Vojska. Velesile dosedaj Še mirno zasledujejo razvoj vojslie na Balkanu. PoroBati jo le toliko, da se vedno bolj potrjuje vest o precej&njem zbližanju Anglije in NemBije, Glavna tofika sporazumljenja moil njima je, da bosta svoje brodo\rje poranoževali dogovorno, vendar bo prepustila NemBija Angliji prednost. Da se jo tudi med Avstrijo in Rusijo izvr&ilo zbližanje, je bil dokaz pismo našega cesarja ruskemu carju. Prino Hohenlolie, ki je nesel pismo v Petrograd, se je vrnil ter prinesel nagemu eesarju oar]ev odgovor. Vidnoga učinka tega zbližanja, ki bi obstojalo v razoroževanju, še ni, Pravijo, da je mnogo neprijatoljev Avstrije in Rusije na delu, lci bi radi še v zadniem trenotku preprecili zbližanje, s katerim sta tnko sre6no priBela oba vladarja. Itaiija se ob vsaki priliki vsaja v nas, Seprav je naŠa zaveznica. Sedaj zahteva, da bi naj Avstrija odlozila pokroviteljstvo nad katoliškim delom Albancev, to sc pravi, naj bi se odpovedala svojemu dosedanjemu vplivu v Albaniji. Ni torej Budo, da Avstrija nič prav ne zaupa prijateljst\ru Italije in še vedno gleda na to, da ima dobro zastraženo mejo proti lažkemu sosedu. Med Rumunijo in Bolgarijo &e sioer ni prišlo radi meje do popolnega sporazumljenja, vendar pravijo, da ni nobene nevarnosti ve8 za vojsko, temvec, da se bodo sporne toBke mirnim potom poravnale, za kar se pogajanja nadaljujejo. Srbija se trudi, da dobi velevlasti na svojo stran, da ji ne vzamejo preveB v boju osvojenega ozetnlja In ga priklopijo Albaniji. Vladni srbski krogi zatrjujejo, da se bodo s papežem kmalu zaBeli pogajati, kako urediti razmere katoliških podanikov v Srbiji^ in da jim bodo dali najvefeje vwske svol>ošcine. 'Na bojišifcili imajo Bolgari pri Cataldci in na galipolskem polotoku sreco. Vsako prodiranje Turkov so dosedaj še z uspehom odbili. Oeividiiio je nak&na Turkov, da bi prišli za lirbet cataldške bolgarske vojne in prinesli obleganim v^lalom v Odriiiu pornoB. Todfi tudi Bolgari vedo za ti/ ttfrško prijajziio naikario, radi tega se suBejo tako, da jim Turek ne pride za birbet, in kjer hoče prodirati, tara ga natepejo in potisnejo nazaj. Odrin obstreljujejo Bolgari, pomnožcni s srbsKJmi četami, z vso silo. Toda flosedaj se 0drin še vedno drži. Bolgari so ranenja, da bo Odrin kmalu pailel, Turki pa, aa se bo še dolgo držaL Nam ne preostaja torej nic drugega, nego da pocakaano, kdo bo imel prav. Istotako je zaradi Skadra, katerega prav pridno obstreljujejo ernogorski junaki. NavduSenje za vojsko pri Bolgarih se ni nič zmanjšalo. Le en zgled! Trgovska tvrdka Bourov je svoje poslovanje ustavila in zaprla svoje prostore, ker se nahiaja zdaj vseh' 45 Blanov te rocfbine na boji&ču. Pi-ipomniti ]e, da so se oglasili za vojaško službo tudi vsi oni clani rodbdne, ki niso podvrženi vojaški dolžnosti. Skoro vsi so rezervni čajstniki in zdravniki. Dozdaj nobeden od njih ni padel, le nekaj jih je bilo laliko ranjenili. Odrin. ¦O-bstreljevanje Odrina se neprestaiio nadaljuie z vseli strani, posebno močno se obstreljuje južna in vzliodna stran mesta. Bolgari in Srbi so pripeljali pred Odrin zopet nove težke oblegovalne topove, iz katerih sipljejo venomer na mesto in na utrdbe pogulxinosiii ogenj. "MoBno poškod"ovane so posebno hiše ob meji mesta., tudi velika in krasna moliamedanska Selira-m.oSeja, ki ie baje najlep&a v celi TurBiji, je poškodovana, Mesto na veB krajih gori, zidovi se ru_ šijo, Bolgari in Srbi pa se korak za korakora približujejo mestu, Bolgarske in' srbske Bete so zasedle po hudih bojih vas Panukli in. utrdbo Kaiverkej pred Odrinom. Bolgari so že tudi poskusili z zrakoplo\i pregledati položaj v obleganem mestu. Po noBi je pogled na Odrin in okolico zelo slikovit. Ognjene granate osvetljujejo obzorje daleB na okoli. Dim in ogiijeni plamen se visoko vzdigujejo. Celo obzorje je krvavo in rdeBe ko kri. — Položaj v mestu je obupen. Posebno se občuti pomanjkanje soli in krme za živino, Katere ne raorejo od nikoder dobiti. Prebivalstvo se nahaja v muBnem položaju. Od strahu bežijo ljudje z enega mestnega dfela v drugega, boteB se skrivati pred smr. tonosnirai kroglaani iz bolgarsldh' topov. Vded pomanjkanja živeža so zaceli ne samo turški vojaki, ampak tiidi prebivalci mesta jesti meso maBk in psov, konjsko nieso vživajo le bogatejši in imenitnejSi ljud' je. Kako dolgo se bo Odrin ge držal, se ne da doloBiti, Bolgari upajo, da ne bo yeB dolgo, ko dobijo mesto A- svoje roke. Junak Šukrl-paSa. Poveljnik turške armade v Odrinu se junaško. drži, dasiravno sme vsak dan priBakovati, da pride mesto sovražniku v rok"e, Vobl&ganetn meatu primanjku'e soli, petroleja, kurjave in krme za živino. Sukri- paSa je dal postreliti veB Bastnikov, ki so bili zavzeti za to, da se uda Odrin Bolgarom. Turški vladi je Šnkri-paša brzojavil, da se hoce držati do zadnjega. Ce pa bi vlada predala Odrin Bolgarom, bi on s svojimi četarai udaril na Carigrad. Tudi med Bolgari vživa Sukri-pafea radi svojega junaStva velik ugled. Bolgarski Bastniki so izjavili: ,,Mi bomo Sukri-paši, ko se bo moral udati, izkazali take Basti, kakor jili nismo še nobenemu generalu. Cast je, boriti se s takim junakpm!" — Šukri-paša je bil rojen leta 1854 v Erzerunu v Mali Aziji. Njegova rodovina je albanske krvi. O8e i.n stric sta bila Bastnika. L. 1885 je bil iz vojne šole v Carigraclu poslan v NemBiJo, Cesar Viljem I, je o njem pisal Abdul Hamidu: ,,Cast je za mojo arraado, da ima takega. Bastnika v svoji sredi", Pod Hamidom je kmalu padel v ncmilost. Pa tudi mladoturki ga niso maraJi, ker je bil strog, poSten in ocikrit. Ko so mladoturki zmagali, je rekel: ,,Svoboda ]e pridobljena, arniaila pa je izgubljeiia!" Za valija loblastnika) v Tripolis ni maral itit BeŠ, da noče biti za ,,pisar}&". Bil je imei.iovan za poveljn.ika Odrina, Kainor je dospel 5 dni pred vojno napovedjo. Divjl Šukri-paša. Odrinski poveljnik Šukri-paša se ne kaže samo poguninega, ampak pokaže veBkrat tudi svojo divjo mohamedansEo naravo. Svoj Bas je baje ministrstvu Kiamil-pa&e poslal naslednjo brezžično brzojavko: ,,V turški zgodovini ni generala, ki bi bil tako straliope. tetf, rTa bi eno najmočnejših trdnjav na s\otu, kak.or. Sna je naša, prostovoljno izročil tako krvolotnemu, grozovitemu sovražniku. Nikoli se ne bo smelo reBi o meni, da sem tako sramotno dejanje zakrivil. Raje bom naže čete do zadnjega moža žrtvoval iii za.dnji strel svojega revolverja priliranil za-se. Ako bi uvL del, da je nadlaljm odpor nemogoB, bom skrbel za to, da se 40,000 tukajšnjih Bolgarov^ spravi s sveta. Žene, otroke in bolnike bi izročil v varstvo tujih konzulatov, Potem bom obrnil svoje topove proti vsem Bolgarom, proti vsem tistira lepim staVbajn, ki so kras tega dragegamesta, katerega bom z ognjem in meBem izpremenil v ogromen kup razvalin; moji dobri vojak.i bodo preko ognja v notranjosti mesta iji preko smrti zunaj njega prodrli sovražne Bete, pa naj tudi Ste. jejo milijone, ter sla^Tio umrli ali pa zmagoslavno zapustili te razvaline." Čataldča. Pri Cataldci dozdaj Se ni pri&lo do kakega veBjegai boja, vendar pa pokajo puške neprestano. Turki so že veBkrat poskusili napasti Bolgare in jih potisniti nazaj, pa so bili vsakokrat premagani. Zadnje dni prejšnjega tedna so Turki pri reki Karasu skušali priti Bolgarom za hrbet, a so jili li zopet premagali, tako, da so se morali Turki v divjem begu umaKniti v svoje utrdbe. Bolgari so svoje stali&Be pri CataldBi tako utrdili, da Turki nikjer ne morejo Bolgarom priti do živega in jih resno napasti. Kakor se poroBa iz Carigrada, je baje Enver-beg pri mestu Ro_ dosto ob Marmarskom morju izkroal 20.000 vojakov, da bi delal tezave Bolgarom; o kakem njegovem uspehu pa tudi turška poroBila ne y«do poro&ati. — Sploli pa ravnajo Bolgari zelo previdno. Pri Catald81 poprej noBejo izzvati veBjih bojev, dokler Odrip ni v njihovih rokah'. Med tem pa odbijajo vse tur^ke napade in zavračajo vse tur6ke poizlčuse. Dne 9. lebruarja so sKušali l^iirki pri mestu Podima ob Crnem morju izkrcati nove cete, ld so jili pripeljale turškfl ladje iz Karaburma v Mali Aziji. Bolgari so takoj napadli izkrcajie Bete, vkljub temu, da so turške ladje streljale nar-nje. Izkroane Beto so bežale v neredu nazaj na ladje, Turki so imeli 25 mrtvih, 16 pa so jih, Bolgari vjeli. Na bolgarski strani je bilo 18 ranjenih in 3 mrtvi. — V Izmiclu v Mali Az/iji iraajo baje pri. prajvljeflih Turki 50.000 mož, da jih pošljejo na boji§6e. Zmaga Bolgarov na polotoku Gallpoll. Bolgari so z.opet pokazali, da so narod junakov. Turki in ves svet je priBakoval, da se bodo secfaj najpoprej zaBeli krvavi boji pri Cataldči. A' Holgari, Jli sO v prejšnji vojski Turke s svojimi predrznimi naBrti marsikje presenetili, n. pr. pri Lozengradu, so se sedaj naenkrat pojavili kot zmagovalci nad Turki na pototoku Galijjoli ob morski ožini Dardancle. Poveljnik bolgarske armade je dobil poroBilo, da se na polotoku Galipoli zbira močna turška arma- da pod poveljstvom Fakri-paše, namreB oela izmidska divizija, ojaBena z mnogimi maloazijskimi bataljoni in 1000 mož prostovoljnib čet pod po\eljstvona Fethibega. Ta armada je taborila ob reki Kavak, to je na gornjem koncu galipolskega polotoka. V Carigradu so upali, da bodo prdšle te čete za hrbet bolgarsko-srbski armadi pri Cataldči ter bodo skušale prekiniti zvezo med odrinsko in Bataldško armado. Bolgarsko vojno poveljstvo je na podlagi teh vesti zaukazalo zboru 50.000 mož, ki je taboril pri Dimotiki, južno od Odriria, da udari proti jugu, poišce turško annado na galipolskein polotoku ter jo skuša odb.ti* Med bulgarsko armado so se nahajali tudi srbski in malkedonh ski bataljoni. V torek, diue 4, lebruarja zjutraj se je bitka zacela; razširila se je tako, da se je vršila na 15 km dolgi bojni 8rti, to je od saroškega zaliva Egejskega morja pa do Sarkoja ob Marmarskeoi morju. Bitka je trajala skoro cela 2 dneva, Prvi dan, so Turki svoje postojanke trdovratno branili. V noči od torka na sredo so dobili Bolgari novo pomoB. V sredo zjutraj so turške čete zacele napad na bolgarsko armado ob reki Kavak. Bolgarsko kbnjeništvo je ob Marmarskem morju pritisnilo z vso silo na Turke, inlanterija in topnifetvo pa sta se navalila na glavno turško armado. Turki so se zaceli umikaild. Sprva so se umikali v popolnem redu, ko pa jili je naskočila bolgarska konjenica, se je umiKanje turške armade izpremenilo v divji beg, Bolgarska konjenica je z golimi sabljami napravila med bežečimi Turki grozen nered. Bolgari so zajeli en inaloazljskl bataljon, ki je zaostal za drugimi. Bolgari so Turke na begu neprestano zasledovali in zasedli utrjeni kraj Talke Makoj. Turki so bežali do utrjenih postojank pri Bulajirju, kjer je ozemlje med Egejskim in Marinarskim morjem široko komaj 5 km. Nato so Bolgari zaSeld takoj oblegati turške utrclbe pri Bulajirju, Turkl so izgubili v tej bitki 15.000 mož, mrtvih in ranjenih. Bolgari so zasedli tudi mestece MiLofito in Šarkoj ter imajo sedaj v svoji posesti veeji del evropskega obrežja Marmarskega morja, Turška topniBarka ,,Zaliai" je streljala z morja na bolgarske cete, a Bolgari so ji tako dobro odgovorili, da je morala odplutL Grške ladje vozijo neprenelioma srbske vojake na galipolskl polotok. Turki bežijo z Galipolija. Na gal;polskem polotoku se je že tu'di vršila druga bitka me'd Turki in Bolgari. V soboto, dne 8. februarja, so namreB Turki iz trdnjave Bulajir napadli Bolgare. Prišlo je do ljutega boja, ki je trajal do 3. ure popoldne. Turki so bili zopet premagani in so hežali nazaj v Bulajir. Izgube Turkov so velike. Na bojnem polju je ležalo veliko število mrtvili in ranjenih, med mrtvimi je 20 turških Bastnikov. Turki so pustili na bojišču mnogo pušk in topov. Ucin.ek bol- gorci so imeli v bojih za Bardanjol 2500 mrtvih, in ranjenilu Na turški strani pa je padlo 4000 mož, katere so pustili Turki ležati na bojnem polju. Skupno imajo Grnogorsko-srbske Bete od zaBetka drugega dela vojske baje G000 mrtvih in ranjenih, kar priBa, da so boji za Skader res silroo vroči. Boj za goro Taraboš in utrdbo Brdica divja že veB dni, Crnojgorci in Sr. bi se vedno bolj približujejo Skadrii. PriCakuje se, da se mesto ne bo moglo veB dolgo ustavljati oblegovalceni. Grkl. Boji med Grki in Turki so zadnji 8as bolj utihnili. Grki oblesajo mesto Janino. Mesto je od vseli strani obkoljeho. Prebivalstvo v mestu trpi pomanjkanje, ker primanjkuje najpotrebnejšega živeža. — Grške ladje križarijo na tihein v bližini Dardanel in prežijo na turške ladje. Novo povelje generala Savova. Vrliovni poveljnik bolgairske armade, general Savov, je izdal na bolgarske čete sledece dpevno po. velje: ,,Turki so s svojim postopaajeoi pri mirovnih pogajanjih dokazali, da so sklenili premirje samo zato, da bi s tem pridobili cas. Vendar pa so se zelo zraotili, če so mislili, da bodo na ta način ojačiJi svojo armado. Toda tudi bolgarska armada je porabila prenrirje za to, da se je na primernili krajih ojafiila in pomnožila ter se j)reskrbela s i.otrebnim živežem m strelivom, Naša armada je sedaj moBnejša in silnejša kot kdaj prej, dočini so turške čete razdvojene in slabotne. Bolgari, vrzite se pa sovražnika in poženite turške divjake 8rez morje!" Turkoin je zmanjkalo di*ol)iža. Turki se nahajajo tudi vvelikih denarnih škripcih. Arojska požre mnogo denarja, katerega, pa Turkora silno primanjkuje. Državne kase so prazne, posojila pa turški državniki tudi ne morejo nikjer dobiti.. Lotiti se hoBejo zadnjega sredstva. Z Angieži so se zaceli pogajati radi prodaje starega turškega sultanovega trona, ki je iz cistega zlata. Ta tron so T.urki L 1514 vzeli Perzijcem kot vojni plen, Ce.no so nastavili za ta tron 20 milijonov krom Skrb bolgarske vlade za družine. Na Bolgarskem je mnogo družin, katerim so padli na bojiščih očetje, bratje ali druigi moški Blani, ki so družini poprej skrbeli za kruh. Bolgarska vlada obrada posebno skrb na te družino. Vlada je narofiilaj da se daje družinam potrebna poilpora, da se morejo doživeti. Poleg dosedanje redne podpore pa ^ ^ se mora tistim družinarn, ki so ostale popolnoma sa- garskili topov in nas.kjok ipfanterije je bil za Turke nie brez kakega moškega cla,ma, poskrbeti tudi z.a ponaravnost unicevalen. Tudi bolgarske izgube so pre-jinladno setev, Notranje ministrstvo je obBinam narocejŠnje. Pri Sarkoju so lioteli Turki izkrcati nove Be-6ilo, da se morajo tem ai^žinam zorati njive, seme te; 20 turških ladij je pripeljalo v pristanišBe. Bolga-pa se dobi po znižani ceni od države potom gospori so prve Bete, ki so se izkrcale, napadli in jim pri-|darskili organlzacij. Za novoosvobojene kraje se bo- fdo dala semena popolnoma brezplačno, Ičakor se za lte kraje sploh vse stori, kar je le mogoce, dia prebivalstvo 6im bolj obSuti blagoslov osvoboienja, V osvojenili mestih. VeB mest, ki so po zmagoviti bolgarski vojski prešla v bolgarske roke, je na vlado v Soiiji vložilo prošnjo, da smejo svoja, po veBini turška imena, izpremeniti v bolgarska. Nekatera mesta se hočejo odslej imenovati po kakem bolgarstem generalu ali carskija. princih^ Ministrstvo je tem proŁnjam ugodilo. V osvobojenih krajih se vkljub krvavim jiasledkom vojske vrše med kršBanskim ljudstvom mnoge slavnosti na Bast bolgarskim zmagam. Ljudstvo povso'd z velikim veseljem pozdravlja zmagovite bolgarske Bete. — Mestni svet v Soliji je sklenil, da imenuje nekatere ulice po znamenitih krajih vojske, n pr. Lozengrajska, Liileburgaška, Cataldška ulica itd. Dar bratu in hvaležnost bratska. Slovenoi so k~ot na]majijše slovansko pleme storili v korist ^RdeBega križa" na Balkanu ve8, kakor bi bilo pri njihovih skrtoranih sredstvih mogoBe priBakovati. Marsikateri kmet ali delavec si je odtegnil takorekoe od svojih ust, da bi nekoliko olaj&al velike boleBine ranjenih bratov in veliko bedo zapuščenili vdov in sirot onih junakov, Ja so padli v boju proti Turkom za sveti križ in zlato svobodo. Ond so dobili svoje težke rane, ker so šli pomagat bratom, da bi jih' rešili. izj»d turškega jarma. Oni' so šli v boj za brate po veri in narodnosti. Bila je torej sveta dolžnost vsakega kristjana in vsakega Slovana, da jim podeli svojo pomoB posredaio ali neposredno, Iz slov. krajev so prišli zdravniki, prihajali so darovi v denarju, obleki, posteljini itd. Bolgari, Srbi in Crnogorci so bili obdarovani in srBno hvaležni za to preblagim dariteljem. Se potomci s&danjih hrabrih junakov in njihovih rodbin se bodo s hvaležnostjo spominjali onili oddaljenih bratov, živecih v raznili pokrajinali, ki niso pozabili vojskujoBih se kristjanov proti 'k.rutemu sovražniku na Balkanu» Saj je isti sovražnik pred veBirai stoletji pustošil tudi po slovenskih deželaili, o Bemur nam pripovelluje ne samo zgodovina, ampak' pak tudi pravijo slovenske parodne pripovedke in narodiie pesmi. Naravno je torej, Ua je vskipela na,§a kri, k'o se je objavila vojna proti Turkom in da je vsakdo želel zmage krS^anskemu orožju, da divji TurBin ne bo nikdar veB teptal slovanske zemlje! In Slovenci, Be drugače niso mogli več pomagati kristjauom, molili so za njihovo zmago in darovali po svojih moBeli, spominjajoc se pogosto: ,,Zriio do znia poga_ ča, kamen do kamna palaBa." Prol. A. B e z e n š e k", Sofija. zadjali velik« izgube. Ladje so pobegnile. Bolgari imajo namen, vzeti T.urktom na gali-polskem polotoku utrdbe ob Dardanelah, ki so sicer močne, pa tudi stare, da bi potem grške ladje mogle. skozi Dardanele v morsko ožino in izkrcaivale bolgarsko-srbsko in grško vojagtvo za CataldBo pred Ca. rigradom. Ce se Bolgarom posreSi, premagati Turke na galipolskem polotoku, in ta naBrt se jim bo skoro gotovo posrečil, potem pa bodo balkanske zvezne države imele ključ do Carigrada, ker bodo mogle turški BataldBki armadi pasti za hrbet. BoJ za Skadec. Boj za Skader traja dalje. Glavno povieljstvo oblegovalne armade je prevzel kralj Nikolaj sam. Nekateri listi so poroBali, da je med Turki v Skadru nastala nezadovoljnost proti poveljniku Riza-begu in da je bil ta zavratno umorjen. Druge vesti pa zopet pravijo, da je Riza^-beg hudo obolel in da je prevzel poveljstvo Skadra Essad-paša. Ta je poslal dne 5. t. m. v Brnogorsko taborišBe svoje odposlance, po katerih je dal sporočiti, da je baje še-le sedaj izvedel o sklenjenem premirju. Dva Brnogorska odposlanca sta nato odigovorila Essad-paši, da je premirje že odpovedario ln da se zopet zaBne vojsk,a. Crnogorcem pred Skadrom j,e priSel na pomoB tudi del srbskih cet iz Leša. Srbi s svojimi velikimi oblegovalnimi topovi u. spešno obstreljujejo Taraboš in tudi mesto. Kralj Nikolaj je polivalil junaštvo srbskih častnikov in armade, — Dne 1, februarja se je zaBel glavni naskok na Skader in goro Taraboš, Nad 200 težkih topov bruha ogenj na Turke na celi Brti. Kralj Nikolaj ]e s svojim štabom zasledoval potek boja z nekega griBa. Koje poBil prvi strel, je kralj vstal, sriel svojo 6epico in dejal: ,,Vsemogočni Bog, pomagaj 'danes meni in mojemu narodu!" ter se nato prekrižal. Godba je zaigrala Brnogorsko narodno himno, navzoči pa so klicali kralju navdušeni ,,Živio!" Boj se je razvil z vso ljutostjo, Turki so na crnogorski ogenj slabo odgovarjali. Turška baterija na gori Muselni je uinolknila, na kar je Brnogorska inianterija goro z bajonetnim naskokom zavzela. Cez pol ure so Crnogorci za. sedli tudi utrdbo Gajtani. Okoli poldneva je padla tudi utrdba Bušat v roke Crnogorcem. Domneva se, da Turkom v Skadru primanjkuje streljiva, Vreme okrog Skadra je zelo slabo. Nastal je hud mraz, ki zelo otežikoBuje gibanje oblegovaljiih Bet. Po veBdnevnem ljutem boju se je Crnogoroem in Srbom posrečilo »osvojiti si važno trdnjavo Mali Bardanjol. V Brnogorski armadi vlada veliko veselje radi zavzetja te važne predskadrske utrdbe, od koder lahko Crnogorci obvladajo vse bližnje turSKe postojanke iu laliko tudi obstreljujeio me.sto saino, Crno.