na osebna bibliografija Jo‘eta Kastelica v COBISS-u.
2 S. Gabrovec, Ob {estdesetletnici Jo‘eta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, 5–12.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)464
(1983), ko je, prost delovnih obveznosti, vseskozi trdnega zdravja in poln optimizma in delov-
nega ‘ara, zaklju~il ve~ svojih raziskovalnih in publicisti~nih na~rtov.
Vodenje Narodnega muzeja, ki ga je prevzel kot komaj dvaintridesetletni, vendar ‘e uveljav-
ljeni znanstvenik, je zaznamoval Kastel~ev izredni delovni ‘ar in polet. Poleg dol‘nosti mu-
zejskega ravnatelja je Kastelic prevzel vrsto drugih zadol‘itev v arheolo{ki in muzeolo{ki stro-
ki v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven
kot kulturni delavec, kritik in publicist. V drugem desetletju vodenja Narodnega muzeja je
zasnoval tri serijske publikacije, ki so {e danes temeljne publikacije Narodnega muzeja Slove-
nije: v letu 1955 so za~eli izhajati »Arheolo{ki katalogi Slovenije« (kasneje »Katalogi in mono-
grafije«), v letu 1957 »Situla« (Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani), v letu 1962 informa-
tivna in predvsem muzeolo{kim vpra{anjem namenjena revija »Argo«3. Kot raziskovalec je
Kastelic v tem ~asu dosegel najve~je uspehe na podro~ju prazgodovinske arheologije in umet-
nosti in v arheolo{kih raziskavah zgodnjega srednjega veka. Velik mednarodni uspeh pomenijo
njegove {tudije o umetnosti situl, ki so izhajale predvsem med leti 1956 in 1962, in pri katerih
je Kastelic sodeloval z vodilnimi mednarodnimi strokovnjaki4. V to obdobje padejo njegova
prazgodovinska izkopavanja v Sti~ni5, zlasti pa izkopavanja na Bledu, ki jih moremo ozna~iti
kot enega pionirskih podvigov slovenske zgodnjesrednjeve{ke arheologije6. V tem obdobju
Kastel~evega ustvarjanja je – v primerjavi z umetnostjo hal{tatske dobe in zgodnjesrednjeve{ko
arheologijo – raziskovanje anti~ne dobe, posebej rimske provincialne in klasi~ne arheologije in
zgodovine, po pomenu manj izstopalo7. Za zgodovinsko vedo na Slovenskem in posebej za
3 Od prispevkov iz tega obdobja, ki obravnavajo konceptualna vpra{anja arheolo{ke vede in vpra{anja muzeolo-
gije, naj navedem naslednje: Arheologija v stolpu, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 177–179 (ponatis iz: Na{i
razgledi, 26. 12. 1953, 19–20); Vpra{anja Mestnega muzeja v Ljubljani, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 189–190
(ponatis iz: Ljubljanski dnevnik, 28. 1. 1955, 4); Za{~ita arheolo{kih spomenikov, v: Iosephi Kastelic opera selecta,
191–196 (prvi~ objavljeni referat s posvetovanja konzervatorjev Jugoslavije v Ljubljani v oktobru 1955).
4 Najbolj odmevne objave so prispevki v katalogih razstave situlske umetnosti v Ljubljani, v Padovi in na
Dunaju: Umetnost situl od Pada do Donave, v: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov, Ljubljana 1962, 31–59; Lo svilup-
po dell’arte delle situle dal Po al Danubio, v: Mostra dell’arte delle situle dal Po al Danubio, Padova 1961, 31–61;
Die Situlenkunst vom Po bis zur Donau, v: Situlenkunst zwischen Po und Donau, Wien 1962, 19–55. V {tirih jezikih
je iz{lo kolektivno delo o situlski umetnosti s Kastel~evim prispevkom z naslovom »Praznik situl«: J. Kastelic, G.A.
Mansuelli, K. Kromer, Umetnost situl, Beograd–Ljubljana 1965, V–XX (tudi v srbohrva{ki izdaji [Beograd 1964],
nem{ki izdaji [Situlenkunst, Wien–München 1964] in angle{ki izdaji [Situla art, London 1965]; iz te tematike je tudi
prispevek: Conservativismo e nuove correnti nell’arte degli Illiri e dei Veneti, v: Iosephi Kastelic opera selecta,
116–120 (ponatis iz: Atti del primo simposio internazionale di protostoria italiana, Roma 1969, 17–25).
5 Na rezultate teh raziskav se nana{a prispevek: Nov tip hal{tatskega diadema v Sloveniji, Situla 1, 1960, 3–17
(ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 137–146).
6 Slovanska nekropola na Bledu. Arheolo{ko in antropolo{ko poro~ilo za leto 1948, Dela SAZU, Razred za
zgodovinske in dru‘bene vede 2, Ljubljana 1950; Slovanska nekropola na Bledu. Poro~ilo o izkopavanjih leta 1949
in 1951, Dela SAZU, Razred za zgodovinske in dru‘bene vede 13/9, Ljubljana 1960; Die altslowenische Nekropole
in Bled, Congrès International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques. Actes, Zürich 1953, 310–314 (pona-
tis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 164–168). Tri pomembne objave v revialnem tisku: Najdbe zgodnjega sred-
njega veka v Goja~ah pri Gorici, Z^ 6–7, 1952–1953 (Kosov zbornik), 89–109; Blejska fibula s kentavrom-loko-
strelcem, Arheolo{ki vestnik 13–14, 1962–1963, 545–563 (ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 127–133);
Nekaj problemov zgodnjesrednjeve{ke arheologije v Sloveniji, Arheolo{ki vestnik 15–16, 1964–1965, 109–124 (po-
natis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 153–163).
7 Kot v tem obdobju najpomembne{i Kastel~ev dose‘ek s podro~ja rimske provincialne arheologije in topografije
bi mogli oceniti njegovo sodelovanje pri projetku Tabula imperii Romani (L 34: Aquincum – Sarmizegetusa – Sirmium,
ur. S. Soproni, Budapest 1968). Kot pomembnej{e prispevke k rimski klasi~ni in zgodnjekr{~anski umetnosti naj nave-
dem naslednje razprave: Figuralna dedi{~ina arheolo{kih dob v Sloveniji, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 93–99
(ponatis iz: Likovni svet, Ljubljana 1951, 178–200); Faustina iunior, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 121–123 (pona-
tis iz: Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte [Festschrift für Rudolf Egger], Bd. 2, Klagenfurt 1953,
29–35); Lo stile e il concetto dei mosaici della basilica Eufrasiana a Parenzo, Atti del VI congresso internazionale di
archeologia cristiana, Città del Vaticano – Ravenna 1965, 485–489 (slovenska verzija: Stil in ideja mozaikov eufra-
zijanske bazilike v Pore~u, Situla 8, 1965, 209–212, ponatis v Iosephi Kastelic opera selecta, 124–126).
465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
njeno osrednje glasilo je pomembno, da je bil Kastelic dvanajst let (1947 – 1958/1959) ~lan
uredni{kega odbora »Zgodovinskega ~asopisa« in je v tem ~asu v njem objavil vrsto prispe-
vkov (po eno izvirno razpravo in predstavitev institucije, pet recenzij in dva nekrologa)8.
Jeseni 1968 je Jo‘e Kastelic nastopil profesuro na Filozofski fakulteti Univerze v Ljub-
ljani. Ob nastopu novega, drugega obdobja svoje zaposlitve in obenem ustvarjalnosti na ra-
ziskovalnem in {ir{e kulturnem podro~ju, je bil pri petinpetdesetih letih zrel in uveljavljen
znanstvenik z velikimi organizacijskimi izku{njami. Na Filozofski fakulteti, kjer je prevzel
zadol‘itve kar na treh oddelkih oziroma je sodeloval v u~nih programih {tirih strok – poleg
mati~ne arheologije tudi umetnostne zgodovine, zgodovine in klasi~ne filologije – je na Od-
delku za zgodovino petnajst let, vse do upokojitve v letu 1983, predaval gr{ko in rimsko
zgodovino, po odhodu v pokoj pa {e nekaj let kot pogodbeni profesor. Leta 1985 je postal
honorarni redni profesor za zgodovino starega veka na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mari-
boru. Kot aktivni profesor, nato pa {e vrsto let po upokojitvi, je bil dejaven kot mentor ali
somentor pri magisterijih in doktoratih s podro~ja arheologije in anti~ne zgodovine. V tem
obdobju je bil tudi mentor dvema doktorandoma s podro~ja anti~ne zgodovine, obema (poleg
mene tudi Janezu Maroltu), ki sedaj zastopava to stroko na obeh slovenskih univerzah.
Prihod Jo‘eta Kastelica na univerzo lahko ocenim kot pomembno in za slovensko zgodo-
vinsko vedo nedvomno sre~no odlo~itev tako samega profesorja kot tudi ustanove, ki ga je
povabila. Kastelic je namre~ razpolagal z izjemno {irokim in temeljitim znanjem o vseh
obdobjih anti~ne zgodovine. Za raziskovanje anti~ne zgodovine je imel tako reko~ idealno
izobrazbo, ki mu jo danes lahko le zavidamo. Ob odli~nem poznavanju obeh klasi~nih (pa
tudi ve~ modernih) jezikov, ob razgledanosti v jezikoslovni problematiki in globokem po-
znavanju anti~ne, pa tudi novej{e slovenske in evropske knji‘evnosti – vse to sta mu dala
{tudij klasi~ne filologije in ukvarjanje z literaturo – je obvladoval vsa tista podro~ja arheolo{kih
znanosti, ki so temeljnega pomena za raziskovanje anti~ne zgodovine: klasi~no in rimsko
provincialno arheologijo, epigrafiko in numizmatiko. Tako {iroko znanje mu je omogo~alo,
da se je lahko poglabljal tudi v druga vpra{anja anti~nih {tudij kot so na primer anti~ne
religije, mitologija9, poezija10, filozofija11, druga podro~ja klasi~ne anti~ne knji‘evnosti in
zgodnjekr{~anska knji‘evnost12. V obdobju profesure na ljubljanski univerzi je Kastel~evo
ukvarjanje z anti~no zgodovino doseglo svoj vrh.
8 V kronolo{kiem zaporedju si sledijo: Narodni muzej v Ljubljani in njegovi problemi, Z^ 4, 1950, 195–207
(Ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 180–188; prispevek prina{a problemsko napisano predstavitev te pomembne
kulturne institucije s prikazom njenega historiata, notranje ureditve, razvojnih perspektiv in delovnih nalog); Walter
Schmid, Z^ 5, 1951, 292–299 (nekrolog); J. Koro{ec, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu (Ljubljana
1951), prav tam, 322–327 (recenzija); J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki (Ljubljana 1950), Z^ 5, 1951, prav
tam, 327–330 (recenzija); J. Koro{ec, Staroslovansko grobi{~e na Ptujskem gradu (Ljubljana 1950), prav tam, 1951,
334–338 (recenzija); F. Ivani~ek, Staroslavenska nekropola u Ptuju. Rezultati antropolo{kih istra‘ivanja (Ljubljana
1951), prav tam, 338–341; Najdbe zgodnjega srednjega veka v Goja~ah pri Gorici, Z^ 6–7, 1952–1953 (Kosov
zbornik), 89–109 (izvirni znanstveni ~lanek); Zgodovina narodov Jugoslavije. Prva knjiga (Ljubljana 1953), Z^ 8,
1954, 212–216 (recenzija); Anton Sovre (1885–1963), Z^ 18, 1964, 251–254 (nekrolog).
9 Zlata veja gr{kega mita na mitolo{kem drevesu starega sveta, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 32–64 (ponatis
iz: G. Schwab, Najlep{e anti~ne pripovedke, Ljubljana 1988, 5–54; 882–883 [ponatis 1990, 1998]).
10 Beseda o Vergilu, v: Vergil, Bukolika in Georgika (prev. F. Brada~), Maribor 1964, 5–28.
11 Filozofija in umetnost Platonovega Protagore, v: Platon, Protagoras (prev. M. Tav~ar), Maribor 1966, 5–23;
Seneka-stoik, v: Seneka, Pisma prijatelju (prev. F. Brada~), Maribor 1966, 5–19. Najve~je Kastel~evo delo s podro~ja
filozofije je prevod izbora iz Heglove Filozofije zgodovine: Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Filozofija zgodovine.
Izbrana poglavja, Ljubljana 1967.
12 Izpovedi Avrelija Avgu{tina, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 75–77 (ponatis iz: Delo, 25. 1. 1979, str. 14);
Apulejev Zlati osel: sijajen primer anti~ne literature z mnogimi kulturnimi in drugimi asociacijami, Delo, 25. 6.
1981, str. 15.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)466
Kastelic je kot raziskovalec in publicist s podro~ja anti~ne zgodovine iz{el iz {tudija in metod
klasi~ne filologije. Suvereno poznavanje razli~nih obdobij in vsebinskih sklopov s podro~ja anti~ne
zgodovine je pokazal v ve~ kraj{ih problemsko napisanih prispevkih. Globoko poznavanje gr{ke
zgodovine potrjuje ‘e njegova leta 1941 objavljena ocena Sovretovih »Starih Grkov«13; dve
desetletji kasneje je pripravil komentiran izbor iz Sovretovega prevoda Herodota14.
Pomembnej{e je bilo Kastel~evo ukvarjanje z rimsko zgodovino. Kastelic je sodeloval
kot prevajalec ali pisec spremnih in dodatnih besedil pri {tirih slovenskih izdajah s podro~ja
rimske zgodovine. V treh primerih gre za kraj{e prispevke ali za poljudno napisana dela15.
Njegovo poglavitno delo s tega podro~ja pa je prevod ob{irnega izbora iz Mommsenove
»Rimske zgodovine« z iz~rpno spremno besedo o avtorju16. Kastelic je mojstrsko obvladal
zahteven Mommsenov jezikovni izraz in tako odli~no predstavil verjetno najve~je, po svojem
vplivu pa gotovo najpomembnej{e historiografsko delo 19. stoletja s podro~ja anti~ne zgodo-
vine. Slovenska izdaja prina{a pribli‘no eno petino celotnega besedila »Rimske zgodovine«,
pri ~emer je Kastel~ev izbor ob~ezgodovinskih tem dobro zadet: iz najzgodnej{e in repub-
likanske dobe poglavje o za~etkih Rima, sledi poglavje o Rimu in Kartagini, prikaz obdobja
od reform bratov Grakhov do Spartakovega upora, predstavitev Cezarja in njegove dobe, iz
obdobja cesarstva pa zgodovina na{ega prostora in sosedstva od konca republike do sklepne-
ga dela 3. stoletja (rimsko osvajanje zahodnega Balkana in Podonavja, obdonavske vojne v
cesarski dobi) in zapleteno vpra{anje odnosa Judov do rimske dr‘ave. Kastelic je v iz~rpni
spremni besedi predstavil Mommsena in njegov ~as ter ocenil enega vodilnih nem{kih
humanisti~nih intelektualcev 19. stoletja17. Kastel~eva {tudija o Mommsenu, s {irokim vpo-
gledom v raziskovanje rimske zgodovine od 16. do 20. stoletja, s kriti~no oceno znanstvene-
ga opusa, pa tudi politi~nih idej, dru‘benih nazorov in javnega delovanja velikega nem{kega
zgodovinarja, je najpomembnej{e slovensko besedilo o razvoju raziskovanja rimske zgodo-
vine in Kastel~evo poglavitno delo s podro~ja zgodovinskih znanosti. Poslovenjenje in ovred-
notenje Mommsenove »Rimske zgodovine« izpri~uje obenem Kastel~evo izredno {irino zgo-
dovinskega znanja, njegov velik interes za svetovnozgodovinske teme in njegov dar, da to
znanje vklju~i v mojstrsko kulturnozgodovinsko, idejno in politi~no podobo nem{kih de‘el
in zdru‘ene Nem~ije v sredini in drugi polovici 19. stoletja.
Jo‘e Kastelic je obravnaval posamezna vpra{anja, ki so pomembna za anti~no zgodovi-
no, v vrsti recenzij, esejev in prilo‘nostnih zapisov v dnevnem ~asopisju18. Ob vsem tem
13 Sovretovi Stari Grki, v: Iosephi Kastelic opera selecta, 65–74 (ponatis iz: Dom in svet 53, 1941, 95–100;
142–144; 221–225). Skoraj {est desetletij kasneje je Kastelic ocenil tudi moj – v primerjavi s Sovretovim dosti
skromnej{i in druga~e zasnovani – poskus sinteze gr{ke zgodovine: Nova knjiga o gr{ki zgodovini – ve~ kot u~benik,
Delo, 23. 4. 1998, str. 16.
14 Herodot, Zgodbe, Ljubljana 1961, 209–220 (Herodot in njegove Zgodbe); 221–233 (Opombe); 234–235
(Slike).
15 V. Arangio Ruiz (s sodelavci), Anti~ni Rim (prev. J. Moder), Ljubljana 1967 (Kastel~eva spremna beseda na
str. 288–290); Svetovna zgodovina od za~etkov do danes, Ljubljana 1976 (dodatna kraj{a besedila na str. 86–88 [o
za~etkih Indoevropejcev], 118 [indijanske kulture], 190–193 [soavtor besedila o Ilirih], 200 [Spartakov upor], 215
[Balkan in Podonavje v cesarski dobi], 350–351 [Kitajska v dobi dinastije Juan 1278–1368]); B. Cunliffe, Rimljani,
Ljubljana 1982 (Kastelic je delo prevedel, uredil in napisal dodatni besedili »Rim na slovenskem ozemlju« [254–
257] in »Ilirik in druge province v Jugoslaviji« [258–265]). Oba dodatka sta ponatisnjena v: Iosephi Kastelic opera
selecta, 147–148 in 149–152.
16 Theodor Mommsen, Rimska zgodovina. Izbor. Izbral, prevedel in spremno besedo o avtorju napisal Jo‘e
Kastelic, Ljubljana 1980 (Nobelovci 58).
17 Spremna beseda o avtorju, prav tam, 459–482 (ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 78–87).
18 Naj navedem le dva aktualna prispevka: Etru{~ani – Sluveni? Ob knjigi Antona Berlota in Ivana Rebca »So
bili Etru{~ani Slovani«, Delo, 27. 12. 1984, str. 8 (zavrnitev razlage etru{~anskega jezika kot najstarej{e poznane
razvojne stopnje sloven{~ine); Domi{ljija nad zgodovinsko resnico: ob romansirani biografiji o Dioklecijanu, ki jo je
napisal Ivan Ivanji, Delo, 15. 8. 1985, str. 7.
467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
publicisti~nem delu pa je treba upo{tevati tudi njegovo izredno obse‘no pedago{ko delo, ki
ga je opravljal kar na treh oddelkih Filozofske fakultete. Podro~je, o katerem je {tudentom
zgodovine ve~krat in po mojem prepri~anju rad predaval, manj pa o njem objavljal, je bila
zgodovina pozne antike z zgodnjim kr{~anstvom kot poglavitnim fenomenom v verski, idej-
ni, kulturni, pa tudi dru‘beni zgodovini tega ~asa. Kot {tudenta rednega in nato podiplomske-
ga {tudija me je uvedel v {tudij tega zapletenega in v na{i zgodovinski vedi malo opa‘enega
obdobja. Spodbudil me je k raziskovanju zgodovinskega obdobja, ki se mi je razodelo kot
nadvse zanimivo in obetavno. Tudi za to mu izrekam svojo zahvalo.
Kastel~ev odhod v pokoj jeseni 1983 ni pomenil upo~asnitve ali celo prekinitve njegove-
ga dela. Pedago{ke obveznosti je opravljal {e nekaj let. Trdnega zdravja je ob nesebi~ni pomo~i
soproge Ive v zadnjih dveh desetletjih svojega ‘ivljenja izpolnil velik del svojih na~rtov in
obenem ‘elja in pri~akovanj vseh, ki smo poznali potenciale njegovega znanja in njegovo
delovno energijo. Kastel~eva ustvarjalnost v tej dobi je ostala tako raznolika kot je bila pred
tem, saj so v njej na{le svoje mesto literatura, posebej poezija, kritika, prevajanje, kulturna
zgodovina, posebej umetnostna zgodovina, organizacija arheolo{ke stroke, anti~na zgodovi-
na itd. Naj najprej samo omenim njegovo manj izstopajo~e delo v tem ~asu. Od dejavnosti, ki
se nana{ajo na delovanje institucij in na mesto posameznikov v raziskovanju anti~ne (pa tudi
prazgodovinske in zgodnjesrednjeve{ke) dobe na Slovenskem izstopa njegov prispevek v
uredni{kem odboru »Enciklopedije Slovenije« (1987–2002) in ob tem avtorstvo vrste gesel
(v celoti okrog sedemdeset), ki se nana{ajo na izbrane anti~ne teme19 ali pa prina{ajo kratke
predstavitve slovenskih raziskovalcev antike in prazgodovinskih obdobij20. Kot dolgoletni
predstojnik oddelka za arheologijo in najbolj{i poznavalec njegovega razvoja je napisal prikaz
Oddelka za arheologijo v dveh jubilejnih zbornikih21.
Kastelicu je prav v zadnjem desetletju njegovega ‘ivljenja, torej kot osemdesetletniku,
uspelo dokon~ati in objaviti dve pomembni sintezi, ki pomenita krono njegovega znanstve-
nega opusa na podro~jih, ki se jima je najve~ posve~al.
Vrh Kastel~evega znanstvenega dela pomeni velika monografija z naslovom »Simbolika
mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: [empeter v Savinjski dolini«22, obse‘no (725 stra-
19 Na primer (v izboru iz prvih zvezkov): Ajdov{~ina (arheologija), Enciklopedija Slovenije (odslej ES) 1, 1987,
28–29; Argonavti, prav tam, 100; Arheologija, prav tam, 100–105 (soavtor S. Gabrovec); Avgust, prav tam, 135–136;
Bela krajina (arheologija), prav tam, 215; Beljak (arheologija), prav tam, 219; Ceste (prazgodovinska doba, rimska
doba), ES 2, 1988, 49–51; ^edad (arheologija), prav tam, 107; ^edajski evangeliar, prav tam, 108, Dalmacija/
Dalmatia, prav tam, 169, Dioklecijan, prav tam, 265; Dolenjska (arheologija), prav tam, 288–289; Grade‘ (arheolo-
gija), ES 3, 1989, 364–365.
20 Na primer (v izboru iz prvih zvezkov): Abrami}, Mihovil, ES 1, 1987, 4; Bolta, Lojze, prav tam, 325; Boltin-
Tome, Elica, prav tam, 325; Bregant, Tatjana, prav tam, 364; Brodar, Mitja, prav tam, 387; Ciglene~ki, Slavko, ES 2,
1988, 66; Curk-Mikl, Iva, prav tam, 86; De‘man, Dragotin, prav tam, 255 (soavtor V. Melik); Dular, Janez, prav
tam, 394; \uri}, Bojan, prav tam, 414; Egger, Rudolf, ES 3, 1989, 1–2; Gabrovec, Stane, prav tam, 174; Gu{tin
Mitja, prav tam, 409. Med Kastel~evimi predstavitvami slovenskih znanstvenikov naj omenimo njegov zapis ob
jubileju Staneta Gabrovca: Stane Gabrovec – osemdesetletnik, Arheolo{ki vestnik 52, 2001, 85–87.
21 Oddelek za arheologijo, v: V. Melik, N. [umi, M. Kranjec, V. Poga~nik (ur.), Zbornik Filozofske fakultete v
Ljubljani 1919–1989, Ljubljana 1989, 97–106; soavtor (skupaj z B. Slap{akom) podobnega pregleda v: J. [umi
(ur.), Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Zbornik 1919–1999, Ljubljana 1999, 145–150.
22 Ljubljana 1998. Avtor je izbrana vpra{anja {empetrskih spomenikov obravnaval {e v dveh {tudijah: Symboli-
sche Darstellungen auf den römischen Grabmonumenten in [empeter bei Celje, v: Akten des IV. internationalen
Kolloquiums über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens / Akti IV. mednarodnega kolokvija o problemih
rimske provincialne umetnosti (ur. B. Djuri}, I. Lazar), Situla 36, Ljubljana 1997, 9–20; The Alcestis Sarcophagus
and the Orestes Sarcophagus in the Vatican and Reliefs in [empeter, Arheolo{ki vestnik 50, 1999, 259–286 (sloven-
ski povzetek: Sarkofag Alkestide in sarkofag Oresta v Vatikanu in reliefi v [empetru, prav tam, 279–286).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)468
ni) in poglobljeno delo, v katerem je strnil ne le umetnostnozgodovinske analize tega bisera
rimske nagrobne plastike in arhitekture, temve~ tudi ogromno znanje s podro~ja klasi~ne
arheologije anti~nega sveta, mitologije, religije, knji‘evnosti, filozofije, realij, skratka vseh
podro~ij vedenja o antiki, ki so potrebna za poglobljeno analizo spomenika takega formata
kot so {empetrski nagrobniki. Delo moremo oceniti kot eno najpomembnej{ih del s podro~ja
anti~nih {tudij, kar jih je bilo pri nas napisanih. Ta sinteza umetnostne in kulturne zgodovine
bo gotovo {e dolgo neobhodna za vsakogar, ki se bo posve~al umetnostni in {ir{e kulturni
zgodovini antike v na{em prostoru.
Kastelic je samo dve leti kasneje, ob dvestoletnici Pre{ernovega rojstva, presenetil z mono-
grafijo o Pre{ernovem odnosu do antike, ki je nastala na podlagi njegove neobjavljene diser-
tacije iz leta 194323. [tudija ni le poglavitno delo o temi, kot je ozna~ena v podnaslovu
(»Pre{eren in antika«), temve~ eno temeljnih del o recepciji antike v slovenski kulturi. Kot
tako je pomembno ne le za pre{ernoslovje in zgodovino slovenske knji‘evnosti, temve~ tudi
v {ir{em smislu za zgodovino slovenske kulture, ki v svojih najvi{jih dose‘kih v znatni meri
temelji na anti~nem izro~ilu. V sklop Kastel~evega prou~evanja vloge antike v slovenski
kulturi spada tudi njegovo sinteti~no geslo »Antika« v »Enciklopediji Slovenije«24.
V istem letu je iz{la Kastel~eva najpomembnej{a razprava s podro~ja anti~ne zgodovine
na{ega ozemlja in obenem razprava o predstavah polihistorjev baro~ne dobe o tej temi, {tu-
dija o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi vojvodine Kranjske«25. V njej je avtor poglob-
ljeno prikazal Valvasorjev (v znatni meri Franciscijev) opis poglavitnih dogodkov iz anti~ne
in zgodnjesrednjeve{ke zgodovine Kranjske in sosedstva, pri ~emer se je {e posebej posvetil
izboru, predlogam in vsebini grafi~nih ilustracij k tem dogodkom. Kastelic je predstavil avtorje
in dela, iz katerih je zajemal Valvasor, grafi~ne predloge in ilustratorje. Ob tem je analiziral
razlike med izro~ilom anti~nih virov na eni strani in Valvasor-Franciscijevim opisom in
grafi~nimi upodobitvami na drugi strani. Pri tem izstopata kot posebej pomembni dve temi,
ki jima je Valvasor pripisal pomen zgodovinskih mejnikov v dvatiso~letni zgodovini Kranjske
od prihoda Argonavtov in ustanovitve Emone (1222 pr. Kr.) do vojne med Franki in Avari ob
koncu 8. stoletja, ki tematsko uvaja obdobje splo{ne katastrofe ~love{tva proti letu 1000. Ti
dve temi, ki jima je Kastelic posvetil podrobno analizo, sta naslednji: Oktavijanova ilirska
vojna (35–33 pr. Kr.) z obleganjem in zavzetjem japodskega gradi{~a Metuluma ter s tem
padec pod rimsko oblast, osem stoletij kasneje pa pokristjanjenje Karantancev s prikazom
dveh velikih uporov poganske strani proti pokristjanjevanju v {estdesetih letih 8. stoletja in
padec pod bavarsko oblast v letu 772. Medtem ko je prvi dogodek pri Valvasorju po Kastel~evi
analizi prikazan s posami~nimi napakami v uporabi anti~nih virov in v topografiji, z o~itnimi
anahronizmi v grafi~nih prilogah, vendar pa v osnovi ustreza zgodovinskemu razvoju, pa je
Valvasorjev prikaz vojne med pogansko in kr{~ansko stranjo v Karantaniji, po katerem se je
poldrugo stoletje kasneje zgledoval Pre{eren, temeljil na opisih, ki so »skonstruirani in zgo-
dovinsko neresni~ni«. Kastel~eva razprava je zgled interdisciplinarno zasnovane {tudije v
pravem pomenu besede: tako raziskavo lahko opravi le znanstvenik, ki je dovolj razgledan in
obvladuje metodologijo razli~nih strok.
23 Umreti ni mogla stara Sibila. Pre{eren in antika. Ob dvestoletnici pesnikovega rojstva, Ljubljana 2000 (279
strani). Odlomki iz disertacije Anti~ni snovni elementi v Pre{ernovem ~asu iz leta 1943 so objavljeni v: Iosephi
Kastelic opera selecta, 17–31. To temo je Kastelic predstavil tudi v prispevku: Pre{eren in antika, v: B. Paternu (ur.),
Pre{ernovi dnevi v Kranju. Simpozij ob 150-letnici smrti dr. Franceta Pre{erna, Kranj 2000, 201–212.
24 ES 1, 1987, 83–87; ponatis v: Iosephi Kastelic opera selecta, 11–16.
25 Anti~na zgodovina v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske in njeni ilustratorji, v: A. Klemenc (ur.), Vita artis
perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca. Festschrift Emilijan Cevc, Ljubljana 2000, 315–340.
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Naj mi bo ob slovesu od dragega u~itelja dovoljeno nekaj osebnih opa‘anj o Jo‘etu Ka-
stelicu kot profesorju anti~ne zgodovine in raziskovalcu antike. [tudente je znal o~arati s
{irino svojega znanja in izrednim govorni{kim darom. Kot univerzitetni profesor se je odlikoval
z velikim smislom za zgodovinsko sintezo, za odkrivanje glavnih, bistvenih potez zgodovin-
skega razvoja, po drugi strani pa je bil tudi mojster detajlov. Do {tudentov je bil vljuden in
obziren, tudi v primerih njihovega o~itnega neznanja ali sicer{nje nesolidnosti. Njegova be-
seda je bila v takih primerih naravnana bolj na spodbudo k bolj{emu delu kot pa na kritiko,
~etudi bi bila ta povsem na mestu. Posebej uvideven je bil do asistentov. Ker se je dobro
zavedal, da mlad ~lovek, ki je na za~etku znanstvene poti, potrebuje predvsem dovolj ~asa za
{irjenje in poglobitev svojega znanja, je asistente kolikor je bilo mogo~e razbremenjeval
administrativnih in drugih zadol‘itev, ki bi lahko pomenile resno oviro za {tudij.
Celostno oceno vloge in pomena Jo‘eta Kastelica kot zgodovinarja antike, pa tudi kultur-
ne zgodovine kasnej{ih obdobij, ki so se navdihovala ob anti~ni tradiciji, bo mogo~e dati {ele
~ez ~as, po ponovnem sistemati~nem prebiranju njegovega celotnega opusa, v katerem pred-
stavljajo zgodovinske raziskave v o‘jem pomenu besede le manj{i del. @e v tem trenutku pa
lahko z nekaj opa‘anji opozorim na dimenzije in format njegovega dela. Vpra{anje, ki se ob
tem postavlja in ki nujno ostaja brez odgovora, se glasi: kako je mogo~e, da je posameznik
lahko obvladoval tako ogromno materijo, kot jo sestavljajo anti~na zgodovina, arheologija
anti~nih obdobij in umetnostna zgodovina, snov, ki jo na srednje velikih evropskih univer-
zah, primerljivih z ljubljansko univerzo, pou~uje kak ducat ljudi. Na tej univerzi posredujemo
danes, dvajset let po Kastel~evi upokojitvi, tisto u~no snov, ki jo je obvladoval in z uspehom
posredoval pokojni profesor, {tirje univerzitetni u~itelji, od katerih se, upam si trditi v svojem
imenu in v imenu kolegov, vsak zase {ibi pod te‘o komajda obvladljive materije. Ob
upo{tevanju delovnih okoli{~in in pogojev kot so obseg predavateljskih ur, {tevilo {tudentov
in s tem zlasti obseg izpitov ter {ibka infrastruktura za pedago{ko in znanstveno delo, se ka‘e
Kastel~eva delovna obremenitev kot dale~ preobse‘na, za posameznika tako reko~ na meji
zmogljivosti. Ta ocena se zdi {e toliko bolj upravi~ena, ~e upo{tevamo Kastel~evo organiza-
cijsko delo pri razvoju anti~nih kateder na treh razli~nih oddelkih ljubljanske univerze in pri
ustanovitvi katedre za zgodovino starega veka na Pedago{ki fakulteti mariborske univerze.
Naj nanizam nekaj okvirnih, v znatni meri provizori~nih misli o Jo‘etu Kastelicu kot
znanstveniku, kot se mi porajajo {e brez potrebne ~asovne distance, le nekaj mesecev po
njegovem odhodu. Kastelic je bil interdisciplinarno usmerjen raziskovalec z velikim smi-
slom za iskanje sinteze znanja in spoznanj razli~nih znanstvenih ved. Na podro~ju vseh zvr-
sti, ki se jim je posvetil, se je lotil po pomenu osrednjih, tako reko~ nosilnih tem. Med praz-
godovinskimi raziskavami se je posvetil umetnosti situl kot najvi{ji obliki umetni{kega
ustvarjanja prazgodovinskega ~loveka na na{ih tleh; na podro~ju anti~nih arheolo{kih in
umetnostnozgodovinskih {tudij je napisal veliko delo o {empetrskih spomenikih kot najvi{jem
dose‘ku anti~nega kiparstva in nagrobne arhitekture v na{em prostoru. Med anti~nimi tema-
mi, ki so v celoti ali v veliki meri v domeni zgodovinske vede, je predstavil Mommsenovo
»Rimsko zgodovino« in posebej njenega avtorja, ki nesporno velja za najve~jo osebnost v
raziskovanju rimske zgodovine. Tudi {tudijo o anti~ni zgodovini v Valvasorjevi »Slavi vojvo-
dine Kranjske« moremo ozna~iti – ob sicer pomembnej{em stoletje mlaj{em Linhartovem
»Poskusu zgodovine Kranjske« – kot soo~enje z eno osrednjih osebnosti v razvoju vedenja o
antiki na Slovenskem. Tudi na podro~ju klasi~ne filologije oz. literarne zgodovine je njegova
poglavitna tema, odnos na{ega najve~jega pesnika do anti~nega izro~ila, po svojem pomenu
osrednja.
Izredna {irina znanja se v njegovih delih povezuje z lepim, dostikrat poeti~nim jezikov-
nim izrazom. Ta se je manifestiral ne le v njegovih tiskanih besedilih, temve~ tudi v njegovi
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)470
‘ivi besedi, ob nastopih, pri katerih je blestel z lepimi govori, na znanstvenih sre~anjih, ob
odprtju razstav, ob knji‘nih predstavitvah in pri nastopih v medijih26.
Ker mu je bila usoda naklonjena, je do‘ivel visoko starost in prav v zadnjih letih ‘ivljenja
izpolnil velik del svojih na~rtov. ̂ e bi – neodvisno od pokojnikove ‘ivljenjske poti – ocenjevali
njegovo ustvarjalnost, tako kot je dandanes v navadi, samo po bibliografiji, to je po {tevilu,
obsegu in odmevnosti njegovih del, bi mogli re~i, da izstopata kot posebej ustvarjalni ob-
dobji ~as okvirno med leti 1960 in 1965, ko je bil star okrog 40 let, nato pa zadnjih pet let
‘ivljenja, od 1998 do 2003, ko je izpolnil petinosemdeset let.
Naj zaklju~im svoje razmi{ljanje ob slovesu od dragega profesorja. Z odhodom Jo‘eta
Kastelica sta slovenska kultura in znanost izgubili enciklopedi~no izobra‘enega poznavalca
antike, izredno izobra‘enega in nadarjenega mo‘a, univerzitetnega u~itelja z velikim znanjem,
energijo in organizacijskimi sposobnostmi. Zreli sadovi njegovega znanstvenega in
pedago{kega dela naj slu‘ijo kot zgled in spodbuda pri raziskovanju antike in njenih civiliza-
cijskih vrednot.
Rajko Brato‘
26 V posebno lepem spominu sta mi ostala njegov uvodni govor na mednarodnem posvetu »Zaton rimskega
cesarstva in poznoanti~na doba na Slovenskem« 3. marca 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pol leta kasneje,
6. septembra 1994, pa njegov slavnostni govor po zaklju~ku zgodovinskega dela simpozija ob 1600-letnici bitke pri
Frigidu v dvorcu Zemono pri Vipavi, tokrat pred izbranimi predstavniki na{e politi~ne in kulturne javnosti in dokaj
{tevilno mednarodno publiko.