O CD Si o> o o U) £ o o > JU >to o to > fO (D Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 7-8 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Maja Kozar (Javne finance) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Eurograf d.o.o. Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v drugem četrtletju 2010................................................................................................10 Okvir 2: Trg nepremičnin v Sloveniji.............................................................................................................................12 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V drugem četrtletju je bila gospodarska rast v evrskem območju višja od pričakovanj, gibanje kazalnikov razpoloženja pa nakazuje, da se tako visoka rast ne bo nadaljevala v drugi polovici leta. Realni BDP v evrskem območju se je v drugem četrtletju povečal za 1,0 % (desezonirano), v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil višji za 1,9 %. Rast je bila višja od pričakovanj predvsem v Nemčiji (2,2 % četrtletno), okrevanje v državah, ki jih je dolžniška kriza najbolj prizadela, pa je pričakovano počasnejše. Nadaljnja zaostritev finančnih pogojev v drugem četrtletju, umikanje protikriznih spodbud in napovedani javnofinančni varčevalni ukrepi pa so v zadnjih mesecih vplivali na znižanje vrednosti kazalnikov pričakovanj, ki nakazujejo, da se tako visoka rast ne bo nadaljevala v drugi polovici leta. V Sloveniji je bil realni BDP v drugem četrtletju zaradi okrepljenega izvoznega povpraševanja in prispevka spremembe zalog medletno višji za 2,2 %, prvič po začetku krize pa se je opazneje povečal tudi v primerjavi s predhodnim četrtletjem (1,1 % desezonirano). Ob hitrejšem gospodarskem okrevanju v najpomembnejših trgovinskih partnericah od pričakovanj in posledično večjem izvoznem povpraševanju je bil skupni izvoz medletno višji za 11,4 %, uvoz pa za 10,2 %. Po drugi strani ostaja domače povpraševanje šibko, njegova skromna medletna rast pa je posledica prispevka spremembe zalog (2,8 o. t.). Zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno nižje, državna potrošnja pa je beležila skromno rast. Sicer se je medletni upad bruto investicij v osnovna sredstva še umiril, ob razhajanju med gibanjem gradbenih investicij, ki ostajajo medletno precej nižje, in investicij v opremo in stroje, ki beležijo medletno rast. Nadaljevanje razlik v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se odraža tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Najvišjo rast dodane vrednosti so tako dosegle predelovalne dejavnosti ter dejavnost promet, skladiščenje in zveze, ki so povezane z okrevanjem izvoznega povpraševanja, močno upadanje pa se je nadaljevalo v gradbeništvu, ki je doseglo najnižjo raven v obdobju krize. Dodana vrednost je bila medletno nižja tudi v finančnem posredništvu, v ostalih tržnih storitvah je bila nekoliko nad ravnjo izpred enega leta, rast v javnih storitvah pa se je nadaljevala oz. celo pospešila. Spremembe števila delovno aktivnih so bile od februarja do junija relativno majhne, število registriranih brezposelnih pa se je po daljšem obdobju stagnacije avgusta ponovno povečalo in konec meseca znašalo 99.032. Po desezoniranih podatkih število delovno aktivnih po januarju letos stagnira, medletne stopnje upadanja pa se zaradi velikih lanskih padcev zaposlenosti in letošnje stagnacije postopoma umirjajo. Vseeno je bilo v povprečju prve polovice leta število še za 3,2 % nižje kot v enakem obdobju lani. Število registriranih brezposelnih oseb se je po 1,9-odstotni rasti v drugem četrtletju (desezonirano) julija in predvsem avgusta še povečalo. Medletna rast povprečne bruto plače se je junija okrepila in v povprečju drugega četrtletja znašala 4,3 %. Junija se je povprečna bruto plača nominalno povišala za 1,1 %, kar je posledica rasti povprečne plače v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa se je rahlo znižala. V povprečju drugega četrtletja je bila medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju 5,8-odstotna, kar je predvsem posledica izrazitega povišanja marca zaradi dviga minimalne plače in še vedno prisotnega strukturnega učinka. Povprečna plača v javnem sektorju pa je bila po visokih rasteh, doseženih lani in predlani, za 0,3 % nižja. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta povišale za 0,3 %, medletna inflacija pa je znašala 2,3 %o. Povišanje cen v prvih osmih mesecih letos je v veliki meri posledica višjih cen energentov (prispevek 1,4 o. t.) in dviga trošarin (0,8 o. t.). Na ravni celotnega evrskega območja je bila medletna inflacija avgusta 1,6-odstotna. V prvih sedmih mesecih letos je bil neto tok kreditov večji kot v enakem obdobju lani predvsem zaradi zadolževanja gospodinjstev za stanovanjske namene. Domače banke so v prvih sedmih mesecih letos neto odobrile za 866,5 mio EUR kreditov, kar je za slabo petino več kot v enakem obdobju lani. Pretežen del letošnjih neto tokov je odpadel na gospodinjstva, država je neto odplačevala kredite, skupno (doma in v tujini) neto zadolževanje podjetij in NFI pa je bilo še manjše kot v enakem obdobju lani. Na strani virov financiranja so banke junija drugi mesec zapored beležile neto prilive iz tujine, na drugi strani pa so vloge države in vloge gospodinjstev julija beležile neto odliv. V prvi polovici letošnjega leta so konsolidirani javnofinančni prihodki znašali 6,8 mrd EUR, odhodki 8,2 mrd EUR, primanjkljaj pa je dosegel 1,4 mrd EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno nižji za 0,6 % (po lanskem padcu za 7,4 %), medletna rast odhodkov pa je bila 2,7-odstotna (lani rast za 10,6 %). V ekonomski strukturi odhodkov so bili medletno višji vsi odhodki, najbolj izdatki za plačilo obresti (skoraj za tretjino), transferi posameznikom in gospodinjstvom pa so bili višji za 4,9 %. Državni proračun je v odnosu do proračuna EU v sedmih mesecih letos realiziral neto presežek v višini 37,8 mio EUR, prejeta sredstva pa predstavljajo 27,7 % načrtovanih sredstev za 2010. (O C (O ja Iv "O o a o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje V drugem četrtletju letos je bilo okrevanje v ključnih trgovinskih partnericah močnejše od pomladanskih pričakovanj. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v drugem četrtletju letos povečal (1,0 %) četrtič zapored, medletno pa je bil višji za 1,9 %. Glavni dejavnik okrevanja ostaja tuje povpraševanje, ki ga je dodatno spodbudila nižja vrednost evra v drugem četrtletju. Četrtletno povečanje BDP v drugem četrtletju je bilo večje od pomladanskih napovedi EK v vseh naših pomembnejših trgovinskih partnericah, še posebno v Nemčiji, kjer je bila četrtletna gospodarska rast najvišja po združitvi (2,2 %; medletno 3,7 %). Po drugi strani je bila gospodarska rast v državah, ki jih je dolžniška kriza v pomladanskih mesecih najbolj prizadela, pričakovano relativno nižja. Slabšo gospodarsko sliko teh držav kažejo tudi razmere na finančnih trgih, saj ostaja donosnost do dospetja njihovih 10-letnih državnih obveznic visoka tudi avgusta, medtem ko se donosnost nemških obveznic znižuje. K medletni rasti gospodarstva evrskega območja sta v drugem četrtletju najpomembneje prispevala izvoz (4,3 o. t.) in zaloge (1,5 o. t.), pa tudi zasebna in državna potrošnja (skupaj 0,6 o. t.), medtem ko je bil prispevek bruto investicij v osnovna sredstva še naprej negativen (-0,2 o. t.). BDP se je v drugem četrtletju rahlo povečal tudi v ZDA (0,4 %), vendar je bila rast nižja od pričakovanj, gospodarska rast v pomembnejših azijskih državah v razvoju pa je ostala visoka, še zlasti na Kitajskem (10,3 % medletno). Slika 1: Gospodarska rast v pomembnejših trgovinskih partnericah ■ Q2 10 «01 10 « 0409 » 03 09 -Q2 10 napoved EMU Nemčija Francija Italija Avstrija ZDA Vir: Eurostat, EC Spring Forecasts (maj 2010). Gibanje vrednosti kazalnikov razpoloženja nakazujejo upočasnitev okrevanja v drugi polovici letošnjega leta. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, vendar se brezposelnost v evrskem območju ne povečuje več in je julija peti mesec zapored znašala 10,0 %. Trenutno dobre razmere potrjujejo ocene trenutne situacije v večini pomembnejših kazalnikov zaupanja (ESI, BCI, Ifo, Zew, PMI), medtem ko gibanje vrednosti pričakovanj za naslednje mesece kaže na umiritev okrevanja v prihodnjih mesecih. Podobno kot v evrskem območju kazalnik zaupanja PMI nakazuje umirjanje rasti v drugi polovici leta tudi v ZDA in na Kitajskem. Slika 2: Kazalnika razpoloženja za evrsko območje -BCI -situacija -----BCI -prič. proizvodnja -ZEW -situacija -----ZEW -pričakovanja 60 40 20 0 ki id n tsi -20 so n erd -40 > -60 Vir: ECFIN, ZEW. Razmere na finančnih trgih so se v drugem četrtletju še zaostrile. Po anketi ECB so se posojilni pogoji v evrskem območju v drugem četrtletju letos še dodatno zaostrili. Število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, je bilo za 11 % večje od števila bank, ki jih je izboljšalo (v prvem četrtletju le za 3 % večje). Anketa pa predvideva dodatno zaostrovanje posojilnih pogojev za kredite podjetjem tudi v tretjem četrtletju, kljub pričakovanemu povečevanju povpraševanja podjetij po kreditih. Ključni Slika 3: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju ^^m Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih -Pos. pogoji za podjetja v prihodnjih 3 mesecih -Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) 70 dejavnik za nadaljevanje zaostrovanja posojilnih pogojev bank v drugem četrtletju je bil poslabšanje bilanc stanja bank, zlasti kar zadeva likvidnost in dostopnost do finančnih sredstev. Med razlogi podjetij za najem kredita pa že nekaj četrtletij prevladuje prestrukturiranje dolga. Podobno kot pri podjetjih banke poročajo o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev tudi za gospodinjstva. Objava rezultatov stres testov konec julija je sicer uspela umiriti nezaupanje med subjekti na finančnih trgih, a sodeč po raziskavi ECB ne dovolj, da bi se posojilni pogoji v prihodnjih mesecih vidno izboljšali. Medbančne obrestne mere so se avgusta znova rahlo povečale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je od aprila letos, ko je bila zabeležena najnižja vrednost, zvišala za 25 bazičnih točk in je v povprečju meseca avgusta znašala 0,896 %. Vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD pa se je avgusta povečala za 14 bazičnih točk in je v povprečju meseca znašala 0,3747 %. Obrestne mere najpomembnejših centralnih bank ostajajo nespremenjene na rekordno nizkih ravneh (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Po dveh mesecih padanja se je avgusta vrednost evra proti dolarju rahlo okrepila. Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je avgusta okrepil za 1,0 % na 1,2894 USD za 1 EUR, kar je še vedno za 11,8 % manj kot decembra 2009. Glede na evro so se tudi avgusta okrepile vrednosti britanskega funta (+1,4 % na 0,8236 GPB za 1 EUR), japonskega jena (+1,5 % na 110,04 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (+0,4 % na 1,3413 CHF za 1 EUR). Cena soda nafte Brent se je avgusta nekoliko zvišala, julija pa so se povečale tudi cene neenergetskih surovin. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je avgusta zvišala za 1,9 % na 77,04 USD/sod, izraženo v EUR pa za 1,7 % na 59,91 EUR/sod. Medletno je povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 6,2 % (od decembra 2009 za 3,5 %), izražena v EUR pa za 17,2 % (od decembra 2009 za Slika 4: IMF indeks cen surovin J^ 120 16,0 %). Dolarske cene neenergetskih surovin so se junija povečale za 3,3 %, v obdobju prvih sedmih mesecev letos pa so bile medletno višje za 22 %. Večino medletnega povečanja gre pripisati rasti cen kovin, ki so se povišale za 47,9 %, kar je predvsem posledica rasti povpraševanja držav v razvoju, kjer je gospodarska rast precej hitrejša kot v razvitem svetu. Cene hrane so bile v enakem obdobju medletno višje za 5,6 %, večina povišanja pa je bila zabeležena julija. Gospodarska gibanja v Sloveniji Rast blagovne menjave se je po ponovnem povečanju junija v drugem letošnjem četrtletju precej okrepila. Junija je bila nominalna mesečna rast izvoza blaga podobna kot maja in je po desezoniranih podatkih znašala 3,0 %, v drugem četrtletju skupaj pa se je izvoz povečal za 6,2 %. Višji je bil tudi medletno (16,6 %), kar je bila predvsem posledica nadaljnje krepitve izvoza v države EU (20,5 %), prvič po zadnjem četrtletju 2008 pa je bil medletno višji tudi izvoz v države nečlanice EU (7,5 %). V strukturi izvoza po panogah je po razpoložljivih podatkih za pet letošnjih mesecev k medletno višjemu izvozu največ prispevala rast izvoza proizvodnje motornih vozil in proizvodnje električnih naprav, znake okrevanja pa kaže tudi izvoz proizvodnje kovin in kemikalijter kemičnih izdelkov. Nominalni uvoz blaga je po rasti v preteklih štirih mesecih junija upadel (desezonirano -1,7 %), v povprečju drugega četrtletja pa se je povečal za 7,2 %. Podobno kot izvoz pa je bil medletno višji (19,2 %). Ocenjujemo, da se je v drugem četrtletju ob večjem obsegu dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti in podražitvi energentov ter ostalih primarnih surovin medletno najbolj okrepil uvoz proizvodov za vmesno porabo. Višji je bil tudi uvoz proizvodov za investicije zaradi rasti investicij v opremo in stroje. Kljub visoki medletni rasti blagovne menjave v drugem četrtletju je ta na ravni zadnjega četrtletja leta 2006. Slika 5: Blagovna menjava Vir:IMF. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V drugem četrtletju letos je bila storitvena menjava prvič po petih četrtletjih medletno višja. Izvoz storitev (3,5 %) je bil prvič po zadnjem četrtletju leta 2008 medletno višji, k rasti pa sta največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz posredovanjter drugih storitev, povezanih s trgovino. Na uvozni strani so k medletni rasti (6,7 %) največ prispevali uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic, uvoz pomorskega transporta ter uvoz potovanj. Uvoz gradbenih storitev, kot so gradnja in montaža ter investicijska dela, ki jih izvajajo tujci, še upada. Slika 6: Storitvena menjava -Izvoz storitev -Uvoz storitev 30 25 20 15 10 C "!= 5 o C <5 0 (u -5 S -10 -15 -20 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po nadaljnji rasti junija v povprečju drugega četrtletja precej okrepila (4,2 % desezonirano). V drugem četrtletju je bila proizvodnja medletno večja za 11,5 % (del. dnem prilagojeno), k čemur je prispevala tudi nizka aktivnost v enakem obdobju lani. Proizvodnja boljizvozno usmerjenih panog je bila večja za 16,1 %, v predvsem na domači trg usmerjenih panogah pa je ostala na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Razlika med bolj izvozno usmerjenimi panogami in predvsem na domači trg usmerjenimi pa se kaže tudi v podatkih o prihodkih od prodaje (medletna rast prvih 16,1 %, oz. 2,3 % drugih) in novih naročilih (26,8 % v prvih in 11,5 % v drugih). Dvig povpraševanja je prispeval k večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti v drugem četrtletju (na 77,9 %), ki pa še zaostaja za ravnjo pred začetkom krize, ko je bila na rekordno visoki ravni. Padec zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih se v letošnjem letu zmanjšuje, a je bilo zaposlenih v drugem četrtletju še vedno za 5,9 % manj kot v enakem obdobju lani. Ob skromnejšem okrevanju domačega povpraševanja je medletni upad ostal največji v predvsem na domači trg Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti ■ Medletna rast, orig. -Desezonirana četrtletna rast a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 VI 10/ V 10 VI 10/ VI 09 I-VI 10/ I-VI 09 Izvoz1 -18,2 7,0 15,6 9,7 -blago -19,2 7,0 17,7 11,8 -storitve -14,3 7,4 7,1 1,5 Uvoz1 -23,0 -1,3 16,7 11,5 -blago -25,9 -2,7 18,9 12,7 -storitve -3,9 7,9 5,0 4,6 Industrijska proizvodnja -16,9 0,62 10,33 5,03 -v predelovalnih dejavnostih -18,1 1,22 11,33 5,83 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 -1,52 -16,93 -17,63 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno -12,8 5,12 7,53 1,53 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -11,8 -0,82 0,53 -1,03 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. dnem Slika 8: Ocena novih naročil (poslovne tendence) in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti -Obseg novih naročil (leva os) -Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (desna os) I- 95 30 20 10 ^^ 0 'i^ -10 C iS -20 cc -30 -40 -50 -60 a a Vir: SURS. 85 1 80 Okvir 1: Gospodarska rast v drugem četrtletju 2010 Ob višjem izvoznem povpraševanju in pozitivnem prispevku spremembe zalog se je gospodarska aktivnost v Sloveniji v drugem četrtletju letos prvič po začetku krize opazneje povečala, razmere v domačem okolju pa ostajajo manj ugodne. Realni BDP v Sloveniji se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečal za 1,1 % (desezonirano), prvič po začetku krize pa je bil večji tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani (2,2 %), kar je deloma tudi posledica lanske nizke osnove. Ob nadaljnji krepitvi gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah iz EU, ki je v drugem četrtletju letos precej presegla še pomladanska pričakovanja, in posledično večjem izvoznem povpraševanju po slovenskem blagu in storitvah je bil izvoz medletno višji za 11,4 %, višji je bil tudi uvoz (10,2 %), prispevek salda menjave s tujino pa je znašal 0,9 o. t. Po drugi strani spodbude iz domačega okolja ostajajo manjše, čeprav je tudi domača potrošnja v drugem četrtletju beležila skromno rast, a le zaradi vidnejšega pozitivnega prispevka spremembe zalog (2,8 o. t.). Ostali pomembni agregati domače potrošnje so bili medletno še vedno nižji (zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva) oz. so beležili skromno rast (državna potrošnja: 0,7 %). Ob slabih razmerah na trgu dela je bila potrošnja gospodinjstev tretje četrtletje zapored medletno nižja za 0,3 %. Medletni upad investicij v osnovna sredstva (-5,7 %) se je ponovno umiril ob razhajanju med gibanji pri gradbenih investicijah (-15,8 %) in investicijah v opremo in stroje (12,2 %). Pozitivni znaki, ki jih beležimo v gibanju poslovnih investicij, so pričakovani in povezani s krepitvijo izvoznega povpraševanja, zaradi česar se postopno dviguje tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Nadaljevanje razlik v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se odraža na rezultatih po posameznih dejavnostih. Tako so najvišjo rast dodane vrednosti dosegle predelovalne dejavnosti (13,9 %), ki so najbolj izvozno usmerjen del slovenskega gospodarstva, ter dejavnost prometa, skladiščenja in zvez (7,5%), kjer se je po naši oceni najbolj okrepila dejavnost blagovnega transporta. Močno upadanje dodane vrednosti pa se je nadaljevalo v gradbeništvu (-14,1 %), kjer je bila dosežena nova najnižja raven v obdobju krize. Dodana vrednost je bila medletno nižja tudi v finančnem posredništvu, v ostalih tržno usmerjenih storitvah pa je bila nekoliko nad ravnjo izpred enega leta - podatki o prihodkih kažejo, da je bilo izboljšanje doseženo predvsem v delih, ki niso pretežno vezani na gradbeništvo (trgovina na drobno z motornimi vozili, razne poslovne storitve, povezane s poslovanjem podjetij). V javnih storitvah se je medletna rast nadaljevala oz. celo rahlo pospešila. Slika 9: Bazni indeks BDP - desezonirano ---------Nemčija ---------Francija ------ Italija ---Avstrija -Slovenija 100 99 98 97 96 95 94 93 92 91 90 .......... .................. ■•; "-_______ ................... ......... \ V Tržne storitve (G-K) Ostalo (A,B,C,E) Slika 10: Struktura rasti dodane vrednosti ■ Javne storitve (L-P) S Gradbeništvo ■ Predelovalne dejavnosti (D) 6 4 > 't^' 2 (D C 0 (U -2 -4 n -6 -10 a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. a a Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic. usmerjenih panogah. K skupnemu zmanjšanju števila zaposlenih za okoli 12.000 so panoge, ki so usmerjene predvsem na domači trg, prispevale dobro polovico, največ proizvodnja oblačil1, kjer je število zaposlenih 1 Po podatkih AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida) za leto 2009 je bil delež prihodkov od prodaje, ki so ga gospodarske družbe oddelka proizvodnja oblačil dosegle na tujem trgu, manjši od 50 %. To dejavnost zato uvrščamo med predvsem na domači trg usmerjene panoge predelovalnih dejavnosti. padlo za okoli 3.000 delavcev. V zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panogah se je zmanjševanje zaposlenih umirilo bolj. Najbolj je število zaposlenih upadlo v proizvodnji drugih strojev in naprav (za okoli 1.170 delavcev), ki je skupaj s kovinsko industrijo (za okoli 2.370 delavcev manj) največ prispevala k padcu zaposlenih v bolj izvozno usmerjenih panogah. Število zaposlenih pa je bilo na podobni ravni kot v enakem obdobju lani v gumarski, kemični in farmacevtski industriji (za okoli 160 -8 Tabela 2: Delovno aktivni v predelovalnih dejavnostih število v 1.000 sprememba števila 2009 Q2 09 Q1 10 Q2 10 Q2 10 / Q2 09 Q2 10 / Q1 10 Predelovalne dejavnosti, skupaj 199,8 201,4 190,0 189,4 -11954 -560 Kovinska ind. 39,6 39,7 37,5 37,4 -2373 -109 Proiz.IKT in el.naprav 27,0 27,1 26,3 26,1 -922 -205 Prehrambena ind. 15,5 15,6 15,2 15,1 -458 -42 Proiz.drugih strojev in naprav 14,8 15,0 13,8 13,8 -1168 -59 Proiz.vozil in plovil 13,7 13,7 13,4 13,6 -94 206 Proizv.izd.iz gume in plastičnih mas 13,2 13,1 13,1 13,1 31 61 Pohištvena ind.in raznovrstne 12,9 13,0 12,3 12,2 -856 -99 Kemična in farmacevtska ind. 11,9 11,9 11,8 11,8 -92 54 Tekstilna ind. 13,7 14,4 11,0 10,7 -3694 -322 Papirna ind. in tiskarstvo 10,0 10,0 9,3 9,2 -815 -112 Lesna ind. 9,6 9,6 9,1 9,0 -657 -132 Proizv.nekovinskih mineralnih izdelkov 8,6 8,7 8,1 8,2 -527 92 Popravila in montaža strojev in naprav 5,8 5,8 5,7 5,8 -47 100 Usnjarska ind. 3,5 3,5 3,3 3,3 -231 9 Proiz.koksa in naft.derivatov 0,1 0,1 0,1 0,0 -51 -3 Vir: SURS, preračuni UMAR. manj zaposlenih) ter proizvodnji vozil in plovil, kjer je bila rast proizvodnje (poleg proizvodnje IKT in el. naprav) v drugem četrtletju letos največja. Slika 11: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih, po izvozni usmerjenosti Q1 10 IQ2 10 0 -2 -4 > t^' -6 (C £= -8 S -10 -12 Izrazito izvozno usmerjene panoge Vir: SURS, preračuni UMAR. Aktivnost v gradbeništvu se je znižala junija in tudi v povprečju drugega četrtletja in tako dosegla najnižjo raven v obdobju krize. Vrednost del je bila junija za 1,5 % nižja kot maja (desezonirano) oz. za 16,9 % nižja kot junija lani. V celotnem drugem četrtletju je bila aktivnost za 5,1 % nižja kot v prvem oz. za 16,7 % nižja kot v enakem obdobju lani. Aktivnost se je v drugem četrtletju sicer znižala v vseh treh segmentih gradbeništva. Glede na vrh, dosežen pred krizo, je bila raven aktivnosti v drugem četrtletju v stanovanjski gradnji2 nižja kar za 53 %, v gradnji inženirskih objektov za 37 % in v gradnji nestanovanjskih stavb za 30 %. Ocenjujemo, da je padec vrednosti del v gradnji stanovanj povezan z velikimi zalogami gradbenih podjetij, ki so po naši oceni večinoma v stanovanjski gradnji.3 V gradnji nestanovanjskih stavb se je aktivnost v prvem četrtletju letos že okrepila, a se je v drugem ponovno Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Gradbeništvo - SKUPAJ -Stavbe -sikupaj -----Stanovanjske stavbe —♦—Nestanovanjske stavbe • Gradbeni inženirski objekti 180 170 160 IT 150 CD 140 Iii 130 120 la 110 100 90 80 O O Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 3 Zaloge v oddelku gradnja stavb so bile konec leta 2009 enake 69 % prihodkov od prodaje v tem letu, medtem ko je vrednost tega kazalnika leta 2007 znašala 38 %. -14 Okvir 2: Trg nepremičnin v Sloveniji Število prodanih stanovanj je bilo v drugem četrtletju podobno kot v drugi polovici lanskega leta, kar je še vedno manj kot pred krizo, a hkrati višje kot ob začetku krize. V drugem četrtletju 2010 se je število prodanih stanovanj ustalilo, tako da se padec iz prvega četrtletja, ki je prekinil postopno okrevanje trga, ni nadaljeval. To velja za število evidentiranih tržnih transakcij, ki jih spremlja GURS in se nanaša pretežno na rabljena stanovanja, in tudi za število prodajnovozgrajenih stanovanj, ki jih spremlja SURS. Glede na najvišje doseženo število transakcij, ki je bilo doseženo sredi leta 2007, je bila pri rabljenih stanovanjih dosežena raven v drugem četrtletju slabih 40 % nižja, pri novozgrajenih pa za slabih 50 % nižja. Medletno je število prodaj predvsem zaradi nizke lanske osnove tako pri rabljenih kot pri novozgrajenih stanovanjih približno 70 % višje. Stanovanja še zmerajpredstavljajo najpomembnejši segment nepremičninskega trga, pomembna segmenta pa sta še družinske hiše, kjer se je nadaljevalo počasno povečanje števila prodaj, in zemljišča za gradnjo, kjer se je tudi v drugem četrtletju letos nadaljeval padec števila prodaj. Cene prodanih rabljenih stanovanj in cene novozgrajenih stanovanj so tudi v drugem četrtletju 2010 ostale skoraj nespremenjene. Cene vztrajajo približno na ravni, doseženi po občutnem padcu v prvem četrtletju lani, ki je približno tudi raven z začetka njihovega spremljanja v prvem četrtletju 2007. Glede na najvišjo doseženo raven cen v tretjem četrtletju 2008 so cene rabljenih stanovanjpo SURS nižje le za 6,4 %, novozgrajenih pa za 14,7 %. Tudi pri ostalih pomembnejših vrstah nepremičnin cenovnih sprememb praktično ni. Slika 13: Gibanje cen rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcij stanovanj -Cene SURS rabljena ----Cene SURS nova -Cene GURS ----Evid. transakcije GURS - Transakcije novih 130 120 110 o 100 O 11 90 5? ^^ 80 C? iš 70 ■D C " 60 50 40 30 A ■i \ /J f/ a a a Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. znižala. So pa razmere v tem segmentu gradbeništva vseeno manj neugodne kot v gradnji stanovanj. Deloma je to povezano z okrevanjem industrije, po naši oceni pa v tem segmentu nismo bili priča tako velikemu kopičenju zalog. V gradnji inženirskih objektov je padec vrednosti opravljenih del povezan predvsem z znižanjem gradnje prometne infrastrukture. Z izdanimi gradbenimi dovoljenji v drugem četrtletju letos je bila predvidena skupna površina stavb medletno višja za 1,2 %. To je po osmih zaporednih četrtletjih zniževanja prvo medletno povečanje. Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb je bila nižja za 1,4 %, površina nestanovanjskih stavb pa višja za 4,6 %. Pri stanovanjskih stavbah se je nadaljevalo zniževanje skupne površine v enostanovanjskih stavbah, pri nestanovanjskih stavbah pa se je podobno kot v prvem četrtletju povečala skupna površina upravnih in pisarniških stavb ter stavb splošnega družbenega pomena. Slika 14: Skupna površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe 1.000.000 900.000 800.000 700.000 600.000 ^ 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 E5 ^ a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja električne energije je bila julija medletno za petino nižja, poraba pa za desetino višja. Proizvodnja elektrike je bila medletno nižja za 18,7 % (upoštevaje le polovico proizvodnje nuklearke za 22,4 %), pri čemer je bila proizvodnja hidroelektrarn za 37,6 %, proizvodnja termoelektrarn pa za 19,0 % nižja, proizvodnja nuklearke pa je bila približno enaka. Poraba elektrike je bila julija medletno višja za 10,8 %, kar je malo manjša medletna rast kot v pomladnih mesecih. K povišanju so 55 % prispevali odjemalci z distribucijskega omrežja, 26 % črpalna hidroelektrarna Avče in 19 % neposredni odjemalci (kovinska industrija). Brez polovice proizvodnje nuklearke, ki gre na Hrvaško, smo julija neto uvozili elektriko v višini 16,4 % porabe, medtem ko smo lani julija imeli velik presežek elektrike. Slika 15: Proizvodnja in poraba elektrike H NEK (50 %) ITE HE - Poraba 1200 1100 1000 900 800 .C 700 600 500 400 300 200 100 0 Vir: ELES; preračuni UMAR. Skupni prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili4 se je po dvomesečnem zmanjševanju junija občutneje povečal (desezonirano), kar je poleg učinka lanske nizke osnove vplivalo na medletno višji prihodek v drugem četrtletju letos. Skupni realni prihodek se je po desezoniranih podatkih junija povečal za 5,1 %, v drugem četrtletju skupaj pa za 0,6 %. Medletno se je junija rast še okrepila, tako da je bil po petih četrtletjih upada v drugem četrtletju letos višji kot v enakem obdobju lani (za 5,1 %). To je bila predvsem posledica višjega prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili zaradi izboljšane prodaje osebnih avtomobilov (število prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo večje za 10,0 %). Medletno rast prihodka so zabeležili tudi v trgovini na drobno, kar pa Slika 16: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh - Trgovina na drobno -skupaj • Motorna goriva - Živila, pijače, tob. izd. ■ Neživila - Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. Vir. SURS, preračuni UMAR. je bilo v celoti posledica junijskega povečanja prihodka. Znotraj trgovine na drobno so medletno rast prihodka dosegli v prodajalnah z motornimi gorivi in v trgovini z neživili5, medtem ko je bil prihodek v ostalih segmentih trgovine na drobno še vedno nižji. Tudi nominalni prihodek v trgovini na debelo se je junija občutneje povečal (desezonirano), kar je podobno kot pri trgovini na drobni poleg nizke lanske osnove vplivalo na medletno rast prihodka v drugem četrtletju. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je junija po desezoniranih podatkih povečal za 4,8 % in je bil drugič zapored medletno višji (za skoraj 10 %). V drugem četrtletju skupaj je bil prihodek medletno za 3,7 % večji, kar je bila prva rast po petih četrtletjih upadanja. Zmanjševanje realnega prihodka v gostinstvu se je nadaljevalo tudi junija (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka v drugem četrtletju zaradi nizke osnove še umiril. Realni prihodek v gostinstvu se, z izjemo januarja letos, po desezoniranih podatkih zmanjšuje od septembra 2008, junija pa se je zmanjšal še za 0,8 %. Medletna rast se je junija predvsem zaradi učinka nizke osnove okrepila, tako da je bil prihodek v drugem četrtletju skupaj medletno za 0,4 % oz. v prvem letošnjem polletju za 1,0 % nižji. Zmanjševanje prihodka je po naši oceni najverjetneje posledica manjše povprečne porabe turistov in manjšega prihodka dela gostinstva, ki ni povezan s turistično dejavnostjo (hrana in pijača prebivalstva). Slika 17: Turistične prenočitve in prihodek v gostinstvu I Prihodek v gostinstvu Prenočitve-domači Prenočitve turistov skupaj Prenočitve -tuji # 6 > !S 3 55 c^ c^ c^ cS Vir. SURS, preračuni UMAR. Po nekajmesečnem izboljševanju in julijski stagnaciji se je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime avgusta rahlo poslabšala. Znižale so se vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in 4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 5 Medletno rast prihodka znotraj trgovine z neživili so zabeležile spec. prodajalne s tekstilom, oblačili, obutvijo in usnjenimi proizvodi ter spec. prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. storitvenih dejavnostih ter vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, povečali pa vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in gradbeništvu, kjer pa ostaja na zelo nizki ravni. Slika 19: Formalno delovno aktivni po področjih dejavnosti Slika 18: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo Vir: SURS. Trg dela Spremembe števila delovno aktivnih so bile od februarja do junija letos relativno majhne. Po desezoniranih podatkih število delovno aktivnih po januarju letos stagnira. Medletne stopnje upadanja pa se zaradi visokih padcev zaposlenosti v enakem obdobju lani in letošnje stagnacije postopoma znižujejo. V drugem četrtletju je bilo število delovno aktivnih v povprečju za 0,3 % (po originalnih podatkih) višje kot v predhodnem četrtletju, na kar je najbolj vplivalo povečanje števila zaposlenih pri pravnih osebah, ki se je povečalo prvič po letu 2008 (za 0,2 %), in nekoliko tudi kmetov6. Še pa je upadalo število zaposlenih v drobnem zasebnem sektorju in že drugo četrtletje tudi število samozaposlenih izven kmetijstva. Povečalo se je število delovno aktivnih v vseh vrstah storitev, z izjemo trgovine, prometa in gostinstva, kjer še upada, vendar manj kot v preteklih četrtletjih, umirja pa se tudi upadanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Po anketi o delovni sili se je število delovno aktivnih v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim nekoliko povečalo (za 0,3 % po originalnih podatkih), medletno pa je ostalo nižje, in sicer za 13 tisoč (-1,3 %). V drugem četrtletju letos je bilo število objavljenih potreb po delavcih večje kot v enakem obdobju lani, medtem ko je 4 2 0 -2 -4 ^ -6 ü-8 -12 -14 -16 Vir: SURS, preračuni UMAR. število realiziranih zaposlitev ostalo nižje. Število objavljenih potreb je bilo v drugem četrtletju letos za 10 % več kot v enakem četrtletju lani, realiziranih zaposlitev pa še vedno za 8,2 % manj. V prvem polletju 2010 so delodajalci prijavili 2,3 % več prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani. Povpraševanje po delavcih se je v tem obdobju najboljpovečalo v predelovalnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (v obeh za približno tretjino), v oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih pa za približno desetino. Najboljpa se je zmanjšalo v gradbeništvu (-18,4 %), kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu (-15,7 %) ter v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti (-13,6 %). Slika 20: Potrebe po delavcih in nove zaposlitve -Potrebe 2010 ----Potrebe 2009 ---------Potrebe 2008 25 23 21 19 o o 1-7 c^ 17 > 15 cu 13 11 9 7 5 -Zaposlitve 2010 ----Zaposlitve 2009 ---------Zaposlitve 2008 6 Delno tudi zaradi januarskega precejšnjega statističnega znižanja in nato aprilskega povečanje ocene števila samostojnih kmetov na podlagi podatkov ankete o delovni sili za preteklo četrtletje. Vir: ZRSZ, preračuni UMAR Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 VI 09 V 10 VI 10 2009/ 2008 VI 10/ V 10 VI 10/ VI 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 38,0 34,6 34,7 -4,5 0,3 -8,7 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,1 3,0 -7,5 -0,3 -9,5 C Predelovalne dejavnosti 199,8 199,2 189,4 189,0 -10,1 -0,2 -5,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,9 8,0 8,0 2,9 0,3 0,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,2 9,2 2,3 0,2 1,5 F Gradbeništvo 86,8 87,5 79,5 79,3 -1,3 -0,3 -9,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 114,5 112,2 112,2 -1,0 -0,1 -2,0 H Promet in skladiščenje 49,8 49,9 48,0 48,0 -2,8 -0,1 -3,7 I Gostinstvo 34,0 34,4 33,4 33,5 0,6 0,2 -2,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,5 22,5 22,5 2,8 -0,1 -0,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,8 24,1 24,5 1,0 1,9 -0,9 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,4 4,3 4,7 -0,6 -1,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,5 46,6 46,9 4,6 0,5 5,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,4 26,4 26,6 -1,7 0,8 4,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,6 52,3 52,4 1,1 0,2 1,5 P Izobraževanje 61,7 61,7 63,6 63,4 2,8 -0,3 2,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,4 53,2 53,4 2,1 0,4 2,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,3 14,2 1,8 -0,4 0,8 S Druge dejavnosti 13,3 13,3 13,5 13,5 3,7 0,2 1,5 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 7,0 -0,2 1,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Število registriranih brezposelnih se je po daljšem obdobju stagnacije avgusta ponovno povečalo in konec meseca znašalo 99.032. V drugem četrtletju letos se je število registriranih brezposelnih sicer zmanjšalo, a je desezonirana stopnja rasti ostala rahlo pozitivna (1,9 %), julija in predvsem avgusta pa je prišlo do povečanja tako števila brezposelnih kot desezonirane stopnje rasti. Število Slika 21: Desezonirana gibanja na trgu dela četrtletjih ^^B Delovno aktivni desez., leva os ^^B ILO aktivni desez., leva os -Registr. brezposelni desez., desna os -ILO brezposelni desez., desna os po 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 -2,5 -3,0 brezposelnih se je avgusta povečalo za 626 ljudi (1,7 % desezonirano), v primerjavi z enakim mesecem lani pa je bilo večje za 12,4 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je po majskem znižanju junija ostala nespremenjena (10,5 %), enaka pa je bila tudi v povprečju drugega četrtletja. Po anketi o delovni sili je število brezposelnih v drugem četrtletju ostalo na enaki ravni kot v prejšnjem četrtletju (74 tisoč), v primerjavi z enakim obdobjem lani Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela a a a Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. v % 2009 VI 10/ V 10 VI 10/ VI 09 I-VI 10/ I-VI 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,0 -0,9 -1,0 20 Formalno delovno aktivni -2,4 0,1 -2,3 -3,2 15 10 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 0,1 -2,2 -3,2 5 Registrirani brezposelni 36,6 -0,2 13,5 22,6 0 fo Povprečna nominalna bruto plača 3,4 1,1 4,4 4,0 -5 TD -zasebni sektor 1,8 1,7 5,8 5,4 -10 -javni sektor 6,5 -0,3 0,1 -0,4 -15 fO 2009 VI 09 V 10 VI 10 -20 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 9,1 10,5 10,5 -25 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.429,12 1.475,04 1.491,57 -30 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.322,92 1.375,99 1.399,56 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.759,92 1.767,42 1.761,92 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. pa jih je za 27,6 % več. Tudi anketna stopnja brezposelnosti je ostala na enaki ravni kot v prvem četrtletju, čeprav se po desezoniranih podatkih še naprej povečuje. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je junija zaradi rasti bruto plače v zasebnem sektorju zvišala nominalno za 1,1 %. Medletno se je rast skupne bruto plače junija okrepila na 4,4 %, v drugem četrtletju skupaj pa je znašala 4,3 %, kar je zelo podobno rasti v enakem obdobju lani (4,6 %). Slika 22: Nominalna bruto plača na zaposlenega -Bruto plača skupaj -Zasebni sektor-----Javni sektor a a Vir: SURS, preračuni UMAR. in zavarovalniških dejavnostih (8,3 %). Medletno se je rast bruto plače sektorja še nekoliko okrepila (5,8 %), glavnino pa je k temu prispevala bruto osnovna plača (brez nadurnih in zaostalih izplačil; 5,4 o. t.), ki se je izrazito zvišala marca z dvigom minimalne plače. V drugem četrtletju je znašala medletna rast bruto plače sektorja 5,8 %, kar je 4,2 o. t. več kot pred letom dni. Najvišja je bila v skupini industrije (B-E: 9,2 %), najnižja pa v poslovnih storitvah (J-N,S 2,6 %). Med dejavnostmi je bila medletna rast največja v predelovalnih dejavnostih (10,0 %), k čemur so glavnino prispevali dvig minimalne plače7, učinek lanskoletnega znižanja plač (-0,5 %) in zmanjševanje števila zaposlenih z nizkimi plačami, delno pa tudi krepitev obsega plačanih nadur ter zaostala izplačila. Povprečna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju se je junija rahlo znižala (-0,3 %), medletno pa se je po visokih rasteh, doseženih lani in predlani, ohranila na ravni izpred enega leta (0,1 %). K junijskemu znižanju sta prispevali znižanji bruto plače za nadure (-0,1 o. t.) in zaostala izplačila (-0,2 o. t.). Povprečna plača se je znižala v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 1,3 % oz. 1,2 %), v izobraževanju in javni upravi pa se je zvišala (za 0,1 % oz. 0,3 %). V drugem četrtletju je bila bruto plača sektorja medletno za 0,3 % nižja (lani 11,4-odstotna rast), ob tem pa se je število prejemnikov plač v dejavnostih javnega sektorja letos še zviševalo. V prvih šestih mesecih letos se je število prejemnikov v javnem sektorju povečalo za 1.441, medtem ko se je v zasebnem sektorju znižalo še za 3.464. V zasebnem sektorju se je junija povprečna bruto plača na zaposlenega zvišala za 1,7 %, letošnja relativno visoka medletna rast pa se je še nekoliko okrepila. K junijskemu zvišanju bruto plače sektorja sta precejprispevali nadpovprečno visoki rasti plač v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (9,0 %) ter finančnih Slika 23: Bruto plače v zasebnem sektorju Slika 24: Bruto plače v javnem sektorju 20 ^ 15 Javna uprava - Zdravstvo in soc.varstvo - Izobraževanje Kulturne, razv.in rekr.dej. O O Vir: SURS, preračuni UMAR. a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 V tej dejavnosti je največ prejemnikov minimalne plače, več kot 67 % teh pa je prejelo minimalno plačo v najvišjem razredu, od 685 do 734 EUR. Cene Cene življenjskih potrebščin so se avgusta povišale za 0,3 % (lani 0,0 %, predlani -0,6 %), medletna inflacija pa je znašala 2,3 % (julija 2,1 %). V prvih osmih mesecih letos so se cene povišale za 2,0 % (lani 1,4 %), v evrskem območju pa za 0,9 % (medletno avgusta za 1,6 %). V prvih osmih mesecih letos je bilo naraščanje cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v veliki meri posledica rasti Slika 25: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju 2 cen energentov in dviga trošarin. Rast cen energentov je povezana z gibanjem cen nafte v mednarodnem okolju in razmerja USD/EUR. K 2,0-odstotni inflaciji v tem obdobju so višje cene energentov prispevale okoli 1,4 o. t., od tega višje cene tekočih goriv okoli 0,8 o. t. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v tem obdobju povišale, lani pa znižale, nekoliko nižja kot lani pa je bila tudi rast cen storitev. Avgusta so na inflacijo pomembno vplivale višje trošarine na tobak, zemeljski plin in električno energijo. Slika26: Prispevki sprememb trošarin in DDV k medletni inflaciji 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5 Ostalo Elektrika DDV Tekoča goriva Alkohol Tobak 2222222222 Vir: SURS, Eurostat. Vir: SURS, ocena UMAR. Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih sedem mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 0,7 100,0 0,7 1,8 100,0 1,8 Blago 0,4 58,0 0,2 1,4 66,2 0,9 Predelana hrana, alkohol in tobak 0,6 11,9 0,1 2,5 14,8 0,4 Nepredelana hrana 2,4 7,3 0,2 7,0 6,9 0,5 Neenergetsko industrijsko blago -2,4 29,3 -0,7 -4,2 30,7 -1,3 Energenti 6,8 9,6 0,7 10,0 13,9 1,4 Električna energija za gospodinjstva 1,2 2,4 0,0 4,3 2,6 0,1 Zemeljski plin 6,5 1,5 0,1 15,0 0,8 0,1 Tekoča goriva za ogrevanje 15,3 0,8 0,1 24,1 1,5 0,4 Trda goriva 0,2 0,1 0,0 -0,4 1,0 0,0 Daljinska energija -3,7 0,5 0,0 15,7 0,8 0,1 Goriva in maziva 9,7 4,3 0,4 9,5 7,2 0,7 Storitve 1,3 42,0 0,5 2,9 33,8 1,0 Storitve - stanovanje 1,2 10,2 0,1 4,5 2,7 0,1 Storitve - transport 2,1 6,6 0,1 1,4 5,2 0,1 Storitve - komunikacije -0,3 3,3 0,0 -0,1 3,4 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 1,3 14,8 0,2 4,5 14,3 0,6 Storitve - ostale storitve 0,9 7,1 0,1 1,7 8,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane -0,2 83,1 -0,2 -0,1 79,3 -0,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 12 10 8 6 4 0 Skupni vpliv sprememb vseh davščin v osmih mesecih letos je po naši oceni znašal že 0,7 o. t. (0,8 o. t. višje trošarine, -0,1 o. t. nižji DDV na storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni). Rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je pod vplivom zunanjih dejavnikov. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se je julija, ob 0,1-odstotnem mesečnem znižanju cen, malenkost povišala in je znašala 2,7 %. Še naprej je v največji meri odraz gibanja cen v predelovalnih dejavnostih, predvsem v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, kjer so bile cene v veliki meri kot posledica višjih cen kovin v mednarodnem okolju medletno višje za slabih 15 %. V zadnjih mesecih pa so se medletno povišale tudi cene v proizvodnji farmacevtskih in kemičnih izdelkov. Slika 27: Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Slika 28: Nominalni in realni efektivni tečaj 18 13 3 C -2 -12 -17 -22 -PPI (domači trg) .........OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. - Prz.kemikalij,kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov Realno, deflacioniran s CPI - Realno, deflacioniran s PPI - Nominalno Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Junija je saldo tekočega računa plačilne bilance izkazoval presežek v višini 104,4 mio EUR, v drugem četrtletju letos pa primanjkljaj v vrednosti 40,2 mio EUR (v enakem obdobju lani presežek v višini 64,1 mio EUR). V drugem letošnjem četrtletju je bil primanjkljajv tekočih transakcijah predvsem posledica gibanj v blagovno-storitveni menjavi. Primanjkljaj v bilanci blagovne menjave je bil v drugem četrtletju letos prvič po daljšem obdobju medletno višji, presežek v storitveni bilanci pa je bilznova nižji. Primanjkljaj v bilanci blagovne menjave (-155,9 mio EUR) je bil v drugem četrtletju precej višji kot v enakem obdobju lani, ko je bil Junija se je pod vplivom padca vrednosti evra nadaljevalo izboljševanje cenovne konkurenčnosti. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno8 rastjo cen življenjskih potrebščin, je, po dvomesečni okrepitvi, maja in junija ponovno padel9. Ob umirjeni relativni rasti cen življenjskih potrebščin je bilo izboljšanje cenovne konkurenčnosti posledica padanja vrednosti evra do večine valut pomembnejših trgovinskih partneric, ki se je junija nadaljevalo osmi mesec zapored. Na izboljšanje cenovne konkurenčnosti kaže tudi realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativno rastjo cen industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti10. Slika 29: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance 8 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 9 Junija v primerjavi z decembrom je bil padec 1,4-odstoten, v prvem polletju letos glede na prvo polletje lani pa 0,8-odstoten. Junija v primerjavi z decembrom je bil padec 2,7-odstoten, v prvem polletju letos glede na prvo polletje lani pa 2,9-odstoten. 600 400 200 0 -200 CD -400 -600 -800 -1000 -1200 I Bilanca blagovne menjave I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena bilanca ■ Tekoči transferi a a Vir: BS, preračuni UMAR. 114 112 110 108 .J 106 ji 104 I? ■N ^^ 102 (U 100 98 96 94 92 Vir: SURS. Tabela 6: Plačilna bilanca I-VI 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VI 09 Tekoče transakcije 11.832,0 11.990,9 -158,9 -240,1 -Blagovna menjava (FOB) 8.939,4 9.220,8 -281,4 -184,9 -Storitve 1.997,1 1.482,2 514,9 549,9 -Dohodki od dela in kapitala 425,6 731,8 -306,3 -429,9 Tekoči transferi 469,9 556,0 -86,2 -175,3 Kapitalski in finančni račun 2.991,9 -2.574,8 417,1 -81,7 -Kapitalski račun 86,4 -204,4 -118,0 36,5 -Kapitalski transferi 85,4 -202,7 -117,2 39,6 -Patenti, licence 1,0 -1,7 -0,8 -3,1 -Finančni račun 2.905,5 -2.370,4 535,1 -118,2 -Neposredne naložbe 151,5 -89,1 62,4 -411,9 -Naložbe v vrednostne papirje 2.247,8 -643,2 1.604,6 2.025,1 -Finančni derivativi -56,0 -0,7 -56,7 -11,7 -Ostale naložbe 551,2 -1.637,4 -1.086,3 -1.879,5 -Terjatve 157,1 -485,4 -328,4 585,2 -Obveznosti 394,1 -1.152,0 -757,9 -2.464,6 -Mednarodne denarne rezerve 11,1 0,0 11,1 159,9 Statistična napaka 0,0 -258,2 -258,2 321,8 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. primanjkljaj najnižji doslej (-28,9 mio EUR)11. Pri hitrejši količinski rasti izvoza od uvoza so na višino nominalnega primanjkljaja v drugem četrtletju letos precejvplivali poslabšani pogoji menjave (za 5,0 %). Zaradi večjega globalnega povpraševanja in padca vrednosti tečaja EUR do USD so se nafta in ostale primarne surovine v drugem četrtletju medletno močno podražile (za 44,3 % in za 29,7 %).12 Z regionalnega vidika sta na blagovni primanjkljaj vplivala tako višji primanjkljaj v menjavi z državami EU kot tudi nižji presežek v menjavi z nečlanicami EU. Presežek v storitveni bilanci (298,1 mio EUR) je bil znova medletno nižji, predvsem zaradi nižjega presežka v menjavi zračnega in pomorskega transporta ter potovanj. V skupini ostalih storitev se je medletno najbolj okrepil primanjkljajv menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic, presežek v menjavi finančnih storitev pa je bil tretje četrtletje zapored medletno višji. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v drugem četrtletju znova medletno manjši, primanjkljaj v bilanci tekočih transferov pa je bil večji. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je znašal 149,5 mio EUR in je bil medletno nižji. Skupna neto plačila obresti tujini so bila medletno nižja. Nižja so bila namreč neto plačila obresti iz naslova kreditov, kar je povezano z ohranjanjem nizkih obrestnih mer in vračanjem posojil - od začetka finančne krize so poslovne banke tujini odplačale posojila v vrednosti 3,8 mrd EUR. Zaradi izdanih obveznic države in bank za blažitev finančne krize pa plačane obresti tujini presegajo prejete obresti od naložb v vrednostne papirje. Neto priliv dohodkov od dela je medletno upadel, na kar je zaradi zniževanja števila zaposlenih tujih delavcev v slovenskih podjetjih večinoma vplival zmanjšan odliv njihovih dohodkov od dela v tujino. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov (32,9 mio EUR) je bil medletno večji in to predvsem zaradi skromnejšega presežka državnega proračuna RS do proračuna EU13, čeprav so bila po drugi strani neto plačila prispevkov in davkov tujini medletno nižja. Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih rezerv) so bile po skromnem neto odlivu v prvem četrtletju (8,0 mio EUR) v drugem letošnjem četrtletju neto prilivne v višini 532,0 mio EUR. Neto pritok kapitala BS in zasebnega sektorja (skupaj 670,4 mio EUR) je bil precej višji od neto odtoka kapitala državnega sektorja (-138,4 mio EUR). Neposredne naložbe so bile v drugem četrtletju neto prilivne (106,1 mio EUR). Domače neposredne naložbe v tujini so bile neto odlivne v višini 32,5 mio EUR, večinoma zaradi odplačila posojil hčerinskih podjetijdomačim matičnim podjetjem, tuje neposredne naložbe v Sloveniji pa so bile drugo četrtletje zapored neto prilivne (za 73,6 mio EUR), vendar s šibkimi tokovi lastniškega kapitala. Naložbe v vrednostne papirje so bile v drugem četrtletju letos ponovno neto prilivne (501,9 mio EUR). Na to je vplival zlasti visok neto priliv aprila, ko je SID banka, 11 Od leta 1996, odkar so razpoložljivi podatki. 12 IMF indeks cen surovin in preračun UMAR iz dolarskih v evrske cene. 13 Skromnejši medletni presežek do proračuna EU je predvsem posledica manj prejetih sredstev iz skupne kmetijske politike aprila letos, ko zaradi omejenih pristojnosti začasnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejeta sredstva iz tega naslova niso bila prikazana na integralnem proračunu, tako da je Slovenija aprila iz naslova skupne kmetijske politike prejela le obresti od ostalih prejetih sredstev iz proračuna EU v višini 10 EUR. z namenom kreditiranja podjetij, na mednarodnih kapitalskih trgih izdala prvo obveznico, in sicer v višini 750 mio EUR. Neto priliv so v drugem četrtletju beležile tudi poslovne banke, zaradi prodaje kratkoročnih naložb - instrumentov denarnega trga, in BS, ki je umikala vloge z računov v tujini in povečala naložbe v instrumente kapitalskega trga. Po drugi strani je ostali sektor zabeležil neto odliv, zaradi nakupov lastniških vrednostnih papirjev evrskega območja, kar po naši oceni odraža pričakovanja o rasti podjetniškega dobička. Ostale naložbe so v drugem četrtletju beležile neto odliv v višini 41,1 mio EUR, saj so se terjatve okrepile bolj (za 605,5 mio EUR) kot obveznosti do tujine (564,4 mio EUR), slednje prvič po začetku finančne krize. Ponovno se je povečalo kratkoročno komercialno kreditiranje, na kar je vplivala visoka rast blagovne menjave. Po financiranju tujine s kratkoročnimi bančnimi posojili v prvem četrtletju so bila slednja v drugem četrtletju odplačana. Domače poslovne banke pa so v tujini črpale več kratkoročnih posojil kot pa odplačale dolgoročnih. Precej so se povečale gotovinske naložbe domačih bank in prebivalstva na računih v tujini. BS je povečala obveznosti do Target pozicije v vrednosti 313,9 mio EUR. Slika 30: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje 2500 2000 1500 1000 cc ČČl 500 (D 0 -500 -1000 -1500 -2000 -2500 I Finančni derivativi -Neto finančni tok Ostale naložbe O O Vir: BS, preračuni UMAR Finančni trgi V prvih sedmih mesecih letos je bil neto tok kreditov večji kot v enakem obdobju lani predvsem zaradi zadolževanja gospodinjstev za stanovanjske namene. Domače banke so v prvih sedmih mesecih letos neto odobrile za 866,5 mio EUR kreditov, kar je za slabo petino več kot v enakem obdobju lani. Pretežen del letošnjih neto tokov je odpadel na gospodinjstva, skupno (doma in v tujini) neto zadolževanje podjetij in NFI ostaja precej manjše kot pred začetkom krize in tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani, država pa je v sedmih letošnjih mesecih neto odplačevala kredite. Na strani virov financiranja so banke junija drugi mesec zapored beležile neto prilive iz tujine, na drugi strani pa so vloge države in vloge gospodinjstev julija beležile neto odliv. Slika 31: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem 600 I Gospodinjstva (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) Skupaj (desna os) 30 20 15 10 5 0 -5 -10 i? ro "D ro ro "O lu ro Vir: BS, preračuni UMAR. V evrskem območju seje obseg kreditov nebančnih sektorjev julija zmanjšal, v sedmih letošnjih mesecih skupaj pa je bil občutno večji kot v enakem obdobju lani. K julijskemu znižanju je največ prispevalo neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI, ki je bilo z 18,5 mrd EUR največje po oktobru 2009. Pozitiven neto tok so beležila le gospodinjstva, a se je tudi njihovo zadolževanje v primerjavi z junijem močno umirilo. Kljub skromni julijski kreditni aktivnosti so neto tokovi kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju v sedmih mesecih letos znašali 241,0 mrd EUR, kar dosega 8,9-kratnik vrednosti iz enakega obdobja lani, a so hkrati še vedno precej zaostajali za ravnjo pred začetkom krize. Po precejšnjem junijskem neto zadolževanju gospodinjstev v Sloveniji se je to julija močno umirilo, še naprej pa se zadolžujejo le za stanovanjske kredite. Neto zadolževanje je julija doseglo le slabih 20 mio EUR, kar je najnižja vrednost v zadnjem letu. Pozitiven neto tok so zabeležili le stanovanjski krediti, ki pa so s 46,6 mio EUR neto tokov precej zaostali za letošnjim mesečnim povprečjem in s tem dosegli drugo najnižjo vrednost letos (februarja so neto tokovi stanovanjskih kreditov znašali 41,6 mio EUR). Neto tokovi kreditov gospodinjstvom so v prvih sedmih mesecih letos znašali 504,0 mio EUR, kar je 2,2-krat več kot v enakem obdobju lani. Prirast je izključno posledica zadolževanja s stanovanjskimi krediti (609,8 mio EUR), medtem ko so gospodinjstva potrošniške kredite in druge kredite neto odplačevala. 25 Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 31. VII 10 31. VII 10/ 31. VII 10 31. VII 10/ 31. XII 09 31. VII 10/ 31. VII 09 Krediti skupaj 32.444,95 33.311,48 0,0 2,7 3,2 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.523,97 0,2 1,6 0,4 Krediti državi 870,95 870,55 -6,0 0,0 8,7 Krediti prebivalstvu 8.412,91 8.916,96 0,2 6,0 10,7 Potrošniški 2.899,95 2.812,29 -0,5 -3,0 -2,0 Stanovanjski 3.927,13 4.536,88 1,0 15,5 24,8 Ostalo 1.585,84 1.567,78 -0,7 -1,1 1,2 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.708,60 -0,1 2,8 4,3 Čez noč 5.655,00 6.143,75 -0,9 8,6 10,1 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.659,75 0,0 -8,9 -15,3 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.891,30 1,7 35,4 57,9 Vloge na odpoklic 666,84 13,80 -56,1 -97,9 -97,5 Vzajemni skladi 1.856,30 1.948,15 3,3 4,9 13,3 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Slika 32: Neto tokovi kreditov gospodinjstvom po namenu 250 Slika 33: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti -Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 200 340 150 100 50 (D "äE 0 > -50 -100 -150 -200 310 280 250 '■3 220 C >u 190 J? 130 100 Vir: BS. Vir: BS, preračuni UMAR. Skupni (doma in v tujini) neto tokovi kreditov podjetjem in NFI v prvi polovici letošnjega leta predstavljajo le 14,5 % vrednosti iz enakega obdobja lani.^^ Neto tokovi podjetjem in NFI iz domačih bank so julija z 41,3 mio EUR nekoliko zaostali za letošnjim mesečnim povprečjem, skupajv sedmih mesecih letos pa so pri domačih bankah neto najele za slabih 30 % več kreditov kot v enakem obdobju lani (362,9 mio EUR). Tudi julija so se zadolževala le podjetja, medtem ko NFI kredite, najete pri domačih bankah, neto odplačujejo že od februarja, neto odliv pa je v tem obdobju znašal 126,8 mio EUR. Kredite, najete v tujini, pa so podjetja in NFI tudi junija neto odplačevala (v višini 90,8 mio EUR). Tokrat so v veliki meri odplačevala dolgoročne kredite, ki so predstavljali več kot 90 % vseh neto odplačil. Čeprav je bila julija razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami najnižja po februarju 2009, ta ostaja visoka. Obrestne mere za kredite podjetjem nad 1 mio EUR z variabilno oz. do enega leta s fiksno obrestno mero so bile za 249 bazičnih točk višje od povprečja v evrskem območju. Skupni neto tok kreditov podjetjem in NFI (doma in v tujini) je v prvi polovici letošnjega leta znašal 61,9 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 427,8 mio EUR. Pri domačih bankah so letos v tem obdobju neto najemala kredite v višini 321,6 mio EUR (lani so jih neto odplačevala), v tujini pa neto odplačevala v višini 259,7 mio EUR (lani so jih neto najemala). 14 Za neto tokove pri domačih bankah so podatki razpoložljivi že tudi za julij, medtem ko so za neto tok v tujini razpoložljivi le za šest mesecev. Banke so junija drugi mesec zapored beležile neto priliv tujih virov, tokrat v višini 154,2 mio EUR. Za razliko od maja so bili 160 ti krajše ročnosti (kratkoročni krediti in vloge), medtem ko so dolgoročne kredite neto odplačevale v višini dobrih 40 mio EUR. Kljub solidnim neto prilivom v zadnjih dveh mesecih pa so banke v prvi polovici leta neto odplačale tuje kredite in vloge v višini 624,0 mio EUR, kar pa dosega le četrtino vrednosti iz primerljivega obdobja lani. Slika 34: Neto zadolževanje bank na tujem 600 400 200 0 -200 ■ Vloge ■ Kratkoročni ■ Dolgoročni Vir: BS. Kakovost bančne aktive se še poslabšuje, banke pa so junija in julija okrepile oblikovanje dodatnih oslabitev. Te so v prvih sedmih mesecih leta znašale 332,6 mio EUR, kar je za slabo polovico več kot v enakem obdobju lani. Glede na razmeroma visoko izpostavljenost slovenskih bank do podjetij, povezanih s prevzemnimi aktivnostmi in gradbeno dejavnostjo, kjer se razmere bistveno še ne izboljšujejo, pričakujemo, da se bo slabšanje kakovosti bančnih naložb še nadaljevalo. Slika 35: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu 140 120 40 20 Vloge gospodinjstev v bankah so julija tretjič letos beležile neto odlive (-12,0 mio EUR), vloge države pa že petič letos (-144,7 mio EUR). Pri gospodinjstvih se še naprej krepijo dolgoročne vloge, ki pa so s 63,5 mio EUR beležile najnižje neto prilive letos, medtem ko so ostale vloge beležile neto odlive. Največji relativen upad so beležile vloge na odpoklic, ki so se na mesečni ravni več kot prepolovile, v primerjavi s koncem leta pa so upadle za 97,9 %. Ocenjujemo, da je tako velik upad predvsem posledica nižjih vrednosti medbančnih obrestnih mer, na katere so v veliki meri vezane obrestne mere za tovrstne vloge. Neto prilivi vseh vlog gospodinjstev v banke so v prvih sedmih mesecih letos znašali 395,5 mio EUR, kar je za slabe 3 % manj kot v enakem obdobju lani. Vloge države so kljub močnim januarskim prilivom, ki so znašali skoraj 1 mrd EUR, v sedmih mesecih letos beležile neto odlive v višini 499,0 mio EUR, medtem ko so v enakem obdobju lani beležile neto prilive v višini 1,6 mrd EUR. Slika 36: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne sprememba stanja I Vzajemni skladi (leva os) I Dolgoročno vezane (leva os) ■ Dolgoročno vezane (desna os) I Ostale vloge (leva os) -Vloge skupaj (desna os) Vzajemni skladi (desna os) 300 250 200 150 100 50 0 -50 -100 -150 -200 -250 -300 -350 90 75 60 45 30 # 15 0 SS -15 i; cu -30 -45=^ -60 -75 -90 -105 Vir: BS, preračuni UMAR Javne finance Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost15 so se plačila po junijskem povečanju (3,9 %) julija zopet zmanjšala (-6,0 %). Julijsko zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanih prilivov od dohodnine (za skoraj 62 %). Prilive so zmanjšale refundacije dohodnine po poračunih za lani, ki so julija znašali kar 113 mio EUR. Julija se je zmanjšala tudi akontacija davka iz zaposlitve (-10,7 %) in tudi drugi dohodninskih prihodki, predvsem davek na dohodek od prodaje kapitala in davek na dohodek od premoženja. Malenkost so se zmanjšali (-0,2 %) tudi prihodki od prispevkov za socialno varnost, ki pa so bili medletno za 1,8 % večji. Prihodki od trošarin16 C > o (u C t ro C -- == Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. 15 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-julij 2010, Uprava za javne prihodke. 16 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 80 60 so se julija povečali (za 18,6 %), saj so se julija povečale trošarine za pivo, vmesne pijače in alkohol ter ob koncu meseca še za tobak in tobačne izdelke. Julija so prihodki od davka na dodano vrednost zaradi poračunov zopet zanihali navzgor in junijske prihodke presegli za več kot 30 %. Akontacije davka na dohodek pravnih oseb so se stabilizirale in že drugi mesec zapored znašajo okoli 49 mio EUR, kar pa je še vseeno okoli 20 % manj od lanskih primerljivih vrednosti. V prvih sedmih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,9 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vplačila pa so znašala 7,3 mrd EUR. Medletno so bili v sedmih mesecih letos višji samo prihodki od davka na dodano vrednost in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Prilivi davka na dodano vrednost so bili v tem obdobju večji za 3,5 %. Zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost so bili prilivi tega davka v začetku letošnjega leta okrnjeni, izkazana rast pa je tudi posledica učinka zelo nizke osnove, ko so bili v prvi polovici lanskega leta zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi tega davka najbolj izrazito zmanjšani. Prispevki za socialno varnost so bili v prvih sedmih mesecih medletno za 0,3 % večji. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala in se januarja prevesila v zmanjšanje, ki je trajalo do letošnjega maja. V obdobju prvih šestih mesecev letos so bili prihodki od socialnih prispevkov medletno zopet večji, in sicer za 0,1 %, v obdobju sedmih mesecev pa za 0,3 %. Po daljšem obdobju rasti so bili julija že peti mesec zapored medletno manjši prihodki od trošarin, v prvih sedmih mesecih skupaj pa so bili medletno nižji za 1,4 %. Trošarine se sicer obračunavajo po višjih trošarinskih stopnjah, kot so veljale v enakem obdobju lani, so se pa hkrati občutno zmanjšale količine blaga, obremenjene s trošarinami. Najbolj, za skoraj 48 %, so v sedmih mesecih medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih Slika 37: Domači davki na blago in storitve ■ Drugi domači davki «Trošarine «Davek na dodano vrednost J oseb. Prihodki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Tudi na novo določene mesečne akontacije davka so zato precej nižje od lanskih, saj bodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili v sedmih mesecih medletno nižji za 5,2 %, znotraj katerih so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,2 %), precejpa je upadel prihodek od drugih podvrst dohodnine (za dobrih 20 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti ter davka od dohodkov od prodaje kapitala. Višja kot lani pa so v sedmih mesecih tudi vračila dohodnine po dohodninskih odločbah. V prvih šestih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance17 MF javnofinančni prihodki znašali 6,8 mrd EUR, odhodki pa 8,2 mrd EUR. Prihodki so bili medletno nižji za 0,6 % (lani nižji za 7,4 %), medletna rast odhodkov pa je bila 2,7-odstotna (lani rast za 10,6 %), tako da javne finance ostajajo v precejšnjem neravnotežju. V prvih šestih mesecih letos znaša primanjkljaj že 1.370 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih šestih mesecih letos medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transferje (-3,4 %), subvencij (-2,9 %) ter izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim, ki so bili na enaki ravni kot lani. Izdatki za blago in storitve so bili v polletju medletno večji za 1,2 %. Skoraj 30-odstotna je bila v šestih mesecih medletna rast plačil obresti. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili v tem obdobju medletno višji za 4,9 %, brez pokojnin pa za 7,3 %, kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov Slika 38: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki SE dČ- 1400 1300 1200 1100 1000 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki ■H" Vir: MF, preračuni UMAR. Vir: UJP. 17 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 1350 1250 1150 1050 Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-VI 10 v mio EUR VI 10/ VI 09 I-VI 10/ I-VI 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 6.787,1 0,5 -0,6 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 6.172,6 3,6 -0,8 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 1.229,8 43,9 -7,2 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 2.578,2 2,6 0,5 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 2.223,1 -10,4 1,4 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 226,0 -35,7 -9,2 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 8.157,2 0,3 2,7 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 1.971,5 0,8 0,0 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 1.178,7 7,7 1,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 3.200,1 6,1 4,9 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 405,2 -0,8 -1,8 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 137,3 -23,6 -7,7 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 218,4 -54,2 -10,7 Saldo -1.961,4 -5,6 -1.370,2 Vir: MF, Bilten javnih financ. za transferje brezposelnim (43,6 %), ki pa se iz meseca v mesec nekoliko umirja. Visoko rast beležijo tudi transferji za zagotavljanje socialne varnosti (9,8 %). Rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, v šestih mesecih letos pa so bili izdatki za pokojnine medletno višji za 3,6 %. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih šestih mesecih letos dosegel 1.321 mio EUR. Primanjkljaj v višini 30,6 mio EUR je ob 3,6-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 21 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal v šestih mesecih 800 mio EUR oz. za 9,9 % več kot leto prej, s čimer je bila bilanca približno izravnana. Junija je državni proračun v odnosu do EU proračuna prvič letos realiziral neto proračunski presežek (7,5 mio EUR), julija pa se je pozitivna neto pozicija povečala še za 30,2 mio EUR. Večji del julija prejetih povračil so predstavljala sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (41,6 mio EUR), ki so bila najvišja po marcu. Manj je bilo povračil iz strukturnih skladov (16,9 mio EUR), iz kohezijskega sklada pa ni bilo prejetih sredstev. V prvih sedmih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela sredstva v višini 286,9 mio EUR, kar predstavlja 27,6 % načrtovanih sredstev. Največ po rebalansu državnega proračuna za leto 2010 načrtovanih sredstev je bilo prejetih za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike, manjpa za strukturno politiko. Najmanjnačrtovanih sredstev je bilo prejetih iz kohezijskega sklada, kjer v letu 2010 skoraj polovico prihodkov predstavljajo prihodki iz avtocestnih projektov, ki pa so se že zaključili, zato se pričakuje, da bodo v drugem polletju povrnjena vsa načrtovana sredstva iz kohezijskega sklada. Slika 39: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-jul) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 200 300 400 500 6 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Pomladanska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,6 2,4 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 34.934 36.286 38.202 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.153 17.778 18.681 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 34.262 35.320 37.104 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 34.293 35.224 36.905 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 11,1 11,6 11,2 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,6 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,3 3,0 3,0 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,3 1,6 2,3 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 1,3 2,0 2,5 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 4,3 6,3 7,4 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 4,7 6,4 7,4 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 2,9 6,1 7,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 4,1 6,0 6,7 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 3,9 6,0 6,7 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 4,9 6,0 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1.646 -2.489 -526 -638 -1.095 -1.249 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,8 -3,0 -3,3 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 41.4935- - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,364 1,358 1,358 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,7 2,3 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 54,9 54,4 53,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,6 0,2 0,8 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,6 20,6 20,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 0,5 3,5 4,5 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 24,0 24,2 24,5 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos (vse revidirani podatki, avgust 2010); preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec junija 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,3 8,4 3,3 -7,7 -18,1 -24,5 -18,3 -7,0 -0,1 11,4 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 13,9 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,6 8,7 3,7 -8,4 -19,9 -25,9 -19,5 -7,8 0,4 12,4 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,7 15,3 15,8 8,5 22,4 15,1 Stavbe 14,3 11,5 -22,6 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -13,3 8,8 0,2 10,7 24,2 12,0 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -18,7 20,4 28,0 7,1 21,3 17,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 5,1 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,6 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,2 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,8 3,7 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,3 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -2,7 4,0 0,4 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -0,6 5,2 0,1 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,5 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -4,7 2,7 0,7 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 Prihodek v gostinstvu 2,4 -2,6 -11,4 -0,8 -4,0 -5,7 -8,7 -11,6 -12,1 -13,4 -1,5 -0,6 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 3 -23 10 7 -16 -31 -28 -18 -14 -12 -9 6 8 7 5 -5 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -6 -24 2 -3 -28 -35 -27 -19 -14 -7 0 -1 1 -3 -7 -21 v gradbeništvu 19 2 -50 9 3 -21 -43 -51 -54 -50 -57 -60 6 5 2 2 -6 v storitvenih dejavnostih 29 26 -13 35 29 6 -18 -22 -11 -2 0 -4 30 29 33 25 18 v trgovini na drobno 27 22 -13 28 25 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 27 27 26 23 26 potrošnikov -11 -20 -30 -17 -16 -29 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -20 -18 -19 -12 -18 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2008 2009 2010 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 -11,7 -13,2 -17,0 -21,5 -15,9 -29,7 -22,2 -21,4 -20,8 -17,5 -16,7 -19,5 -1,7 4,8 -8,7 -1,1 8,6 9,3 14,6 10,3 - - -14,7 18,8 -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,2 -12,5 -15,4 -18,8 -23,7 -17,2 -31,5 -23,6 -22,4 -22,1 -19,4 -17,1 -20,8 -2,6 5,3 -8,6 -0,4 9,4 10,5 15,5 11,3 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,1 - - -2,3 -3,6 -27,0 -22,7 -9,7 -20,5 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,4 -24,2 -19,8 -17,8 -15,5 -16,9 - - -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,6 -23,3 -23,3 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,3 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -18,6 - - 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,8 -38,5 -30,8 -20,6 -20,2 -15,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,7 4,2 3,3 4,4 7,5 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,4 -5,2 -0,5 -1,3 -0,7 3,9 1,8 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,4 3,3 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,0 -0,7 -3,2 4,7 9,8 - - -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 4,5 3,7 3,7 0,2 0,6 0,5 0,0 - 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,2 6,5 3,5 4,0 -3,9 0,3 -8,0 - -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 3,9 -0,6 3,9 -2,8 3,8 0,6 7,0 - -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,3 -11,7 -9,7 -13,1 -13,8 -13,6 -12,7 -1,4 -3,1 -0,8 -3,1 0,2 1,4 - - 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 - - -18 -24 -31 -29 -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -15 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -6 -7 -29 -33 -37 -33 -34 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -16 -13 -12 -6 -8 -6 -2 -1 2 5 1 -21 -35 -40 -40 -49 -53 -46 -54 -50 -59 -54 -55 -47 -49 -56 -55 -61 -63 -57 -60 -61 -57 6 -6 -14 -16 -24 -25 -21 -21 -14 -13 -7 0 -5 -1 6 3 -8 -6 -3 -2 -2 -4 1 -3 -14 -16 -20 -16 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -8 -6 -8 -6 -5 9 10 14 10 14 -34 -35 -43 -37 -37 -41 -30 -24 -26 -27 -17 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 942,7 941,4 940,5 944,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 882,0 879,9 879,8 885,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 39,8 39,3 39,2 39,2 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 332,6 332,5 332,5 333,9 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 224,0 222,7 222,2 222,2 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 88,4 89,7 90,2 91,6 V storitvah 491,6 509,1 513,4 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 509,6 508,1 508,1 512,2 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 51,1 50,9 51,0 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 110,9 109,7 109,4 111,4 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 792,8 791,1 790,9 796,1 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 720,2 718,5 718,2 722,6 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 72,6 72,7 72,7 73,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,2 89,2 88,8 88,9 89,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 60,7 61,6 60,7 59,3 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 32,4 33,0 32,3 31,1 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 8,1 8,1 7,8 7,3 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 21,8 21,9 21,7 21,4 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 24,3 24,3 24,3 24,3 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 32,2 32,1 31,8 31,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 13,4 13,9 13,9 13,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 6,4 6,5 6,5 6,3 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 5,4 5,4 5,4 5,3 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 7,8 8,0 7,8 7,5 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 0,5 0,5 0,5 0,9 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 3,6 4,6 3,4 4,5 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 2,9 2,3 3,1 4,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 1,7 2,0 1,6 2,3 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,0 13,2 -9,6 5,9 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 0,4 1,6 2,2 1,1 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 6,8 6,0 1,5 1,6 2,2 2,6 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 6,2 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,6 3,8 -0,4 -0,2 6,6 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 12,6 14,8 20,2 19,8 20,1 24,7 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 74,9 76,9 76,8 76,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 81,6 83,8 86,7 88,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,7 8,9 9,2 9,4 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 12,5 12,7 10,4 19,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: "Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2008 2009 2010 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,2 -0,1 -2,4 -0,1 0,2 -1,7 -0,5 -1,2 -0,1 -1,0 -1,5 -0,2 -1,9 -1,3 -0,4 -0,7 -0,5 -0,4 -0,3 -0,7 0,0 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,7 4,6 2,7 1,4 1,2 1,7 4,0 3,7 3,1 2,7 1,7 2,1 4,4 5,1 5,7 -0,7 -2,2 3,6 3,4 6,2 2,6 2,8 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,2 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 3 4 5 6 7 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 0,3 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 5 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 Zdravje 1,1 2,9 4,0 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 HICP 3,8 5,5 0,9 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 Komunala -2,3 0,6 3,6 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - - 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. 'sest eneraiie ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2008 2009 2010 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 6 1 7 1 8 1 9 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -544 -698 -757 -304 64 -235 -51 -119 -40 -191 -367 -198 -132 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -668 -751 -743 -156 -29 -228 -286 -125 -156 -223 -263 -298 -190 Izvoz 19.798 20.048 16.167 5.349 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.213 4.726 1.767 1.809 1.339 1.891 Uvoz 21.464 22.698 16.866 6.017 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.339 4.882 1.990 2.071 1.637 2.080 Storitve 1.047 1.493 1.114 460 413 304 239 311 296 269 217 298 146 97 142 174 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.299 1.475 1.219 918 1.049 1.272 1.061 911 1.086 443 513 486 476 Uvoz 3.098 3.549 3.187 839 1.062 915 679 738 977 793 695 788 297 417 344 302 Dohodki -789 -1.030 -782 -277 -357 -231 -230 -200 -241 -112 -157 -149 -112 -205 -55 -97 Prejemki 1.169 1.261 665 315 335 342 131 176 138 220 207 219 109 108 116 110 Izdatki 1.957 2.292 1.447 592 691 573 361 376 378 332 364 368 221 314 171 207 Tekoči transferi -239 -302 -159 -59 -4 -87 -158 -18 -62 79 -53 -33 -1 4 13 -20 Prejemki 941 870 957 215 254 238 141 266 176 374 258 211 103 73 115 66 Izdatki 1.180 1.172 1.116 274 257 325 299 283 238 296 312 244 104 69 102 86 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 763 631 703 -25 -57 129 173 -66 483 210 416 210 6 Kapitalski račun -52 -25 -9 7 -4 -26 -4 41 -4 -42 -120 2 2 -5 1 1 Finančni račun 1.972 2.571 230 756 635 729 -20 -98 133 214 54 482 208 420 209 5 Neposredne naložbe -210 381 -539 -123 82 299 3 -415 -46 -81 -44 106 -78 115 56 -90 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -439 -248 -132 104 -260 35 1 -122 33 -163 -116 -35 -98 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 317 330 431 -100 -155 -81 -82 78 74 85 231 91 8 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 -1.155 166 1.258 874 1.151 2.293 307 1.103 502 -243 134 -207 239 Finančni derivativi -15 46 -2 4 5 6 -23 12 12 -2 -22 -35 1 2 2 2 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 1.949 380 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.045 -41 549 242 254 -116 Terjatve -4.741 -427 -273 -185 434 300 746 -161 -1.053 194 277 -605 -765 131 -63 366 Komercialni krediti -400 -142 417 -170 -9 554 62 166 -37 227 -227 -214 -47 16 146 -171 Posojila -1.895 -325 -29 -442 158 -91 40 -91 -23 45 -357 514 -254 254 -377 280 Gotovina, vloge -2.454 35 -587 387 304 -155 638 -239 -1.004 18 863 -899 -467 -144 170 279 Ostale terjatve 7 4 -75 40 -19 -8 7 2 12 -96 -2 -7 3 5 -2 -22 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 2.134 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.322 564 1.314 111 317 -482 Komercialni krediti 499 -73 -459 309 -25 -536 -301 -105 25 -78 98 274 -4 32 -117 59 Posojila 3.841 1.869 -2.941 1.472 242 -489 -571 -1.331 -73 -966 -415 -82 1.133 112 228 -98 Vloge 4.727 190 -318 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 424 180 -40 206 -438 Ostale obveznosti -13 -7 -29 7 2 6 -5 6 -28 -2 73 -51 5 6 0 -5 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 80 1 21 114 46 -13 20 62 -50 -21 -73 104 -30 Statistična napaka -273 -56 305 -219 67 54 329 -7 106 -122 185 -443 -20 -49 -11 127 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 576 598 544 442 461 407 473 405 n.p. 191 203 152 243 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.893 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.238 n.p. 953 976 756 998 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.817 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.538 n.p. 603 607 411 629 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 928 862 878 583 551 521 633 448 n.p. 300 294 226 342 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.668 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 n.p. 1.221 1.291 1.029 1.222 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.520 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.263 n.p. 500 520 404 551 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: "izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2008 2009 2010 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 -255 -156 -346 -75 -137 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -25 -132 38 -55 -90 104 -266 -180 -297 -48 -37 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -15 -87 -23 -74 -119 37 1.841 1.532 1.204 1.214 1.293 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.233 1.330 1.651 1.475 1.571 1.680 2.107 1.711 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.417 1.674 1.549 1.690 1.643 141 110 53 92 60 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 74 63 80 88 102 108 447 378 394 307 278 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 293 281 337 348 356 382 306 268 341 215 218 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 219 218 257 259 254 274 -90 -74 -67 -71 -82 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -54 -50 -45 109 107 126 48 42 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 67 75 76 199 181 193 119 124 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 120 122 122 125 121 -40 -12 -35 -48 -78 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -15 -23 4 61 87 90 35 45 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 54 81 77 101 99 125 83 124 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 68 103 73 -117 291 529 188 -96 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 60 84 -210 149 24 310 5 41 -72 -7 -2 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 -110 2 -3 3 -122 251 601 196 -95 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 68 86 -100 147 27 307 -29 93 235 148 -14 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 26 -45 -25 -4 28 82 -82 -10 -40 129 -7 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -77 -38 -23 25 31 53 103 275 20 -6 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 33 31 14 19 3 51 387 658 213 410 559 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -449 195 606 -201 97 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -1 -11 -23 -515 -486 145 -349 -713 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.365 575 -255 -486 271 174 -434 18 717 73 603 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 158 71 48 2 -635 27 -43 131 466 149 -26 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -4 -40 -184 -34 -91 -89 -286 73 122 -185 206 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 30 -333 430 18 66 -115 -191 151 98 413 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 222 76 565 -401 -548 51 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -13 -1 -80 -504 -572 -422 -1.316 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.523 503 -303 -487 906 146 -66 -182 -288 -299 -33 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -83 67 115 58 131 86 37 -483 -43 -125 18 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 327 -133 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 174 0 3 3 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 7 71 -63 -8 19 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 372 -135 -184 -113 234 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -36 48 173 -94 66 -415 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 120 168 143 155 n.p. 981 816 589 644 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 660 724 853 805 856 n.p. 638 511 441 429 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 447 475 616 517 548 n.p. 289 279 310 172 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 211 212 n.p. 1.309 1.017 782 758 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 795 879 1.008 952 1.058 n.p. 544 441 431 353 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 390 516 418 454 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2008 2009 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 66 66 66 65 66 66 67 69 69 68 69 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 124 128 129 133 136 143 178 184 181 212 223 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 520 529 527 488 491 502 493 537 551 490 504 Čez noč 218 215 237 226 222 225 218 220 228 218 244 247 215 242 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 220 224 224 196 192 190 196 213 227 198 181 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 45 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 29 38 36 32 36 42 36 36 35 36 39 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.898 3.001 3.134 3.141 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 392 404 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.648 8.701 8.897 8.917 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.795 21.896 21.950 22.059 21.997 22.095 22.020 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.665 2.620 2.608 2.558 2.537 2.516 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.115 5.458 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.429 35.620 36.524 35.989 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.392 1.355 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.215 5.200 4.723 4.871 4.819 5.174 5.112 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27.947 27.077 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7.899 7.862 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8.395 8.597 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11.478 10.462 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 708 465 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 515 283 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 129 122 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 62 58 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 - - 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 - - 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 - - 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 - - 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 - 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 - Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.476,9 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,8 3.367,7 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 297,9 256,5 252,1 261,1 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 425,8 414,8 432,3 435,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 21,3 20,4 21,8 22,1 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 23,0 26,5 20,0 16,3 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 475,3 336,2 416,3 490,6 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 9,8 11,5 9,7 10,2 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,3 0,2 0,2 -1,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,4 178,5 52,7 98,5 110,6 61,1 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,8 12,9 6,8 9,0 6,1 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 1,6 0,3 1,2 0,6 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 0,1 0,5 0,0 0,4 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,2 86,9 21,5 53,7 16,1 7,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,2 4.121,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,6 1.756,5 507,2 486,1 520,4 535,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,6 1.012,9 292,5 292,5 307,6 292,9 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 557,0 623,7 204,0 185,7 196,5 207,5 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 4,9 2,2 5,7 22,7 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 5,9 5,7 10,6 12,0 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 513,9 535,3 518,1 528,4 Subvencije 423,4 476,5 597,9 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 16,6 19,4 21,7 27,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 442,0 464,4 438,4 448,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 54,0 48,4 50,7 51,4 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 1,3 3,0 7,3 0,5 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,4 77,7 98,2 174,1 94,5 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,2 90,0 21,8 38,0 70,9 53,0 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 18,9 21,9 26,2 48,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2008 2009 2010 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,4 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.048,1 1.116,0 993,6 1.063,0 1.113,2 1.191,5 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 54,0 62,2 58,2 62,2 56,2 60,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,8 7,3 5,3 5,2 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 45,0 67,9 11,1 26,3 49,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,2 1.355,9 1.322,8 1.464,3 1.334,7 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,1 631,7 643,8 614,0 594,2 548,2 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 314,0 377,3 321,6 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,9 193,4 211,5 218,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,3 612,0 753,2 629,9 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,5 67,2 86,7 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 14,3 18,6 19,5 51,9 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB -European Central Bank, ECFIN - European Commission Economic and Financial Affairs, EK - Evropska komisija, ELES -Elektro Slovenija, FED - Federal Reservse System, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nefinančne institucije, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZEW - Centre for European Economic Research, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo julij-avgust 2010, št. 7-8, let. XVI