Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 far., če se tiska lkrat,
19	O
1 - II II II II * II
to U II II II 3 ,1
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in eksj edicija na Starem trga h. št. 16.
Politični lisi za
;i narod.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto . , 10 gl, ~ kr.
za polleta . . 6 „ - „	I
za četrt leta . , 2 ,, 50 „ *	i
V administraciji velja:	•
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr.	",ii
za pol leta . . . 4 „ 30 „ „ za četrt leta . , 2 „ 10 „ >*5*kS
V Ljnbljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
VredniStvo jo v Liugovih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Nihče no v« nič.
„Jaz nc vem nič, ti ne veš nič, on ne ve nič, mi vsi ne vemo nič, —nihče ne ve nič —" to je zdaj najboljši odgovor, Če te kdo praša „bo li vojska ali ne, ali kdo se bo vojskoval, s kterim se bo vojskoval, komu bo ta ali oni pomagal, kdo bo mirno doma sedel itd.?'
Pa dajmo — zamislimo se v sedanje stanje mi Avstrijani Škoda je celo, da premišljujemo. Sami nismo v stanu spoznati posameznih nitek Andrastyevih statev, naši znanci tudi ne, in tisti, kterim so morda vsaj nekoliko znane, nočejo ali ne smejo govoriti. Tako vsi tisti miljoni ljudi, ki s svojimi žulji priskrbljujejo olje za to, da državna mašina more teči, nič ne vedo in nič ne zvedo, čeravno imajo — mislimo mi — pravico do tega. Sedanja politika avstrijska je taka , kakor loterija : nihče ne vd, kaj bo „ven prišlo."
Voditelj avstrijske politike je odgovoren za-njo; zato je dobil tudi svojih CO milijonov. Te so mu dovolili sicer le zastopniki narodov, vendar bi bilo spodobno, da bi zvedeli tudi narodi sami, kaj mislijo početi s temi 60 milijoni, -- ali kaj sploh mislijo. Tako po temi tavati je dolgočasno, nevarno, vsak človek se naveliča trga ; vsakemu bi bilo ljubše, če bi zvedel pravo, da se ve ravnati.
To ciccanje med vojsko, mirom in neutra-liteto ni nič, bolji je jasna beseda, da vč človek pri čem da je, ali se ima pripraviti za smrt a 'i življenje.
V Avstriji že ves čas, kar se je pričel
jugoslovanski boj, ne vemo prav, pri čem da smo. Nemčija je skonca že izrekla , da je boj med Rusijo in Turčijo nič ne briga ; naj se ti dve sami ,,kampljate"; naš vnanji minister pa „ni rekel ne tako in ne tako, da bi kdo ne rekel, da je on tako ali tako rekel." Tej megleni politiki je še zdaj zvest, čuda le, da ga nihče ne prisili, pokazati pravo stran.
To ali to moraš biti I Omahljivost nič ne velja. Avstrija pa mora biti mogočna , njena
beseda mora kaj veljati,--sicer ni treba
rožljati s sabljo, ampak pustiti jo mirno v nožnici.
Človek res ne ve, kaj bi rekel. Državni račun ve, koliko smo izdali za reveže, ki so iz Bosne in Hercegovine k nam prišli zavetja iskat zoper turčinsko krutost. Čeravno so pa ti usmiljenja vredni ljudje živeli kot berači, je vendar veliko število njihovo ttalo državo več miljonov; čeravno — recimo dalje — je njihovo življenje vsled tega res skoro nečloveško, ker so dobivali manj, kakor vsak človek izdaja za svojo živino, so pa vendar še rajši na zemlji avstrijski, kakor pod turškim mečem, ker so vsaj varni časti in življenja.
Po pametni politiki bi bila Avstrija, brž, ko so prve čete Bošnjakov iu Ilercrgovincev pridrle pred turško silo na našo zemljo, morala zasesti Bosno in Hercegovino — že samo iz tega vzroka, da brani ljudi na telesu in premoženji. Vsak človek je prepričan , da bi se temu ue bil nihče ustavljal, ker je po veri in vesti že vsak človek zavezan braniti svojega bližnjega krivičnih napadov.
To pa se ni zgodilo. Pač pa so turški podložniki vhajali na našo zemljo, ker se jim je zdela varnejša od domovine pod turškim mečem. Tu jih ni nihče moril, poginilo jih je več tisuč glada in ža raznimi boleznimi, a godrnjali reveži niso in še zdaj ne godrnjajo, čeravno jim dotične avstrijske oblastnije niso več posebno prijazne.
Tem revežem ima zdaj poteči podpora avstrijska. Se ve — če ni plačila, odpove gostilničar kredit še tako dobremu gostu. Turčija pa se brani plačati račun za te svoje podložne ; morda bi jih všled tega zagnali v Bosno nazaj, spremivši jih do meje, ako bi se ne bali — Evrope. Človek je vendar-le človek, če je tudi Slovan, kar v mesnico ga ne smeš poslati. Ker pa Turčija še noče dati nobenega poroštva za varnost teh revežev, pa tudi nič vedeti o stroških, ki so jih Avstriji prizadeli, so se vendar naši politiki zapletli v obravnave s Carigradom. Tedaj gre tudi politiki le za denar. Če bi bila turška vlada vsaj obljubila plačati stroške za begunce, dokler so bivali v Avstriji, bi bili morda reveže šiloma nazaj poslali.
Zdaj je počil glas, da se imajo ti reveži spraviti v svojo domovino ; spremiti jih ima 25.000 ali 40.000 vojakov. To bi bilo res lepo 1 Hrabri vojaki avstrijski naj bi bili le žandarji. To ne bi bila naloga za Avstrijo slavna.
Mene ni volja mlatiti prazno slamo o zamujeni politiki avstrijski, ker po toči zvoniti je prepozno. Le to naj konstatiram, da ljudo-
Feodozij Pečerski.
Črtica iz ruske cerkvene povesti.
Po Kostornarovu spisal J. S t e k 1 a s a,
Kakor v drugih zemljah , tako se je tudi v Piusiji prikazalo mništvo s krščanstvom. Sicer se v starih letopisih iz dobe Vladimirove (972 —1015) še ne govori o mništvu, ali to zato ne, ker se je krščanstvo takrat še le širiti začelo; vendar pa je verjetno, da je bilo tudi že v tej dobi mniškega življenja vsaj nekaj v Rusiji. Iz časov Jaroslava (1019 — 1054) pa imamo čisto verjetne dokaze, da so se začeli za njegove vlade samostani zidati in mnihi množiti: leta knez je ljubil duhovne posebno pa mnihe; v tem času seje v Kijevu postavilo nekoliko samostanov, ali prvi počietki so se pokazali slabe , ker je manjkalo ljudem jako volje za tako podvzetje. Prava utemeljitelja samostanskega življenja sta bila: Anton, posebno pa Fcodozij, osnovatelj pečerskega samostana.
Običaj pečine dolbsti ter v njih prebivati se je začel v Egiptu ter so se razširile po Rusiji pripovesti o Bogu ugodnih peščernicih (Ilohlen-bevohner): pojavili so se posnemovalci. Prvi ki je začel dolbsti pečino kraj Kijeva, je bil Ilarijon, svečenik v vasi Berestovu, postavši
kasneje metropolit. V to zapuščeno peščer se je naselil mladi Anton, rodom iz Ljubeča; on je popotoval na atoško goro ter tamkaj dobil mniške redove. Ko se je vrnil v domovino, ni bil zadovoljen s življenjem v kijevskili samostanih, nego se je preselil v peščero ter se trapil z zdrževanjem, kajti živel je ob samem kruhu in vodi. V kratkem se je raznesla o njem slava po Kijevu in dobrotljivi ljudje so mu donašali potrebnega živeža. Njegov primer je spodbudil nekega duhovna, po imenu Nikona, on je pristopil k Antonu ter ž njim živel v peščeri. Za njim se je prijavil tretji naslednik; leta je bil Feodozij.
Nam je preostal životopis tega svetega moža. Ta životopis je gotovo star in kolikor se da soditi po rokopisu, je iz 12. veka, in bržkone napisan od Nestorja, pečerskega leto pisca. Po le tem životopisu je bil Feodozij pripadnik mesta Vasileva (sedaj Vasiljkov gu-bemije Kurske); še v detinstvu sc je preselil z roditelji v Kursk; v trinajstem letu je izgubil očeta ter ostal tako pod vlastjo svoje matere, žene surove samoglavne. Od detinstva mu je bila prirojena zamolčljivost in zamišljenost; on se je oddaljeval od otročjih iger; samstvo je zanimalo to čisto uatoro: pobožno čutstvo se je rano probudilo v njem ter zavladalo v
celem njegovem življenju. Ta pobožnost se je pokazala najprej v nagnjenosti; njemu se je videl protiven vsak izvanjski sjaj, ki ga je imel po svojem položaju proti siromakom ; on ni trpel sijajnih oprav, nego se je oblačil v oblačila, kakoršna so nosili sluge ter je ž njimi tudi na delo hodil. Mati se je srdila zavoljo tega ter ga je celo tolkla. Neki potujoči bo-gomolci so očarali njega s pripovestmi o Jeruzalemu, o mestih, kjer je živel, učil in trpel Odrešenik, in Feodozij je tajno ž njimi pobegnil. Ali mati ga je vlovila, pretepla, zakovala ter ga držala tako dolgo vklenjenega v okovih, dokler ni obljubil, da ne bode pobegnil od doma. Ko je bil puščen na slobodo, začel je peči hostije. Pa tudi zavoljo tega se je srdila mati nanj, ker je smatrala ta posel nepristojnim za njen rod. Materna nemilosrdnost je bila vzrok, da je sin v drugič pobegnil v neko mesto, kjer je ostal pri tamošnjem duhovnu: ali mati ga je zopet našla ter močno prešibala. To okrutno ravnanje matere proti svojemu siuu pokazuje pogausko stanje, v kakoršnem so se nahajali Rusi v teh časih, kajti krščanstvo ae je pri njih komaj širiti začelo; v Kur-sku, v mestu neznatnem, ni bilo ne enega samostana, prebivalci , čeravno so poznavali vero krščansko, vendar uiso imeli pojma o samo-
ljubje naših politikov ni prignalo do zasedanja Bosne in Hercegovine ; če bomo zdaj tje mar-širali, bomo šli le kot eksekutorji, kakor vojaki na eksekucijo, da Carigrad plača stroške za pribegle Avstriji.
Trdil pa ne bom, da .jaz kaj vem. Pišem le kar se mi zdi in kar mi moja zdrava pamet narekuje. Naša politika je posebno zdaj prav taka, kakor loterija: nihče ne vd, ktere številke bodo ,,ven prišle."
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. maja.
Avstrijske deiele. 41 iiiiuistcrskili obravnavah piše ,,P. Lloyd", da so bile najposlednejše, in če ktero ministerstvo pri državnem zboru s svojimi predlogi ne bode moglo prodreti, bode vedlo, kaj da ima storiti; z nasprotnim ministerstvom pa ne bode imelo nič opraviti. Ministerstvi ste tedaj v tem slučaji pripravljeni odstopiti in ves posel prepustiti drugim možem, ki naj bi ga potem dognali. Nikakor pa ni verjetno, da bi bila reč z odpovedjo ministrov rešena, ker se bode težko našel mož, ki bode hotel Cislo še bolj vkloniti pod jarem ogerski, če prizadevanje Auerspergovo ostane brez vspeha.
l4\otua deputacija bode imela te dni sejo, da določi poročilo do državnega zbora o dolgu 80 miljonov, kterega so ogerski ministri obljubili primeren del sprejeti. — O 60 milj. gld. dovoljenih vnanjemu ministru se denarna ministra še nista dogovorila, kje in kako da jih bosta dobila. Kakor se sliši jih bosta morala še le na posodo iskati. Reč se bode te dni obravnavala v državnem zboru, in hoče se neki to oprav.čiti s tem, da je treba na Er-deljskem in v Dalmaciji, zlasti pa v kotarskih bokah skrbeti za brambo dežele.
fl*oljaki hočejo zopet nekaj rogoviliti in tajna narodna vlada poljska v K rakovem je izdala oklic do Poljakov na Ruskem, biti vsaki čas pripravljenim, da otresejo jarem starodavnih svojih stiskalcev, t. j. Rusov. Avstrijski vladi mora biti to jako neugodno , da se v njenem mestu kujejo spletke proti državi, s ktero živi v miru in porazumljenji, ki pa
utegnejo državi med seboj razdražiti, kar bi bilo sovražnikom Rusije se ve, da jako po volji.
Vnanje države.
O razmerah med ltusijo in Aiifflijo
poroča „Ag. ltusse", da so veliko vgodnejši kakor so bile, in prihod ruskega poročnika pri angleški vladi grofa Šuvalova v Petrograd daje vradnim listom upanje , da se obravnave vspešno nadaljujejo. Nekteri nemški listi pa poročajo ravno nasprotno, da se pričetek ru-sko-augleške vojske pričakuje že v nekterih dneh. Iz Berlina so vsled tega zaukazali ru-munskemu kuezu, da naj hitro z Rusijo sklene novo vojaško pogodbo, kar bode menda tudi storil, ker se volji mogočue Nemčije ne sme in ue more ustavljati in bi ne imel nikjer nobene podpore, če ga Nemčija zapusti. Listi toraj že poročajo, da so se razmere med Rusijo in Rumunijo zopet zboljšale vsled nekega pisma velikega kneza Nikolaja do kneza ru-munskega. Tudi Srbijo si Rusija skuša pridobiti kot zaveznico, če se vname vojska z Angleži. Car je sprejel od srbskega kueza mu poslani Takovo-red in je generalu Lešjaninu, ki mu je izročil omenjeni red, naročil knezu srbskemu izreči njegovo pripoznanje za izvrstno vodstvo vojne srbske. Tudi mu je velel sporočiti, da nima za Bulgare večega sočutja kakor za Šibe, ampak da je obemo jugoslovauskema narodoma enako vdan in njegova vojna je pripravljena k novim žrtvam za osvobodenje obeh narodov. — Šuvalov do nedelje dojde v Petrograd, kjer se bode mudil kakih 14 dni. Tudi „Reut. Office" piše, da je to popotovanje velike važnosti.
Kima se naznanja, da se 16. t. m. nemški romarji iz Mnihovega odpeljejo tija, ktere bodo grof Feliks Loe predstavil sv. očetu. Tudi princesinja Thurn-Taksisova , ki je bila te dni že sama pri papežu ter jim izročila v dar šatulo polno cekinov, se jim bode pridružila. — Sekavski knez in škof se te dni mude v Rimu, da se poklonijo Leonu XIII.
Turški poveljnik v Hercegovini je postal Šefket paša, v Larisi pa Ali Saib paša. — Lasi hočejo Batum neki zažgati in potem zbežati v gorovje.
ltiimiuiski polkovnik Alijo je grškemu kralju pa dvema ministroma izročil veliki križ rumunskega zvezdnega reda. Grški listi v tem vidijo znamenje zveze med Rumunijo in Grško ter zedinjenje vzhodnih držav.
Izvirni dopisi.
S Krke, C. maja. (Občinsko pred-stojništvo) se nekterim jako prilega; meseca septembra ali oktobra 1. 1877 je pri nas triletni volilni čas že iztekel in bi morala volitev za novi občinski zastop v tej občini že davnej dovršena biti, ali naš namestnik župana k temu važnemu za vso občino koristnemu delu noče prav nič storiti, temveč le trdi, da je dobro tako, kakor je. Pritožil se je v tej zadevi občinski odbor že ua vse kraje do c-k. okrajnega glavarstva v Litijo kakor tudi do deželnega odbora, pa še je vse, kakor je bilo. Kam se hočemo sedaj obrniti, povejte nam ?
Omeniti se pa mora, da naš prečastiti gospod župnik, Jurij Zore, kar so na Krko prišli, tako dobro gospodarijo, da nam vsem dobro de; staro farovško poslovje podirajo in novo postavljajo, tako da je v resnici krasota krog in krog farovža in cerkve svetih Kozma in Damijana. Združeno smo se vsi farmani zmenili, da bomo g. župnika pri novej volitvi za cestni odbor volili kot načelnika, ker bodo potem kantonske ceste bolj v redu kakor so bile dosihmal.
'B* Dunaja, 5. maja. (Čenče in resnica.) Zdaj se telegrafira po svetu, da se Rusija misli umakniti, in Angležem popolnem podvreči ; pravijo, da je bil ministerski svet v Petrogradu v navzočnosti cara, kjer se je sklenilo, da se ima Rusija kolikor toliko vdati in samo sebe ponižati. Da se Rusija Angležev boji, sklepajo tudi iz nekih besedi carjevih, ki je boje rekel: „Jaz vojske ne želim, pa vojska se mi vsiluje; in če se mi vsili, bo Rusija žrtvovala vse za čast Rusije".
Iz tega hočejo sklepati, da se car sam vojske boji in kakor pred začetkom lanske vojske, tako čeučajo tudi sedaj o slabosti in nezmožnosti Rusije. Lani so pravili, da imajo Rusi namesto smodnika samo vogljeni prah v
puščavnike na miru pustil; zato pa je sin bo-jarjev, postrižen pod imenom Bariaam, pretrpel večo borbo s svojo rodovino. On je bil oženjem Oče ga je vzel s silo iz peščere , in porabil vsa sredstva, da bi ga odvrnil od mništva, ter poročil njegovoj ženi, da naj vpliva nanj s svojo ljubeznijo. Bariaam je sedel v voglu ter ni niti jedi pokusil, niti se zanimal za ljubav svojo žene; tako je preživel tri dni,je molčal, ter samo misleno Boga prosil, da bi ga okrepil ter rešil ženskine laskavosti. Končema so ga roditelji odpustili s solzami, saj so videli, da se ž njim ni dalo nič opraviti; objokovala ga je žena, objokovali služabniki, ki so ga radi imeli; Bariaam se ni dal ganiti. Takih prizorov je bilo v početku krščanstva mnogo, in vidi se, kako je vera krščanska mogla celo vezi zakonske in družinske razvezati, samo da se zadovolji vročej želi pobožnega duha.
Bariaam je dal sozidati nad peščero cerkev, ter je postal igumen (samostanski predstojnik) po odhodu Nikona iz Kijeva v Imutarakan. Od tega časa je bil tukaj pravi začetek rnni-škega življenja. Kmalu je bil Bariaam, po želji kneza, postavljen za igumena v monastir sv. Dmitrija v Kijevu , a mesto njega so izbrala brača po preporoki Antona za igumena Feo-dozija.	(Dalje sledi.)
stanskem življenju; za njih je bilo to nekaj ptujega in divjega. Lico, kojega ,.Ž tje" imenuje vlastnika mesta — verjetno knežev mož, posadnik Jaroslavov — je ljubil Feodozija, vzel njega k sebi na dom , oblačil ga v lepa oblačila, ali Feodozij je razdaval siromakom te lepe obleke, sam pa je hodil v prostej obleki ter naložil na svoje telo železne okove; on je namreč slišal, da so sveti puščavniki nosili verige, za to jih je začel posnemati. Mati je zdvojno gledala te verige , ki so do krvi ožulile telo njenega sina, snela jih ž njega ter ga zopet privezala.
Kar se vnovič odloči pobegniti, kamor že bodi. On je slišal, da so v Kijevu samostani ter se je tjekaj napotil. On je hotel tukaj postati mnih. Pot je bila dolga, pa tudi njemu nepoznata. Na srečo svojo se je sošel s trgovci, ki so robo vozili v Kijev, ter je ž njimi srečno prispel na zaželjeno mesto. Ali kijevski samostani so bili Feodoziju še manje prijazni, nego Antoniju. Mladič je bil beden; v nobenem samostanu ga niso hoteli sprejeti. On je zvedil za Antonija, podal se k njemu ter ga poprosil, da bi ga sprejel k sebi.
„Deteli, rekel je Anton „peščira je mesto žalostno in tesno, ti pa si mlad: jaz mislim, da ti ne bi pretrpel težav v tem mestu".
„častni oče", je odgovoril Feodozij ,,ti vse previdiš, ti veš, da me je Bog pripeljal k tvojej svetosti. Vse kar zapoveš, hočem storiti".
„Dete," reče Anton — hvaljen bodi Bog, ki te je pokrepil v tej nameri. Prebivaj tukaj".
On je zapovedal Nikonu postriči Feodozija. To je bilo za kneza Jaroslava (1019— 1054). Mati je zvedila še le čez štiri leta za svojega sina, prišla je v Kijev ter je z velikim trudom, po posredovanju Antona, dobila dovoljenje, da se je mogla razgovarjati s svojim sinom.
Feodozij je ostal nesprosljiv za vse prošnje in zahteve metere, in je še njo nagovarjal, da naj stopi v samostan. Ona se je dala pregovoriti , samo da bode mogla včasi videti sina, ter je stopila v samostan sv. Nikolaja (na ta-kozvanej Oskoldovej gomili.)
Počasi se je množilo mništvo. Neki mladi človek, sin bojarjev, je prihajal poslušati nauk, k mnihom, in končema je sklenil sam pristopiti k njim. Nikon ga je postrigel. Za njim se je dal postriči drugi član kneževskega dvora, skopljenec Efrem. Leti slučaji so razsrdili kneza Izjeslava Jaroslaviča kijevskega tako močno, da se je zagrozil mnihom z razdjavo njihove peščere. Knez se je razsrdil, ali je vendar
magazinih, letos pa kvasijo o strašnih boleznih, ki razsajajo po Ruskem, o pomanjkanji denarja, o nihilističnih puntih, kar so vse že lani oznanjevali, pa se je naposled vse izkazalo za laž. Lani so bili nasprotniki podkurili punt v Kavkazu , letos pa v Bulgariji zoper Ruse, toda lani jim nič ni koristil, in tudi letos jim ne bo. Vse to, kako je Rusija slaba, bolna, revna, spodkopana, in kako se vojske boji, da se bo vdala, umaknila in pred Angleži ponižala, vse to tedaj po pravici smatramo za prazne čenče.
Resnica pa je, da se Rusija v glavnih stvareh ne bode vdala. Privolila bo morda v kake manjše koncesije, zavoljo ljubega miru, ker si v resnici po tolikih naporih iu žrtvah zadnje vojske ne želi uove ; pa ona se je ne boji, ko bi se jej vsilila, in le tako se smejo tolmačiti besede carjeve, da on ne želi vojske zavoljo njenih slabih spremstev iu nasledkov, da se je pa nikakor ne boji. Vojska se da. res še zabraniti, pa le tako, da Anglija odjenja. Nedavno je rekel anglešk minis er, da Anglija ne sili v vojsko; tudi so se na Britauskem vnovič pričele agitacije za ohraujeuje miru. Tedaj je še zmirom mogoče, da se Anglija umakne. Trezni politiki tedaj tako dolgo ne verujejo v resno voljo Angleške za vojsko, dokler ne bo napovedana. Tukajšnji listi nas sicer hočejo podučiti, kako strašna je Anglija, in kako se je Rusija boii. V Londonu pa sami vedo, da ui.-o tako grozni, kakoršne se delajo, iu če se kdo vojske boji, so to Angleži sami, ker le od tam čujemo vedno o agitacijah za ohranjenje miru, iz srede ruskega naroda pa čujemo le navdušenost za boj, in če so Rusi s čim nezadovoljni, so nezadovoljni le s pre-rahlim ravnanjem svoj,h diplomatov, ker narod je silno razdražen nad Angleži in njemu je še svetoštefanski mir preskromen iu prepohleven; Rusi vsi žele popolno razdrobljeuje evropske Turčije in popolno ter hitro ponižanje Angležev in vsih klevetnikov Rusije. V Londonu poznajo te občutke ruskega naroda, zato si bodo še premislili, prej ko prično vojsko; naši ruso-fobi pa bodo na sramoti ostali, kakor že tolikokrat.
Domtiče novice.
V Ljubljani, 9. maja.
(Fotografije papeža Leona XIII.) po izvirniku fotografa Avgusta Rinaldinia, ki je prvi fotografiral sv. očeta , se jako hvalijo in jih za Nemčijo in Avstrijo izdajata gg. Fre-debeul in Koenen, ki sta en del čistih dohodkov odločila za dobrodelne naprave sploh, en del pa za ubožne duhovnike na Nemškem. Če se več gospodov po slovenskih škofijah pri nas za nje oglasi, naročilo jih bode skupno za vse „opravništvo Slovenca" na Starem trgu št. IG. Cena jim je v velikosti vizitne karte od 30 do 40 kr., v kabinetni velikosti od 65 do 80 kr., v srednjem foliji 1 gl. 50 kr. v velikem foliji pa 2 gld. 20 kr. do 2 gl. 50 kr.
(Mestni odbor) ima jutri ob 5. uri popolu dne javno sejo, pri kteri pridejo med drugim na vrsto volitve podžupana , 8 odsekov in 2 udov v komisijo za obdelovanje mahu, pa samostojni nasveti g. stavbenega svetovalca Potočnika , da naj se polagoma obzida pobrežje Ljubljanice, obsadi mestno zemljišče na Gradu, izvrši mestni načrt ali plan in za enega delavca pomnoži inženirski oddelek mestui.
(6 Anton Aleksander grof Auersperg-ovih vstanov za dijake) po 360 gld. na leto je razpisanih. Prošnje naj se oddajo do 20. maja
c. k. namestništvu v Gradcu. Ustanovljene so za Kranjce in Štajarce.
(Porotne sodnije) se prično 13. maja, in porotniki so sledeči: Jos. Bartelj, posestnik, Jos. Bernard, steklar, — Franc Čačak, pek, — Jos. Čad, pek, — Nacs Gasdek, cunjar, — Valentin Grčar, gostilničar, — Franc Goričnik, trgovec, — Kari Haman, trgovec, — Valentin lormann, posestnik, — Karol Križaj, posestnik, — Avgust Maršalek, posestnik, — Henrik Maurer, posestnik, — Jos. Pauer, posestnik, — Jos. Pavlin, posestnik, — Valentin Zadnikar, posestnik, — Miha Čopič, posestnik, vsi v jjubljani; Jos. Blažon, posestnik na Gornji planini; Andrej Ditrih, trgovec v Vipavi, Franc Exler, klobučar v Kamniku; Kari Gale, gra-ščak na Bistri; Janez Kumer, posestnik v Kranji ; Jak. Lenasi, krčmar v Cirkovci; Jan. Leveč, posestnik v Dobu: J,in. Marenčič, posestnik v Kranji ; Andrej Mesesnel, mlinar na Viču: Matija Pire, posestnik v Kropi; Matej Rozman, trgovec v Šmariji; Janez Stembal, krčmar v Tomačevem ; Jos. Strbenec, mlinar v Železnikih; Kajetan Strauecki, trgovec v Idriji; Matej Zupan, suknar na Breznici; Janez Telban, posestnik v Dolah: Franc Verbič, posestnik v Borovnci. iu Loreuc Vodnik, kamnosek Podutikom. — Namestniki: Kari Fau-kal, kavaruar, — Jos. Hein, ključarničar, — Ivan Iber, trgovski pomočnik, — Franc Leben, posestnik, — Franc Pilko, ključarničar, — Janez Princ, čevljar, — Blaž Rasp, posestnik, — Janez Ravnihar. ključarničar, in Jos. Tribuč, kramar, vsi v Ljubljani.
(Cerkveni glasbenik.) Organ Ceciliji n e g a društva v Ljubljani. — Lansko leto bilo je v Ljubljani vstanovljeno društvo za povzdigo cerkvene glasbe, ktero se je imenovalo po zgledu nemških vstanov istega namena Cecilijino društvo. Da je bilo tako društvo tudi pri nas potrebno in jako koristno, more sprevideti vsakdo, kdor le nekoliko pozna našo cerkveno glasbo, pozna pa tudi zahteve svete cerkve o ti jako važni stroki liturgije. Društvo naše je dobro napredovalo in že letos je v stanu , izdati lasten organ, ki naj bi zagovarjal namene društvene, razširjal bolje nazore med dnhovščiuo in vse one, ki imajo kaj opraviti s cerkveno glasbo, ter tako vsestransko pospeševal glasbeni napredek naše domovine. Z majem izšel je prvi list, izhajal bode vsak mesec na eni poli z muzikalično prilogo; tisk je Miličev, založba društvena; odgovorni vrednik listov je g. Janez Gnjezda, za priloge muzikalne pa g. Forster; list stane na leto 1 gld. 50 kr. za neude, 1 gld. za ude Cecili-jiuega društva. Prvi list ima naslednje spise: „Kaj je cerkvena glasba in njeno notranje bit-stvo?" v kterem se stavi podlaga, kažejo načela lista in društva; „kakih misli je mnogo-teruo še katoliška duhovščina zastran cerkvene glasbe," poslovenjeno po nemškem slavnozna-nega dr. F. Witt-a, ktero kaže njegov pogovor o gregorijanskem petju z nekterimi duhovniki; ,.krouika Ceciljenega društva", glavno o 1. občnem zboru društva v Ljubljani dne 14 junija 1877; potem sledi „Dopis"; ,,Glasba velikega tedna in velikonočnih praznikov v Ljubljani" (v stolnici in pri frančiškanih); recenzija knjige P. Hugolina Sattuerja o cerkveni glasbi in nazadnje „Oglasuik."
V prilogi objavil je g. Foerster: ,,Offerto-torium in Ascensione Domini" ,,dve pesmi sv. rožnega venca" harmonizirane po g. Foersterju pesmi vzete so iz stare 1. 1678 natisnjene knjige novomeškega korarja Kastelca; potem „Tantum ergo". Že iz tega obsežka more se razvideti zanimivost in koristnost lista. Zato
se prav živo priporoča ne le samo strokvonja-kom vzlasti, ampak vsi duhovščini in g. učiteljem, da se iz njega soznanijo s cerkveno glasbo, kakoršna je v duhu sv. cerkve, da polagoma izginejo presoje, ktere imajo morda še kteri proti tako koristnemu društvu sv. Cecilije.
(Koncert) na korist kapelniku dramatičnega društva, g. A. Stocklnu, je v nedeljo privabil mnogo občinstva v spodnje prostore čitalnične. Pelo se je prav dobro in zabava je bila živahna. Kaj tacega bi se morda večkrat lahko napravilo, ker imamo jako izurjene pevce, stroškov pa tak koncert roditeljem posebnih menda tudi ne prizadeva.
(Železnica Rudolfova ali Gorenjska) s 15. majem do 7. junija spremeni vožnjo tako-le: Vlaki bodo iz Ljubljane odhajali ob 4. uri zjutraj , ob 8. uri 42 min. dopoludne ob 12. uri 53 minut popoludne, in ob 7. uri 30 min. zvečer (mešanec). Prihajali pa bodo v Ljubljano: Ob 2. uri 35 min. in ob 7. uri 30 min. zjutraj (mešanec), pa ob 3. uri 12 min. popoludne.
Razne roči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Preč. g. Jakob Rus, dosedaj dekan v Šmartinu pri Litiji, je dobil Šmarijsko faro in dekanijo. Čast. g. Matija Zamik pa pride vsled lastne želje za kaplana v Šmartin pri Kranji. — Za mašnike bodo razun 7 gospodov bogoslovcev IV. leta posvečeni sledeči gospodje III. leta: Jožef Dolenc iz Planine, Anton Koblar iz Železnikov, Martin Malenšek iz Se-miča in Rok Merčun iz Doba.
—	Delo „Illustrirte Geschichte desorientaliseheu Krieges von 1876 bis 1878 von Moriz B. Zimmermaun" (v zalogi A. Ilartlebena na Dunaju po 25 kr. snopič) je srečno dovršeno in so ravnokar na svitlo prišli 34 do 40 snopiči. Zadnji snopiči so za polo debeleji, ne da bi se jim bila cena povikšala. V teh snopičih nahajamo v živih podobah opisane iu narisane boje pri Karsu in v Armeniji sploh, strašne dogodke pri Plevni, hrabro odbijanje in naposled zajetje Osman paše, bitve na Loma, pri Kaceljevem, Lovči, Verboci, Eleni, drugi prehod čez Balkan, osvojitev Šipkinega klanca, pomikanje Rusov proti Carigradu in Galipolju, prihod angleškega bro-dovja v marmarsko morje, mirovne obravnave in Sanštefansko pogodbo. Delo jG krasno in dela čast izdajatelju in spisatelju, ki vse lepo, mično, umevno in domače pripoveduje. Se bode li ta knjiga nadaljevala, tega ne \6 nihče, menda še — Rusija in Anglija ne. Delo se dobiva tudi v posebnej knjigi za tO glll«« krasno vezano pa za 1 1 £1(1. 5© kr., iu ga priporočamo iskreno vsem čitateljem.
—	Zemljevid Evropejske Turčije z nekdanjimi in sedanjimi mejami, kakor so določene v San Štefanskih mirovnih pogojih, prišel je ravnokar na svitlo in je jako lično izdelan. Na drugej strani so natisnjene dotične določbe mirovnih pogojev San Štefanskih. Dobiva se po 10 kr. v Ljubljani v knjigarni O. K 1 e r o v e vdove pred škofijo h. št. 184.
— Zabavnika ,,Deu t s cjh e r H aus-schatz" prišel je ravnokar nasvitlo 11.snopič, ki obsega: Die Einsiedlerin. lErzilhlung von Moritz von Reicheubach. — Eine katholi-sche Dichterin. Luise llensel und ihre Lieder. Von Jos. Galland (Schluss). — Aus dem Leben eines politisehen Fliichtlings. Eine wahre Begebenheit, mitgetheilt von H. L. — Eia Wunder der Pflaazenvvelt. — Ein Armee-Be-fehl Albrecht's von Waldsteiu, Herzogs von
Friedland. Urkunde aus dem Nachoder Shloss Archiv. Mitgetheilt von Arnold Freiherrn von Weihe-Eimke. — Kloster Choteschau in Boh-men. — Der giinstige Eindruck der Elektrici-tiit af die Lungenschvvindsucht. Von Dr. J Schilling. — Zum Andenken au Wilhelm Em-manuel Freiherrn von Ketteler , Bischof von Mainz. — Volksjustiz in San Francisko inden Jahren 1800 und 1856. Von einem Augenzeu gen. — Peter de Vineis. llistorische Erziih lung vo Dr. Mathias Ilohler. — P. Angelo Secchi S. J. Der grosste Astronom der Neuzeit Von J. Gratzmeier. — Bad hvonicz in Gali-zien. Eine Schilderung von Professor Dr. Fr, Vering iu Czernewitz. — Allerlei. — Podobe pa so: Feuerkopfige Goldfciibnchen. Original zeichuung v on F. Speeht. — Am Morgen im Elsass. Gemalt von Marchal. — AmAbendim E'sass. Gemalt von Marchal. RalTIesia. Origi-zeichnung von E. W. Arzt. — Versehiedeue Entwicklungsstufen der lialllesia. — Die letz ten Augenblicke des hochwiirdig8ten Bischofes von Mainz, Wilhelm Emmanuel Freiherrn von Ketteler. Gemalt von Scotti. Fiir den „Deut-schen.IIausschatz" in IIolz gestochen von Krof-ler. ■— Marionetten. Gemalt von Cortazzo. — P. Secchi's Meteorograpb (Vorder- und Iliickan-sicht.) P. Angelo Seechi S. J. — Froschstudien Von Kari Spilter. Vsako leto izdide 18, t. j vsake 3 tedne 1 snopič po 24 kr. in se za-more naročiti pri vsih knjigarjih, al pa naravnost po pošti. Za doplačilo 70 kr. dobe na ročniki prekrasno oljnato podobo „spanje otroka poletnega dne".
Eksekutivne dražbe.
10.	maja: 3. Ožbolt iz Garčarevca, 3. Ro-žanc iz Cirknice, 3. Vdovec iz Rožanca, 3. Obreza iz Bezuljaka, 3. Ožbolt iz Cirkcvsko vasi, 3. Skof iz Martinjaka, 3. Gostiša iz Gorenje vasi , vsi v Logatcu. 3. Skoda iz Gradiš, v Radečah. 2. Ba-tista i", Zareeicc, v Bistrici. 2. Nik iz Petrove vasi, 2. Svab iz Loke, oba v Crnomlji. 3. Erjavec iz Vcntarjevca v Litiji. 3. Kobi iz Kamnika na Vrhniki. 2. Bratovce s Podgriča, 2. Vidrili iz St, Vida, oba v Vipavi.
11.	maja. 3. Molile in Vilhar iz Kalca v Ljubljani. 3. IJupar iz Zbure v Mokronogu. 3, Bedenk iz Smartina pri Cirkljnh v Kranji. 2. Kra-šovic s Studenca , 1. Avžlakar oba v Ložu. 2. Bregar , 1. Pregelj iz Ustja, 1. Marti iz Tujega grma, 1. Kline iz Vač, 1. Bregar iz Kandcrš, vsi v Litiji. 1. Žagar iz Jelš v Noyciu mestu.
Umrli so:
Od 25. aprila do G. maja: Jožef Korentj gostač G8 1., za pljučnico. Silvester Kcršo, ma-zavee 28 1., za jetiko. Anton Hočevar, gostae 58 1., za gnojenjem. Andrej Kalčič, gostač 56 1., za jetiko. Tomaž Praprotnik, gostač 58 I., za pljučnico. Tilen Mežnar, gostač 84 I., za rakom. Urša Erjavec, gostinja 54 1., Anton Zilič , del. 64 1., za sušico. Nace Sadla, tekavec, in Frane Vovk, delavec 66 1., oba za jetiko. Vsi v bolnišnici. —
Telenrnllčne denarne cene 8. maja.
Papirna renta 61.40 — Srebema renta 64.90 -Zlata renta 71.70. — 18601etno državno posojilo 1114o| Bankine akcije 7'Jl — Kreditne akcije 206.91 — London 123.10 — Srebro 105 70. — Ces. kr. cekini 5.76,— 20 lrankov 9.79.
Najnovejša in najizvrstnejša podoba papeža
Sledeča pripoznalua pisma najbolje pričajo o izvrstnem vspehu
Wilhelm-ov<'ga
Leona XIII.
i
oljnotis, v velki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po 15 gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri
Kari Till-u,
(13) knjigarna in prodajalnica umotvorov, tnuzikalij in papirja v Ljubljani.
-a.
Ver t os, zadnja pošt« Nagy-Lela (Ogorsko) 7. marca 1877.
Vase blagorodje 1 Vljudno prosim, da mi blagovoljno pošljete kakor hitro je mogoče 1 llašo AVilhelni-ovcga Schneebergs Kniuter-Allopa s podukom , kako d-i so rabi, ker ga hočem rabiti, ko gn slišim tolikanj hvaliti. Najspoštljivejše vdani
Jan. Martin, gospodarski vradnik.

Ve rt os, zadnja poŠta Nagy - Leta , 21. marca 1877.
Vašo blagorodje 1 Vljudno prosim mi po pošti proti podvzetju kskor hitro je mogoče poslati 2 flaSi Wilhelin-ovega Schneebergs Kniuter-Allopa. Ta Wilhelmoy Schneebergs Kiiiuter-Allop mi je prav dobro dol. S spoštovanjem najvdauejši
Jane/. Marlln.
Gospodu Francu AVilhclmu, lekarničarjn Neunkirchenu.
Sziglisberg, pošta Sčavnica (Seliemnitz) 4. aprila 1877.
Prosim Vas, da mi kar najhitreje morete blagovoljno pošljete 2 flaši svojega slovečega Wilhelm-ovega Schneebergs Kriiuter-Allop-a proti poštnemu podvzetju. S spoštovaujun
l.ilinrius Lchol/.M.
št/tč" P. i. kupci, ki želo od 1. 1655 sira od mene pi ipravljenega izvrstnega pravega Schneebergs Kiiiutei-Allop-a kupiti , naj vselej odločno zahtevajo
\Vilhflntov Schnepbrrgs KrAutrr-
Le teda j je res njenov izdelek, če imajo flnie njegovo varstveno marko. Kdor jo ponaredi, zapade postavni kazni.
Poduk se vsaki flaši pridene.
Zapečatena izvirna Duhu velja 1 nI. 25 k r.
in se dobiva v.dno frišna lo pri izdeljatelju:
Frane llEicIiti-u,
lekarničarjn v Neunkirchen-u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavi lanje se zh ačnni 20 kr.
Pravi Wilchelm-ov Schneebergs Krliut -Alh p prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene:
V Ljubljani: Peter Lesnik ; vPostojni: J. A. Kupfeiscbmidt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mfttlbach, lokarničar; v H oz en u: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanini, lokarničar; v runeeku; J. G. Mahi j v Brikso-nu: Lcnaid Staub, lekarničar; v Celji: Baum-bHch-ova lekarna in Fr. Rauscher; v Oseku: ). C. pl. Dienes lekarničar; v Frohnleitenu Vi>\-cenc Blumatur, v Brežah: Ant. Aichinger;, le-kaničar; v Feidbachu: .Tos. Kbnig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, lt karričar; v Glini: Ant. Haulik, lekarničar; v Gorici: A. Franzoni, lekarničar; Gradcu: Wend. Trnkoczy lokarničar; v Hallu na Tirolskem: Leop. pl. Aichinger, lekarničar; v Inšprnku: Frane \Vinkltr, lekarničar; v Inniehenu: J. Stapf, lekarničar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekarničar; v Jaški: Aleks. Heržič, lekarničar; v Celovcu: Kari Kle-menčič; v Karlovcu: A. E Katkič, lekarničar; v Koprivnici: Maks Werli, lekarničar ; v Krati i i: Kari Savnik, lok arničar ; v Knittelfeldu: Wilh. Visehner; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekarničar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Meranu: Wilh. pl. Permvertb, lekarničar; v Malsu: Lmlv. Poli, lokarničar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Ptuju: C. Girod , lekarničar ; v Po t er varad i n u ; 1{. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. An-driou, lekarničar; v Roveredu: Rihard Thales, lekarničar ; v IVnvein mestu : Doni. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zanet.ti, lekarničar; v Bela k u Ferd. Scholz , lekarničar; v Vukovaru: A Kraicsovics, lekarničar; vVinkovcih: Frid-rih Ilerzig, lekarničar; v Varaždinu: dr. A. Ilalter, lekarničar; v Slovenjem grade u: G. Kordik, lekarničar; v Zadrti: V. Androvič, lokarničar. Kdor hoče prevzeti zalogo, naj se pismeno obrne do mene.	£3)
Nennkirehenu pi i Dunaju (Da Dolenjem Avstrijskem) Frane \V illielm, lekarničar.
Iz Ternic.
Gospodu Francu Wi!helm-u, lekarničarju v Neunkirchen u.
V Tornicah, 28. dec. 1874.
Veseli me, da Vam zamorem sporočiti, da je od Vas pripravljali AViUielmov protiartritlčni in pro-tirevmatični čaj za čiščenje krvi velika dobrota za trpeče človeštvo.
Z njim narejeno poskušnje potrjujejo resnico gori navedenih besedi, in dosegel sem z njim pii prolinu, revmatizmu, uduih bolečinah, kakor tudi pri spolnih boleznih, spuščajih in škrofeljnih čudovito vspeho, kar me jo pripravilo, da svojo gospodo tovariše na ta čaj opozorujem.
Kakor sem se prepričal, ima g. Franc Wil-helm, lekarničar v Neunkirchenu, mnogo spričeval o nenavadi em vspehu \Vilhelraovega protiprotin-skega iu protirevmatičnega čaja za čiščenj« krvi, zato bi bilo jako žoleti, da bi so to dobrodelno iu slavno zdravilo človeštvu na korist še bolj razglasilo in razšliilo, kukor doslej, kteii želji so pmv rad iz popolnega prepričanja pridružim.
Janez AV.ilInnlVr m. p., d-uštveui zdravnik pri 1'nžii ah za železo in jeklo v Ternicah.
Meni predloženemu nekolekovanemu izvirnemu pismu od besedo do besede enako.
Neunkirchen. 28. februarja 1875 (L S) Dr. Ileinrili Sclmeider m. p., c. kr. notar.
Edino pravega izdeluje Frane IVilllcIlIl. lekar v Nennkirehenu.
Zavitek za osemkratno rab«, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rab', vraznih jezicih stane 1 gl., kolek in zavi-janje 10 ki.
Svarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „\V iI-iielmov protiprotiusi i protirevmatični čaj r.a čiščenje krvi" (\Yilhelins autiartritiseben antirheuuia-tischeiv Blutrei uiguugsthie), ker so čaji, ki se nuliajajo samo pod imenom protiprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo.
Da jo za p i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi \Yihelmov protiprotinski prolirev-mntieni raj li le gospodje:
V Ljubljani: Peter I,»snik; v Postojni; Jos Kupfersehmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mitlbach, lekar| v Borgu: Giuscppi B. taniji, lek«>; v B r u k u 11 a M uri; Albert Langcr, lekar! B o ze u u Fran« \Valdmuller, lekar; v Bruneku: J. G. Mhbl; v Bel o varu: Rud. Svoboda, lekar; v Br i k senu: Leonh. Staub, h kar; v Plibergu: Jan. Neusser lekar; v Celji: Baumbachova let arna in Fr Rauscher; v Korminu: Heimes Codolini, lekar; v Ko rt. i ni: A. Cam bruzzi; v Deutsch-Landsbergu: Miillerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl Dienes, lekar iu Jož. Go- betzky, lekar; v Fiir-steufeldu: A. Schriickenfuz, lekar; v Frohnleitenu: v Blumauer; v Brežah: O. Russheim, l-kar in A. Aichinger,lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Gradcu: J. Burgleitner, lekar; v Gut-turingu: S. Vattorl; v G ru hišnem polji; Jos. Malicb; v Gospiču: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Kaiser; v Mohorju; ■los. M. Riehter, lekar; v Hallu (naTirolskem); Leop. pl. Aichinger, lekar; v Judenburgu: E. Senekovič v Inniehenu: J. Stapf. lekar; v Jmstu: Vilh. Deutscb, lekar; v Ivaniču: Ed. Ti lovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkič, lekar in J. Benie; v Celovcu: Kari Kleinenčič; v Kindsborgu: J. Kaiinčič; v Kapfenbergu; Turner; v Knittelfeldu: Wilh. Visehner; v Kranji: Kari eavnik, lekar; v Liencu: Fr. pl. Erlach, lekar; v Leobnu: Jan. Peferschy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v M o ti i k i: Alfred Matter, lekar; v MUrzzuschlagu: Jan. Danzer, lekar; v Mnravu: Jan. Hteyrer; v Mi-trovici: A. Kerstenovič.; v Malsu; Ludvig 1'iill, lekar; vN e u m a r k t u (na Štajarskem): Kari Mally, lekar; v Otoč.cu: Edv. Tomaj , lekar; v Mozirji: Jan. Tribn«*; v P tuj u: C. Girod, lekar; v Fc-tervar dinu: L. C. Juugingor; v No vem mestu: Dom. Rizzoli, lekar; v Roveredu: Rihard Thales, lekar; v Rottenniannu: Franz X. Illing, lekar; v Samoboru: F. Schwarz, lekar; v S eb o-nikn: Peter Beros, lekar; vštrasburgu: J. V. Corton : v Š t. V i d u : Jnlian Rippert; v R a d g oni: Cezar E. Andrieu, lekar; v Sta i nzu; V. Timoušek, lekar, v Zomunu: D. Jovanovičov sin j v Špli tu: Venatio pl. Grazio, lekar ; v S c h I n nd e r s u : B. Wiirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; v Tridentu: Ant. Santoni v Trebižu: Eug. Eberlin, lekar; v B ol a k u : Malh. Kiirst; v V u k o-varu: A Krsicsovics, lokar; v Vi nko vcih : Fridr. Itrrzig, lekar; v Varaždinu: dr A Ilalter. lekar; v SI o ve njem g r adcu: Jos. Kallgarič, lekar in g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl Gutkovski, lekar; v Senji: Jos. Aceurti, lokar; v Zadru: B. Andravič lekar, v Zlatarn: Jan. Pospišil, lekar.	(!)