ESLOVENIA LIBRE
Glasilo Slovencev v Argentini
Leto LXXXII | 23. julija 2023 - Buenos Aires, Argentina | Št. 12
www.svobodnaslovenija.com.ar

Svobodna Slovenija

DOBRODOŠLI DOMA 2023
Dobrodošli doma je vrsta srečanj in dogodkov, na katerih se enkrat letno zberejo Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine,
okoli prve nedelje v juliju, ki je posvečena
Slovencem po svetu. Prvo srečanje je bilo leta
2011, ob 20. letnici samostojne Slovenije.
Od takrat se srečanje ponavlja vsako leto -z
izjemo let epidemije- in je postalo že tradi-

cionalna prireditev, na kateri se srečajo Slovenci z vseh koncev sveta.
Našo skupnost v Argentini vsako leto lepo
zastopa skupina abiturientov RAST, ki je običajno ob tistem času na potovanju v Sloveniji
in tudi drugi člani skupnosti.
Letos se je dogajanje pričelo v četrtek, 29.
junija, s Vseslovenskim srečanjem v Državnem

zboru ter s koncertom in razstavo v Narodni in
univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Nadaljevalo
se bo v petek s posvetom o narodni identiteti v
organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Osrednja prireditev se je vršila v soboto, 1.
julija, v Lanthierijevem dvorcu, v Vipavi. Na
različnih prizoriščih se je odvijal pester program: razstave, delavnice in igre za najmlajše,

plesna delavnica za starejše, nastopi solistov,
duetov, zborov, folklornih skupin, možnost
ogledov Vipavske doline in degustacije njenih dobrot, zvečer pa koncert skupine Baires
polka iz Argentine in Adija Smolarja.
Srečanje se je zaključilo v nedeljo na 29. taboru Slovencev po svetu v Ljubljani (Društvo
Slovenija v svetu).

XIX. VSESLOVENSKO SREČANJE
v Državnem zboru

V četrtek, 29. junija, je potekalo Vseslovensko srečanje v Državnem zboru, 19. po vrsti in
prvo letu 2019, ki ga pripravi in vodi Komisija
za odnose s Slovenci v zamejstvu i po svetu.
Izbrani naslov srečanja je bil: »Slovenec
Slovencu - naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja
za ohranitev in krepitev slovenske identitete
med Slovenci po svetu«.
Po uvodnih pozdravih podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, ministra Mateja Arčona in predsednice Komisije Suzane
Lep Šimenko in kratkem glasbenem programu (s sodelovanjem “našega” Marka Finka),
so sledile razprave vabljenih govorcev:

Osrednja prireditev tradicionalnega srečanja »Dobrodošli doma« je bila letos v Vipavi.
Bogat celodnevni program je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v Svetu, v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, Rafaelovo družbo in Slovensko izseljensko matico.
Pravijo, da je Vipava premajhna, da bi bila
mesto, in prevelika, da bi bila vas. Od 14. stoletja ima Vipava status trga. Vipava je z okolico pomemben kmetijski center Slovenije,
posebno zaradi vinske proizvodnje. Tu izvira
reka Vipava, ki je edina reka v Evropi, ki ima
deltast izvir: v radiju 300 metrov je sedem
izvirov. Zaradi številnih izvirov so prebivalci
Vipave zgradili kar 25 mostov, zato se kraj
imenuje tudi slovenske Benetke.
Osrednja prireditev srečanja »Dobrodošli
doma« se je vršila v Vipavi, v dvorcu Lanthieri - prelepem baročnem dvorcu, ki so ga
grofje Lanthieri zgradili leta 1659. Več stoletij je ta dvorec bil pomembno upravno, kulturno in družabno središče Vipavske doline.
Pred nekaj leti je bil temeljito obnovljen, v
njem deluje Visoka šola za vinogradništvo in
vinarstvo ter drugi pedagoški in raziskovalni

Dr. Bogdan Šalej, projektni vodja Slovenske
globalne poslovne povezave: Slovenec Slovencu partner: gospodarska poslovna diaspora - del slovenskega gospodarskega prostora
Dr. Marija Strojnik, univerzitetna profesorica: Utrinki o znanosti in gospodarstvu s treh
svetov
Felix Wieser, predstavnik koordinacijskega
odbora Zamejske gospodarske koordinacije:
Gospodarsko sodelovanje z Republiko Slovenijo in obmejnimi regijami, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost
Po kratkem odmoru so sledile krajše razprave prijavljenih govorcev, ki so nadaljevale
tudi popoldne, po kosilu.
Na srečanju so bila sprejeta sledeča priporočila, ki jih je Komisija posredovala Vladi Republike Slovenije:

1. Udeleženci XIX. Vseslovenskega srečanja
priporočajo Vladi Republike Slovenije, naj si
še naprej prizadeva za vključevanje in sodelovanje Slovencev v zamejstvu in po svetu pri
krepitvi skupnega slovenskega gospodarskega prostora.
2. Udeleženci XIX. Vseslovenskega srečanja priporočajo Vladi Republike Slovenije,
da okrepi delovanje gospodarske diplomacije v smeri poglabljanja stikov z gospodarskimi strukturami Slovencev v zamejstvu
in po svetu.
3. Udeleženci XIX. Vseslovenskega srečanja
priporočajo Vladi Republike Slovenije, da
nadgradi obstoječe strateške dokumente na
področju gospodarstva in regionalnega razvoja oziroma sodelovanje z namenom krepitve slovenskega gospodarstva v zamejstvu
in po svetu ter povezovanje s Slovenci zunaj

OSREDNJA PRIREDITEV v Vipavi
programi Univerze v Novi Gorici.
Ob vstopu v Lanthierijev dvorec je obiskovalcem dala dobrodošlico razstava »naše«
fotografinje Lučke Oblak Čop in fotografa
Joseja Voglarja iz Venezuele. V razstavi z naslovom »Utrinki življenja« Lučka Oblak Čop
predstavlja zbirko fotografij, ki prikažejo lepoto človeka v različnih življenjskih obdobjih.
Lučka bo svoje fotografije razstavljala tudi v
Narodni in Univerzitetni knjižnici (NUK), v
Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in v Farnem domu v Selah (Avstrija).
Tretja razstava fotografij, ki jo je v Vipavi otvorila državna sekretarka Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu Vesna Humar, pa je razstava »Mikrokozmos« Oskarja Molka – tudi iz
Argentine. Molek se je z razstavo poklonil arhitektoma Jožetu Plečniku in Viktorju Sulčiču.
Razstava bo gostovala v Ljubljani in Pulju.
Na srečanju je bilo zelo živahno, obilo dejavnosti za otroke in odrasle. Zgodaj popoldne so obiskovalce na dvorišču dvorca s svojim nastopom razveselili Folklorna skupina
Slovensko kulturno in športno društvo Drava iz Augsburga (Nemčija) in Mešani pevski
zbor Društva Slovencev Kredarica iz Novega
Sada (Srbija). V parku Lanthierijeve graščine
pa so se obiskovalci lahko preizkusili v štirih
družabnih igrah o zamejstvu in si ogledali zemljevide s slovenskimi zemljepisnimi imeni.
Za otroke so bile pripravljene ustvarjalne

delavnice in pravljice ter otroška gledališka
igra »Medved poseka gozd«.
Osrednji del prireditve je pričel s pozdravi
predsednika Izseljenskega društva Slovenija v
Svetu, mag. Uroša Zorna ter župana Vipave,
Antona Lavrenčiča. Nato je zbrane nagovoril
minister za Slovence v zamejstvu in po svetu
Matej Arčon, ki je poudaril, kako Slovence izjemno bogati medsebojna povezanost. »Ko se
Slovenci povezujemo in družimo izven domovine, smo lahko več kot ponosni, da imamo
svojo identiteto in imamo svojo državo«, je
dejal in pozval, da še naprej »skupaj utrjujemo narodno identiteto preko jezika, kulture in
gospodarstva«. Zahvalil se je vsem Slovenkam
in Slovencem, ki živijo izven matične domovine, za njihov trud za hitro mednarodno priznanje Slovenije. Vsem prisotnim na prireditvi
se je zahvalil za vse, kar so naredili do sedaj,
in bodo naredili v prihodnje za to, da bomo
slovenski rojaki ostali povezani in še naprej
spoštovali in imeli radi svojo domovino.
Sledili so nastopi zamejskih in izseljenskih
rojakov:
• Ženski pevski zbor iz Umaga (Hrvaška)
• Otroška folklorna skupina Triglav iz Banje
Luke (Bosna in Hercegovina)
• Mešani pevski zbor Encijan iz Pule (Hrvaška)
• Ines Voglar-Belgique (violina) in Molly
Barth (flavta) (ZDA)
• Folklorna skupina KPD Bazovica z Reke (Hr-

meja Republike Slovenije.
Naj še omenimo, da se je otvoritve srečanja
udeležila skupina abiturientov Slovenskega
srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka,
RAST 52.
Srečanju je bilo mogoče slediti v živo prek
spleta, posnetek je pa dostopen na tej povezavi:
Povezava
Mariana Poznič
Foto: Matija Sušnik - www.dz-rs.si

vaška)
• Darinka Tejera (vokal, kitara, flavta) in Maia
Korošec (bas, kontrabas) (Argentina)
• Rast LII – abiturienti Srednješolskega tečaja
Ravnatelja Marka Bajuka (Argentina)
Bogatemu in skrbno pripravljenemu programu je sledil družabni del večera ob glasbi in
plesu. Najprej je na oder stopil naš rojak Martin Marolt in navdušil publiko s svojim petjem.
Daniela Hočevar iz Venezuele je predstavila
plesni nastop »Tambores«. Za konec družabnega dela pa se je predstavil ansambel Baires
polka, ki se je – po preselitvi vseh članov ansambla – znova združil v Sloveniji. Ob zvoku
Baires polke so nas kar zasrbele pete in smo
veselo zaplesali njihove valčke in polke.
Večer je zaključil Adi Smolar, ob koncu njegovega koncerta pa smo še ostali v prijetnem pogovoru s starimi in novimi prijatelji
in znanci.
Jože Jan
Foto:
Rok Mihevc - facebook.com/RadioOgnjisce

STRAN 2

23. JULIJA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA

DOBRODOŠLI DOMA 2023

“Slovenska narodna identiteta” | STROKOVNI POSVET PRI SSK
Udeleženci okrogle mize »Slovenski jezik kot
temelj slovenske identitete« smo bili predstavniki različnih poklicnih formacij, različnih
geografskih okolij in tudi različnih generacij.
V medsebojni razpravi, a tudi z nekaj pobudami, podanimi v javnosti pred strokovnim
posvetom, smo tematiko razširili ali poglobili
še z obravnavo jezika v zgodovinski in aktualni
vzročni povezavi z literaturo/umetnostjo, kulturo oz. kulturno tradicijo, narodom, nacijo,
njuno (edino!) državo ter narodnimi in državnimi simboli. Ne le na obrobnih, narodnostno
mešanih območjih in pri drugih jezikovnih
stikih je narodna pripadnost/identiteta lahko
tudi delna, pluralna oz. fluidna. Za narodni
obstoj, razvoj in uresničevanje »slovenskega
poslanstva« pa je pomembna vključevalna
naravnanost, ki omogoča deasimilacijske in
akulturacijske procese ter zmanjšuje posledice negativnih demografskih pojavov, kot so
izseljevanje, preseganje umrljivosti prebivalstva nad rodnostjo ipd. Na okrogli mizi smo

obravnavali tudi izzive in priložnosti, ki jih slovenskemu jeziku in identiteti ponujajo sodobni digitalni viri, vključno z umetno inteligenco.
Zlasti pa so prispevki panelistov prikazali dejavnosti, ki doma in v svetu na najrazličnejše
že uveljavljene ali nove inventivne načine prenašajo, ohranjajo in razvijajo slovenski jezik,
vključno z njegovimi zvrstnimi ter narečnimi
različicami. S številnimi primeri je bil poudarjen
pomen medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika v družinah, javne in zasebne predšolske ter šolske vzgoje vseh stopenj, društvene
dejavnosti, znanstvenih raziskav itd.
Udeleženci okrogle mize med sklepe strokovnega posveta predlagamo, da naj SK SSK
– tudi v sodelovanju s (Komisijo za slovenski
jezik v javnosti) SAZU, (Inštitutom Frana Ramovša za slovenski jezik) ZRC SAZU, (Odsekom za slovenski jezik) SM, SC Pen ter drugimi zainteresiranimi deli civilne družbe – v
času javne razprave do 30.7.2023 oblikuje
kritično stališče do predloga Zakona o spre-

membah in dopolnitvah Zakona o javni rabi
slovenščine ( https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15740 ), ker
ta še vedno premalo odločno in dosledno
zagotavlja uresničevanje ustavnega varstva
slovenskega jezika, posebej na področju digitalizacije, v elektronskih komunikacijskih in
kontrolnih napravah.
Državni organi RS – vključno z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi - naj pospešeno
odpravijo programske, kadrovske in finančne
zagate pooblaščenih organov, javnih institucij
in civilno-družbenih organizacij, ki doma, v zamejstvu in po svetu z različnih vidikov neposredno ali posredno skrbijo za slovenski jezik
ter za njegovo predstavnost v javnosti.
Po ukinitvi statističnega ugotavljanja jezikovne in narodne pripadnosti državljanov ter
ostalih prebivalcev Republike Slovenije naj
slovenske oblasti čim prej poskrbijo za sodobne znanstvene raziskave stanja in smeri

razvoja jezikovno-narodnostne sestave RS po
dobrih dveh desetletjih samostojne države.
Dobra tri desetletja po sprejemu Ustave
RS velja v predloge njenega spreminjanja »s
tresočim prstom« vključiti tudi vprašanja narodne in državne zastave, državnega grba in
delov Prešernove »Zdravice« (!), ki jih zakon
povzdiguje na himnično raven.
(Lj., 10.7.2023, Janez Stergar)
Posnetek srečanja:
Povezava

»SLOVENSKI JEZIK KOT TEMELJ SLOVENSKE IDENTITETE«
prispevek naše rojakinje Mirjam Oblak
Ljubljana, 30. junij 2023

hiši in v Slovenskem domu v Carapachayu.

Spoštovani zbrani, dragi udeleženci strokovnega posveta Slovenskega svetovnega kongresa o slovenski narodni identiteti!

Naj poudarim, da naše učne moči opravljajo vse delo prostovoljno in to po več let. Naj
omenim samo primer gdč. Angelce Klanšek,
ki je več kot 60 let zahajala v Balantičevo šolo
soboto za soboto kot voditeljica in vzorna
učiteljica. Močna simbolika osebe, ki se je
razdajala kot vzgojiteljica, spodbujala kulturni razvoj v Našem domu, bila je vsestransko
dinamično vpletena v slovenski skupnosti,
živela je z vrednotami, ki so jo peljale čez
ocean, daleč od ljubljenega rojstnega kraja.
Tudi sama poučujem že več kot 37 let; 11
let sem poučevala v osnovni šoli Franceta Balantiča, sedaj pa že 26 let redno poučujem na
Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja
Marka Bajuka v Buenos Airesu kot profesorica
slovenske etnografije in zemljepisa. Osebno
bi rada poudarila, da učim iz hvaležnosti za
vse, kar sem prejela od svoje družine, svojih
vzgojiteljev in v poslanstvo, da svoje znanje
predam naslednjemu mlademu rodu.

Izpod Južnega križa prinašam vam lep pozdrav!
Danes smo se zbrali pri tej okrogli mizi, da
razmišljamo o slovenskem jeziku kot temelju
slovenske identitete.
Težko mi je povzeti v nekaj stavkih vse delo,
ki se je opravljalo in se še vedno opravlja v
Argentini, oddaljeni 12.000 km. od matične
domovine, za ohranitev slovenskega jezika in
slovenstva.
Bl. Anton Martin Slomšek nam pravi: “ljubimo svojo materino besedo, pa ne le v besedi,
temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni
do Boga in do svojega rodu!”
V veliki meri pripomorejo k temu v Argentini naše šole in tečaji.
Politična emigracija danes šteje šest slovenskih osnovnih šol v Velikem Buenos Airesu, katere obiskuje 174 otrok. V njih poučuje
43 učiteljev in učitejic, 7 veroučiteljev in v
treh šolah delujejo tudi knjižničarke. Slovenska osnovna šola je tudi v Bariločah, Mendozi in Tucumanu.
Naše slovenske osnovne šole so dopolnilni
sobotni tečaji, kjer se mladi rod naužije slovenstva s sledečimi predmeti: petje, verouk,
slovnica, zemljepis in zgodovina.
V Argentini imamo tudi Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka, s sedežem v
Slovenski hiši, ki ga letos obiskuje 60 dijakov,
dva sta tudi dopisna dijaka iz Slovenije. Na tej
osrednji srednji šoli 15 profesoric in profesorjev poučuje naslednje predmete: slovenska
slovnica, slovstvo, petje, verouk, družbena
vzgoja, zgodovina, zemljepis, etnografija in
svetovni nazori. Vsi predmeti so mladim podani, seveda, v slovenščini. Srednješolski tečaj obstaja tudi v Bariločah in Mendozi.
V naši skupnosti delujejo tudi štiri tečaji ABC
po slovensko za špansko govoreče otroke in
odrasle, in sicer na Balantičevi šoli v San Justu,
na Prešernovi šoli, na Jegličevi šoli v Slovenski

Da se jezik ohranja v naših šolah, damo veliko poudarka na slovensko pesem, recitacije,
gledališko dejavnost, nastopanje. Ob tem pa
skušamo ohranjati slovenske šege in navade
ter nam vsem drage slovenske vrednote, tako
počastimo naše mučence s Spominskimi akademijami, praznujemo Dan državnosti, Slomškovo proslavo, na Srednješolskem tečaju organiziramo tudi Dan duhovnosti, Dan odprtih
vrat, Etnološke razstave, folklorne in razne tečaje, barvanje pirhov, kleklanje, sprejemamo
tudi obiske iz matične domovine in zamejstva.
Obstaja pa tudi lektorat slovenskega jezika
na buenosaireški filozofski fakulteti.
Naj omenim, da naši maturantje v zadnjem
letu šolanja obiščejo svoje korenine: potujejo v Slovenijo in zamejstvo, kjer lahko osebno
spoznajo, kar so se učili v vseh letih in opravijo tudi dopolnilni tečaj slovenskega jezika.
V naših šolah ne vzgajamo le posameznika, temveč člana naše skupnosti. Ljubezen
do bližnjega nam narekuje, da naše sposobnosti, naš čas, našo ljubezen nudimo sobratu, povračamo skupnosti prejete darove ter
gradimo in izpopolnjujemo vse, kar nam je

bilo dano v naših ustanovah in organizacijah
– vsak po svojih močeh.
Koliko bi se morali zahvaliti učiteljem in učitejicam naših šol, profesorjem, katehetom,
staršem, režiserjem, pevskim vodjem, športnim in folklornim vaditeljem, animatorjem.
Koliko požrtvovalnosti, brezmejnega dela in
predvsem ljubezni, da se ohrani slovenski jezik in slovenska identiteta.
Slovenskega jezika se naučimo najprej v
naših družinah, potem pa v slovenskih šolah in tudi v skupnih slovenskih domovih,
kjer prireditve in dejavnosti potekajo predvsem v slovenskem jeziku. Naš pisatelj in
velik kulturnik dr. Tine Debeljak tako pove o
naših slovenskih skupnih domovih: O dom!
Sveta beseda v brezdomstvu tujine. Brod na
Oceanu. Trsatska hišica, ki so nam jo prenesli angeli čez morje, da najdemo svojo domačnost v njej.
Da se slovenski jezik ohranja v Argentini,
gre veliko priznanje tudi Slovenski kulturni
akciji, ki je bila leta 1954 ustanovljena v Buenos Airesu z namenom, da druži slovenske
krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu
in zamejstvu, idejni temelj organizacije je
naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen
po krščanskem svetovnem nazoru. Slovenska kulturna akcija izdaja kulturno revijo
Meddobje in bilten Glas, že desetletja je tudi
založba, ki je izdajala knjige, ki niso mogle
izhajati v Sloveniji. Prireja predavanja, kulturne večere, likovne razstave, koncerte in
gledališke predstave.
Velika dragocenost za ohranitev slovenske
besede so naši časopisi in revije: Svobodna
Slovenija, Duhovno življenje, Božje stezice,
Oznanilo.
Naše učne moči se udeležujejo seminarjev
v Sloveniji za učitelje in učiteljice slovenskega jezika, da se izpopolnjujejo v njem. Tudi z
drugimi kulturniki naše skupnosti sodelujejo
leto za letom na Mednarodnih konferencah
Društva katoliških pedagogov Slovenije. Mladi hodijo v Slovenijo na poletne in celoletne
tečaje slovenščine. Od slovenske osamosvojitve dalje je naraslo zanimanje za znanje in
tudi izpopolnjevanje slovenskega jezika.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu,
organizacije kot so Svetovni slovenski kongres, Izseljensko društvo Slovenija v svetu,
Rafaelova družba so organizatorji in gostitelji
raznih naših skupin, tudi to nam omogoča,
da spoznamo svoje korenine, poglobimo
znanje slovenskega jezika, medsebojno sodelujemo in se dopolnjujemo.
Zahvala tudi ustanovi ASEF, saj mladi naše
skupnosti hodijo na delovne izmenjave in
usposabljanja v Slovenijo in s tem bogatijo in
dopolnjujejo tudi svoje znanje v slovenščini.
Publikacije iz Slovenije in zamejstva tudi
pripomorejo k boljši slovenščini. Revije Naša
Luč od Rafaelove družbe, Mladika iz Trsta,
Ognjišče, Družina, spletni časopisi in revije
so dragoceni pripomočki lepše slovenščine
tudi za nas.
Zvesti smo slovenstvu v vseh njegovih oblikah. Ne samo, da naša materinščina odmeva
od stene mogočnih Andov in se naša molitev
in pesem v podedovani besedi zlivata preko
široke pampe; naša zgodovina, navade, naše
gledališke igre, folklorni plesi, poznavanje
slovenskih pisateljev in pesnikov, vse to posredujemo mladim rodovom.
Ni zgolj slučaj, da smo v Argentini. Božja
previdnost ima prav gotovo z nami posebne namene! Z geslom: Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci, so naši predniki
pokazali visoke in jasne namene: ohranitev
zvestobe slovenstu, tradiciji, globoki katoliški veri in ljubezni do svobode.
Po sili razmeri so naši predniki osvojili Balantičeve besede: Dobil sem svoj dom na tujem.
Želimo si, da bi naši skupni slovenski domovi
bili otok Slovenije v argentinski pampi.
Druga, tretja in že četrta generacija pod
Južnim križem smo mladike slovenske lipe, ki
je zacvetela na tujih tleh. Naši predniki so v
Argentini vsa ta leta hrepeneli in ohranili ter
nam posredovali veliko ljubezen do Slovenije. Od njih smo prejeli vrednote! Zdaj smo
mi dolžni ostati zvesti tem vrednotam in jih
podati naslednjim rodovom.
nadaljuje na strani 3 ‌→

STRAN 3

SVOBODNA SLOVENIJA | 23. JULIJA 2023

DOBRODOŠLI DOMA 2023
‌→ iz strani 2
Pa čeprav so našim prednikom lipo posekali in jo siloma iztrgali iz domačih tal, se
je zasidrala pod pampskim soncem in znova pognala mladiko. In te mladike smo mi!
Rastemo k soncu, ki nam vliva veselje do
življenja. V nas še vedno misel gori: noben
narod ne umre nasilne smrti. Narod umre
samo, če sam noče živeti!
Argentinski Slovenci smo posebna enota. S slovensko preteklostjo, koreninami
in kulturo ter z argentinsko sedanjostjo in

bodočnostjo. Vztrajali bomo dokler bomo
nosili v sebi ljubezen do slovenstva. Prizadevamo se, da svoje znanje, predvsem
pa ljubezen in zvestobo do slovenskega
jezika in slovenskih vrednot predamo tudi
mladim slovenske skupnosti v Argentini z
željo, da bi ostali tudi oni zvesti in ponosni
na svoje korenine ter z ljubeznijo ohranjali
in gojili še naprej tako dragocene slovenske vrednote.
Vsak dan se moramo odločati, če hočemo ostati Slovenci in če želimo vztrajati na

KONCERT IN RAZSTAVA
v Narodni in univerzitetni knjižnici
Dobrodošli doma je tradicionalna prireditev vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev, ki v Slovenijo
pripelje rojake iz bližnjih in daljnih krajev.
Letošnje srečanje je potekalo v Ljubljani in
Vipavi med 29. junijem in 2. julijem.
Narodna in univerzitetna knjižnica že
vrsto let s ponosom sodeluje pri programu srečanja, saj smo knjižnica vseh
Slovencev, ki ne le zbiramo, hranimo in
posredujemo gradivo, ki ga naši rojaki ustvarijo izven meja naše domovine,
temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s
slovenskimi skupnostmi in posameznimi
Slovenci širom sveta. Zato smo z veseljem
gostil Slovence iz domovine in tujine ter
njihove prijatelje, sorodnike in znance že v
četrtek, 29. junija, ki so atrij NUK dodobra
napolnili že pred 18. uro, ko smo začeli s
programom.
Uvodoma je zbrane pozdravil ravnatelj
NUK gospod Viljem Leban, ki je udeležencem predstavil Nukovo poslanstvo
zbiranja in hranjenja gradiva, ki nastane
kot plod slovenske ustvarjalnosti ne glede na kraj nastanka. Poudaril je, da vsa
ta ustvarjalnost predstavlja nepogrešljive kamenčke v mozaiku slovenske dediščine, ki jo v NUK z veseljem shranimo in
ohranjamo za bodoče rodove ter povabil
vse, da se oglasijo v NUK in stopijo v stik
z Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v
zamejstvu in po svetu.
Obiskovalce so že ob prihodu v prostore
Kavarne NUK pozdravile čudovite fotografije, ki slavijo življenje. V sodelovanju
z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu,

Program je povezovala Helena Janežič,
skrbniva Zbirke knjižničnega gradiva
Slovencev v zamejstvu in po svetu

Ravnatelj NUK Viljem Leban
tokratnim glavnim koordinatorjem in organizatorjem dogodkov Dobrodošli doma,
smo na ogled postavili fotografsko razstavo
Utrinki življenja Lučke Oblak Čop, ki živi in
deluje v Buenos Airesu. Posnetki studijske
fotografinje, specializirane za portrete, sledijo utrinkom iz življenja običajnih ljudi in
prikazujejo vsakdanje življenje Slovencev in
njihovih potomcev iz Argentine. Umetnico
je predstavila umetnostna zgodovinarka dr.
Verena Koršič Zorn. Lučka Oblak je večkrat
poudarila, kako hvaležna je za vabilo in za
priložnost, da lahko z obiskovalci razstave
deli svoja čustva, umetniške stvaritve in veselje do fotografije. S svojimi deli pa izraža
velik poklon domovini Sloveniji, ki jo neizmerno ljubi in kateri pripada, saj od tod
izvirajo njene korenine.
Ob bok fotografski ustvarjalnosti smo
pod naslovom Ustvarjalni utrinki postavili
še literarno in prikazali delček slovenske
pisne ustvarjalnosti, ki se je rojevala - in
še vedno nastaja - v deželi pod južnim
križem. Dela Tineta Debeljaka, Franceta
Papeža, Vinka Rodeta, Tineta Debeljaka
ml., Jožeta Vombergarja, Zorka Simčiča,
Marjana Willenparta, Rude Jurčeca, Toneta Brulca, Franca Sodje, Stanka Kocipra,
Mirka Kunčiča, Vojka Arka, Dinka Bertonclja, Andreja Rota, Gregorja Papeža, Erike
Poglajen in Toneta Rodeta so le izbor iz
sicer bogate literarne bere, ki je shranjen
v Zbirki knjižničnega gradiva Slovencev v
zamejstvu in po svetu Narodne in univerzitetne knjižnice.
Odprtje obeh razstav je s slovenskimi
in argentinskimi napevi popestril pevec
Martin Marolt, v Argentini rojeni Slovenec
tretje generacije. Obe razstavi sta bili v

tej poti. Ni lahko, a od nas odvisi.
Stiki z matično domovino, z zamejstvom
in z drugimi Slovenci po svetu nam tudi
v veliki meri pomagajo, zato se moramo
medsebojno podpirati, pomagati, dopisovati, spodbujati.

TABOR
SLOVENCEV
PO SVETU

V veliko čast mi je bilo spregovoriti na
tem posvetu, iz srca se zahvaljujem za to
možnost.
Mirjam Oblak

Lučka Oblak Čop
Avtorica razstave
»Utrinki življenja«
NUK na ogled do 17. julija 2023.
V nadaljevanju večera smo se prepričali, da slovenska ustvarjalnost res ne pozna meja. Sledil je koncertni del, kjer sta
se predstavili violinistka Inés Voglar-Belgique, Slovenka, rojena v Venezueli, ki živi
v Združenih državah Amerike ter flavtistka Molly Barth, prav tako iz ZDA, ki skupaj sestavljata DuoKrom. Ob spremljavi
pianistke Hermine Hudnik iz Slovenije sta
izvedli nekaj avtorskih ter slovenskih in
venezuelskih skladb. Največ navdušenja je
požela skladba Squirrel Behavior, ki jo je
ustvaril devetletni Alejandro, violinistkin
sin, navdihnile pa so ga veverice, ki jih je
opazoval doma na dvorišču.
Večer smo zaključili v slovensko argentinskih ritmih, ki sta nam jih pričarali dve mladi glasbenici slovenskega pokolenja, ki živita v velikem Buenos Airesu. Basistka Maia
Korošec, Slovenka, rojena v Argentini in
flavtistka Darinka Tejera, katere prababica
ima slovenske korenine, nastopata v raznih
glasbenih zasedbah. Predstavili sta skladbe Juliána Plaze, Astorja Piazzole in Slavka
Avsenika ter navdušili občinstvo s simpatičnim in glasbeno barvitim nastopom.
Kulturnemu programu je sledil ogled
obeh razstav ter nadvse prijetno druženje
s Slovenci iz sveta in zamejstva. Morda je
prav druženje, odeto v prelep poletni večer,
najpomembnejše za grajenje in poglabljanje zavedanja, da je NUK resnično knjižnica
vseh Slovencev, ne glede na to, kam so nas
zanesle naše življenjske poti in usode.
Helena Janežič, NUK

Utrinki življenja Lučke Oblak

Vsako prvo nedeljo v mesecu juliju se v Sloveniji
praznuje Dan Slovencev po svetu. V okviru prireditve »Dobrodošli doma« se je v nedeljo, 2. julija, vršil 29. Tabor Slovencev po svetu v Zavodu
sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Tabor se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval
ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik
skupaj z izseljenskim duhovnikom Zvonetom
Podvinskim iz Švedske. V homiliji je škof Jamnik
poudaril naše poslanstvo, da smo misijonarji
upanja, veselja in pristnega pričevanja za evangelij, nagovor pa sklenil s spodbudo, naj črpamo
moč in pogum za izzive sodobnega časa v zakramentih in molitvi.
Po sveti maši sta navzoče pozdravila Uroš Zorn,
predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu, in državna sekretarka na Uradu za Slovence v
zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Zorn je v nagovoru omenil, da je v zadnjih časih bolj opazna
potreba po osebnem druženju in pomembnost
srečanj, kot so Tabor, za spoznavanje bogatega
delovanja Slovencev po svetu za ohranjanje jezikovne, kulturne in duhovne dediščine in slovenske identitete. Sekretarka Humar pa je med drugim omenila, da so na področju dela s Slovenci
v zamejstvu in po svetu novi izzivi ter izrazila pomembnost sodelovanja vseh za rešitev teh izzivov.
Sledila je okrogla miza z naslovom »Migracije
in novodobno izseljevanje«, ki jo je povezoval
Matjaž Merljak, Sodelovali so dr. Zvone Štrubelj
(Belgija, preko video prispevka), Cvetko Falež
(Avstralija), Tatjana Modic Kržišnik (Argentina)
in Jože Rožanec (predstavnik Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF).
Okrogli mizi je sledil umetniški program, na
katerem so nastopili Ines Voglar-Belgique (violina) in Molly Barth (flavta) iz Združenih Držav
Amerike, Herminia Hudnik (klavir), Darinka Tejera (vokal, kitara in flavta) in Maia Korošec (bas,
kontrabas) iz Argentine, Martin Marolt (pevec in
kitarist) iz Argentine ter maturanti Slovenskega
srednješolskega tečaja Marka Bajuka – Rast 52 .
Na ogled je bila postavljena tudi razstava »Utrinki iz življenja« fotografinje Lučke Oblak Čop.
Viri: druzina.si, gov.si

Basistka Maia Korošec in flavtistka,
kitaristka in vokalistka Darinka Tejera

Flavtistka Molly Barth in violinistka
Ines Voglar-Belguique

Avtorica razstave z organizatorji in
udeleženci

STRAN 4

23. JULIJA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA

V BARAGOVI ŠOLI SE DOGAJA
Vedno je mesec junij čas za premislek in
praznovanja.
DAN SPOMINA
Letos smo imeli spominsko proslavo 24.
junija. Molili smo pred spomenikom in na
kratko povedali, kako in zakaj se je to zgodilo. Zakaj so bili domobranci preganjanji in
pobiti. Zakaj so torej morali poiskati novo
pot in pobeg z domovine.
Otroci so recitirali »Domobranci«- Rotija
Grbec, starejši pa »Spomin junakom«
V našo ljubo domovino
danes misli romajo,
s tiho, vdano bolečino
mrtve obiskujejo.
Zapeli smo »Moja Domovina« in se razšli
na zajtrk.
DAN DRŽAVNOSTI
Naslednjo soboto smo praznovali Dan državnosti. Najprej smo zapeli himni ter na
kratko razložili, kaj nam ta datum pomeni, pa sploh otrokom, katerih starši so tudi
tukaj rojeni. Kako se je Slovenija ločila od
bivšega sistema in režima Jugoslavije in

postala neodvisna država. Kako so pradedje
iskali in našli novo domovino, kjer so lahko
živeli v miru in si tukaj zgradili novi »svet«,
ustanovili družine, domove in učili otroke,
da so tam nekje daleč pod Triglavom bistre
reke, zasnežene gore, kristalna jezera, zelene doline, stara mesta, kako so se nanjo
spominjali vsak dan. Ostali so ji zvesti, tako
kot mi želimo to naprej. Nato so otroci 7.
in 8. razreda recitirali Meškovo »Prisego«,
da bi naprej obljubljali zvestobo našim koreninam.
Otroci 5. in 6. razreda so nam podali »Dramilo«, ki nam razlaga, kaj nam Slovenija
in zemlja vse podelita, če imamo delovne
roke in se pridno učimo.
Zato moramo spoštovati svoj jezik, kulturo, naravo, ker v jeziku, v kulturi in naravi
so ljudje in, če se spoštujemo med seboj,
bomo imeli lepšo domovino in lepši svet.
Za konec nam je vrtec pokazal, kako so
lepo okrasili zastavice in nam povedali
kakšne barve sta zastava in grb.
Zdaj pa je bil trenutek za igre. Na tleh je
bila pripravljena velika križanka. Vsak je
hotel napisati pravilno besedo bodisi vodoravno ali navpično. Zmagali smo vsi,
ker smo veliko znali o naši srčni domovini;
čeprav so bile mamice zraven, je samo ena
smela odgovoriti besedo »Emona«, ker se

SPOMINSKA
PROSLAVA
v Našem domu

je otroci niso spomnili.
Lepo smo praznovali in želeli Sloveniji: še
na mnoga leta!
KLIC IZ SLOVENIJE
V soboto, 8. julija smo pa doživeli posebno
presenečenje. Tik pred odmorom smo prejeli videoklic od Simona in Bruna, ki sta se
letos preselila v Slovenijo. Bolj točno v Izolo.
Imeli smo lep pogovor, vsi smo bili veseli,
še posebej, ko sta nam pokazala obalo in
Jadransko morje. Simon je hitro stekel do
drugega okna stanovanja in rekel »evo« prav po slovensko je potegnil in rekel: »Če
bi bilo jasno se na tisto stran vidi Triglav«. Pa
smo vsi bili kar v šoku in gledali v zemljevid.
Povedal nam je, kako in kaj počne med počitniškimi dnevi, da se je lepo vživel v novi šoli
in malo pogreša naš nogomet. Obiskuje šolo
Vojka Smuca v Izoli in je bil prav lepo pohvaljen, ko je edini v razredu znal povedati pomen treh zvezd na Slovenskem grbu. Učiteljica je bila zelo presenečena, ko je izvedela,
da se je to naučil v argentinski slovenski šoli.
Končno se je tudi Bruno opogumil in malo
spregovoril. Pogovorili smo se tudi z mamico in obljubili, da se bomo še večkrat srečali
med šolskimi urami.
Prav lepo doživetje!
LvS

DAN DRŽAVNOSTI V MENDOZI
Pred 32. leti je Slovenija dosegla svojo pričakovano in želeno osamosvojitev in, kakor
vsako leto, smo 25. junija praznovali v Slovenskem domu novo obletnico tega zgodovinskega dejstva.
Letos praznovanje 32-letnice naše drage
Slovenije je imelo nekaj posebnega: slovenska sobotna šola Sv. Cirila in Metoda
in Srednješolski tečaj sta imela veliko odgovornost: organizirati proslavo za Dan državnosti. Otroci so več sobot vadili, da bi
ta dan odlično izpadel, ker so se zavedali
pomembnosti tega dneva. V soboto je mladina okrasila vse prostore Doma, da bi ta
rojstni dan bil izvrsten.
In prišel je dan. V nedeljo, 25. junija, smo
slavnost pričeli z mladinsko sveto mašo, ki jo
je daroval gospod Janez Cukjati; srednješolci
so bili odgovorni za branje beril in petja.
Po končani sveti daritvi je prišel čas za
prireditev. Napovedovalki sta bili učenki
Srednješolskega tečaja. Najprej sta nas povabili, da slovesno sprejmemo slovensko
in argentinsko zastavo, ki sta jih nosili srednjošoli v narodnih nošah. Pred njima smo
zapeli slovensko in argentinsko himno. Sle-

dil je povzetek o zgodovinski poti Slovenije
do osamosvojitve, kratek a razumljiv odlomek za odrasle in posebno za najmlajše.
Alenka Čad Bajda nam je ponudila svojo
mlado misel o temi »Kaj pomeni zame Dan
slovenske državnosti«. V kratkih besedah
je izrazila, kako mladina pozna zgodovino
Slovenije iz pogovorov s staršim, sorodniki, sploh po besedah, ki grejo od ust do
ust in tako začnejo razumevati, kako so
Slovenci doživeli samostojnost in da mi, ki
živimo v izseljenstvu »...izražamo našo ljubezen domovini z jezikom, glasbo, plesom
in umetnostjo. To iščemo mi kljub tej veliki daljavi, zgradimo Dom, ki nas spominja
na našo ljubljeno Slovenijo. Hvaležni smo
tistim ki so se borili da smo danes svobodni...«. Te besede so vsem prisotnim prišle
resnično do srca, ker vsi, ki z majhnim ali
velikom delom gradimo naprej v našem
Domu ljubezen do Slovenije, do naših staršev, dedov in posebej ljubezen do naših otrok in mladih, želimo, da bi naprej gradili
tukaj svojo drugo deželo z ljubeznijo in zavestjo da vsi smo Slovenija.
Po teh občutenih besedah je začel nastop
osnovne šole Sv. Cirila in Metoda. Najprej so
se predstavili otroci iz vrtca in zapeli »Venček narodnih pesmi« ter nas z njimi peljali v naše otroštvo. Nato so deklice zapele
»Navzgor se širi rožmarin«, fantje pa »Izidor
ovčice pasel«; bili so lepi trenutki! Po tem
so nam učenci višje stopnje povedali zgodbo
»Kako je Bog ustvaril Slovenijo«.
Že blizu konca so srednješolci recitirali
poezijo Ivana Malavašiča »Domovina« in
zapeli »Slovenskega naroda sin«, pesem,
ki ima zelo ganljivo besedilo.

“Njih vrisk in pesem
Sta božala dom,
Ki jim bil je svetišče.
Zanj so se bojevali,
Zanj so odšli
Svobodo iskat
A nobeden povrnil se ni…”
Meseca junija se snidemo na spominski slovesnosti v čast pobitim domobrancem in
drugim žrtvam komunističnega nasilja.
V nedeljo, 25. junija, smo imeli slovensko
sveto mašo v San Juški stolnici, daroval jo je
g. Franci Cukjati za vse žrtve vojne in komunistične revolucije v Sloveniji.
Med sveto mašo je pel mešani pevski zbor
San Justo.
Po končanem obredu smo se v Našem
domu skupno poklonili pred Balantičevim kipom s polaganjem venca in zbrano molitvijo.
Vsi navzoči so se pomaknili v glavno dvorano, da bi prisluhnili akademiji. Sledil je
pozdrav, še posebno s ponosom bivših domobrancev g. Franceta Uštarja, ki nam je
spremljal in g. Jožeta Kržišnika.
Pričeli smo s mislimi govornice ge. Tatjana
Modic Kržišnik, ki je spregovorila na tej komemoraciji.
Spoštljivo so se nastopajoči spominjali najstrahotnejšeta poglavja slovenske zgodovine. Izrazili so hvaležnost in ljubezen, ker so
živeli iz globokega in pristnega krščanstva.
S spominom počastimo
njihovo junaško življenje!

Za zaključek proslave so se nam pridružili »Ansambel bratov Nemanič« in Gregor
Šmon s svojo kitaro in skupaj z otroci in
mladimi zapeli pesem »Moja Slovenija«, to
so naredili s takim čustvom, da je vsa dvorana prosila za bis.
Po zaključku proslave smo nadaljevali praznovanje s kosilom, ki ga je pripravil Mendoški zbor, odličen in zelo okusen golaž,
kuhan pod vodstvom gospe Cvetke Bajuk
- prisrčna hvala za podarjen čas! Med kosilom so starši osnovne šole organizirali prijeten srečelov.
In tako je končala krasna nedelja praznovanja 32-letnice osamosvojitve Slovenije;
prisrčna hvala vsem, ki ste sodelovali in
prispevali za ta dan in posebna hvala odboru doma, ki je šoli zaupal organizacijo tega
praznovanja.
Dodati moram, da so nam skozi ves dan otroci in mladina dokazali, da imajo Slovenijo
v svojih srcih, da jo čutijo kot svojo deželo
in to nam govori o delu staršev v domovih,
ki z molitvijo, petjem, jezikom in običaji dan
na dan priznavajo, da so Slovenci, ki nosijo
svoj košček Slovenije v Slovenskem domu.
Še tako moramo naprej nadaljevati, da bo
dan na dan rasla Slovenija v Mendozi in da
ne pozabimo, da
»Slovenec sem, Slovenec sem!«
Jadranka Ovčjak

Akademijo sta si zamislila in obdelovala Veronika Marinčič in Toni Rovan.
Petje: Moški Zbor pod vodstvom Andrejke
Selan Vombergar.
Nastopajoči: Sebi Žgajnar, Nace Kržišnik,
Luka Trpin, Matej Urbančič in Aleks Puntar.
Videoposnetek: Martin Sušnik, Tatjana Malovrh in Maksi Malovrh.
Scena: Pablo Zafra s pomočjo mož Našega
doma in Skupind Luč in Zvok
NDSJ
Fotografije: Marko Vombergar

STRAN 5

SVOBODNA SLOVENIJA | 23. JULIJA 2023

“

KOLEDAR
5. avgusta
20. obletnica Folklorne skupine
Mladika
6. avgusta
Mladinski dan v Slomškovem domu
12. avgusta
V Slomškovem domu: »Idealni soprog«
(O. Wilde; režija: M. Zurc)
19. avgusta
54. Pevsko Glasbeni Večer
20. avgusta
Romanje v Lourdes
Koncert Mendoškega zbora »Škrjančki«
na Pristavi
21. avgusta
V Našem domu: »Idealni soprog« (O.
Wilde; režija: M. Zurc)

OSEBNE NOVICE
ROJSTVO
V ponedeljek, 10. julija, sta Peter
in Bojan dobila sestrico. Rodila se
je Maria Anja Cicciaro. Mamica je
Marianka Ayerbe Rant in ati Martin
Cicciaro. Mladi družini čestitamo in
želimo božjega blagoslova.

ZA RAZMISLEK IN NASMEH
“En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran”

PREGOVORI IN CITATI

DALEČ

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo
»daleč« označi kot sestavino izrazov: izrazi
lahko veliko razdaljo in veliko časovno oddaljenost, lahko pa izrazi tudi veliko mero.
V Sloveniji smo se znova srečali na tradicionalni prireditvi »Dobrodošli doma«, na kateri
se vsako leto zberejo Slovenci iz zamejstva,
izseljenstva in domovine. Mnogo jih je prišlo
od daleč, srečali smo se tudi z ljudmi, ki so
daleč od našega mišljenja, vendar je prireditev daleč najpomembnejše srečanje izseljencev v Sloveniji in, čeprav je prihodnje leto
še daleč, že ugibamo, kje se bo praznovanje
»Dobrodošli doma 2024« vršilo.
Zelo zanimivo je o prireditvi za Radio Ognjišče komentirala zgodovinarka in sociologinja dr. Helena Jaklitsch, nekdanja ministrica
za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Konec
tedna, ki je za nami, je bil vsebinsko nadvse
zanimiv. Pretekli četrtek je bilo vseslovensko
srečanje v Državnem zboru, osrednja tema
pa še kako aktualna – Izzivi in priložnosti
gospodarskega povezovanja za ohranitev in
krepitev slovenske identitete med Slovenci po
svetu. Slovenski svetovni kongres je organiziral posvet o slovenski identiteti, na prireditvi
Dobrodošli doma so se naši rojaki predstavili prek bogatega kulturnega programa, v
nedeljo pa je bila še tradicionalna prireditev
Tabor Slovencev po svetu.

”

Na vseh dogodkih je bilo veliko naših rojakov iz sveta, lepo bi bilo, da bi se jih bolj
množično udeležili tudi mi, ki živimo v Sloveniji, pri čemer se še posebej oziram na naše
veljake v politiki, kulturi, gospodarstvu,
medijih. Ti tradicionalno manjkajo. Čeprav
nosijo svoj delež odgovornosti. Tudi z nerazumnimi dejanji, ki jih marsikateri rojak
zunaj ne more razumeti – kot sta ukinitev
muzeja slovenske osamosvojitve – zasluga
Slovencev po svetu za priznanje Slovenije je
bila ogromna, ali ukinitev dneva spomina
na žrtve komunističnega nasilja – premnogi Slovenci so si morali novo domovino poiskati zaradi nevzdržnosti pod komunističnim
nasiljem in krivicami.
Ena nedelja na leto seveda ne more spremeniti našega odnosa do Slovencev zunaj Slovenije, lahko pa nas vse spodbudi k razmisleku o naših rojakih po svetu in možnostih
našega povezovanja z njimi, kar bo zagotovo tudi krepilo in okrepilo slovensko zavest
v slovenskih skupnostih po svetu. Izgovorov
ni, sodobne oblike komunikacij in globalna
povezanost nam odpirajo neslutene možnosti. Samo začeti je treba.«
Čeprav več kot pol milijona Slovencev živi izven Slovenije, slovenski mediji (razen Družine in Ognjišča) skoraj niso omenili te bogate
prireditve. Za njih so Slovenci v zamejstvu in
izseljenstvu res daleč…

Tudi beseda »daleč« je prisotna v mnogih
pregovorih:
• Daleč od oči, daleč od srca.
(francoski pregovor)
• Daleč od doma, blizu nesreči.
(italijanski pregovor)
• Daleč od doma je človek poceni, stvari
pa so drage. (kitajski pregovor)
• Jezik nas daleč pripelje. (ruski pregovor)
• Bratje in sestre se daleč narazen najbolj
ljubijo. (slovenski pregovor)
• Pridnega dekleta ne možijo daleč.
(tatarski pregovor)
• Čemu strmiš v daljavo, ko pa sreča ob
tebi stoji. (slovenski pregovor)
• Za bedaka tudi Meka ni daleč.
(turški pregovor)
• Daleč od slona je tudi bik velik.
(vietnamski pregovor)
• Daleč gre, kdor ne ve, kam gre.
(portugalski pregovor)
• Z zdravjem in denarjem se daleč pride.
(nemški pregovor)

Zbral: Jože Jan

Svobodno Slovenijo podpirajo

		
| Glasilo Slovencev v Argentini
Ustanovitelj Miloš Stare
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija
Predsednik Jure Komar

Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan
Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič,
Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek
Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar

SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE
Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina
email svobodna.ba@gmail.com
www.svobodnaslovenija.com.ar

STRAN 6

23. JULIJA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA

PRILOGA S SLIKAMI

RAST LII v Sloveniji