66
Kmetovavci na noge!
Dva huda sovražnika letaš vašimu drevju žugata. Ako ne boste s svojo družino vred pridni, vam bo sadja za jed in za prodajo manjkalo. Ta dva sovražnika sta: gosence in kebri — obojih je , kakor se kaže, letaš grozno veliko.
Gosenčne zalege ni mogla letašnja mehka zima clo nič zatreti: vaša pridnost mora tedej to storiti, kar nista storila zimski mraz in mokrota. Po nekterih drevesih je toliko gosenc viditi, de je vse černo.
Nikar se ne obotavljajte; nikar ne poprašujte po druzih pomočkih: samo vaša pridna roka vam zamore pomagati. Na vas je zdej vse ležeče. Gorje pa tistiinu, ki ima zanikerniga soseda, ki enaciga dela pri svojih drevesih ne opravlja, marveč s pipo v ustih in roke v hlačah okoli dreves hodi, požrešne gosti ogleduje in — kolne.
Vsak naj stori, kar njemu gre, sicer bo priden gospodar svoje drevesa trebil in trebil, pa vunder ne bo gosenc ne konca ne kraja, ker se bojo preselovale iz sosedoviga verta neprenehama v njegoviga.
Dokler so gosence v celih gručah skupej, jih je lahko pokončati; to pa ne bo dolgo terpelo več, ampak večidel so se že razlezle po drevji in njih pokončanje je že bolj sitno in zamudno.
Priden gospodar naj tedej
i) dan na dan pazljivo vse svoje sadno drevje pregleduj e, ali če vsiga sam pregledati ne more, naj izroči to delo svojim pridnim otrokam ali pa skerbnimu hlapcu, ki ima dobre oči, de tudi na visokim drevji v zavitim perji, po mladikah in po deblu gosenčno zalego zapazi. S kratkovideži ali slabovideži mu ne bo nič poma-gano. Otroci imajo dobre oči, so tedej za pregledovanje dreves prav pripravni in se po tem takim že od mladih nog teh potrebnih kmetijskih opravil vadijo. Kar koli je bilo na drevesu gosenc zapa-zenih, naj se
2) pokončajo. To se pa takole stori: Češe gosence še niso po drevji razlezle in so še po vejah v kepah skupej, odreži vejo in zalego do dobriga, poceptaj ali pa na ognji sožgi. Na viso-cim cvetečim drevji se veje ne morejo z rokami doseči; za take drevesa naj si kmetovavec priveze vertne škarje na konec dolziga kola tako, de je ena škarnica terdo na kol privezana, na drugo naj se pa vervica (štrik) priveze, ktera je s kolam enako dolga in škarnici zapira in odpira. S
pomočjo tako napravljenih škarjic se lahko vejce z gosenčno zalego odščipnejo. — Če so se pa gosence že po drevji razlezle, vsak večer pozno in zjutraj zgodej, ali pa v deževnim merz-lotnim vremenu potresi veje, de bodo gosence odpadle; okoli drevja pa kakšin pert pogerni, de jih vjameš in pomoriš.
Tudi kebrov bo, kakor se kaže, letaš dovelj. Vsakimu — pravijo gosp. Pire —je znano, koliko škode kebri s pokončanjem cvetja in mladih pere-sec drevji store in de v hudim kebrovim leti hrast, kostanj, oreh in druge drevesa blizo do Kresa gole ostanejo. Berž ko so kebri spomladi sparjeni, in rodovitni storjeni, kmalo v zemljo zlezejo in veliko zalege store, iz ktere po sončni toploti oživljeni červiči pridejo, in se po zemlji na vse kraje razlezejo. Ti beli červi, ki jih vsak pozna, tri leta v zemlji žive, predenj se v leteče kebre spre-minijo, in grozno veliko škode storijo , ker spodjedajo ne le žita in drugih želiš, ampak tudi oglodajo in spodjedd cele korenine mladim drevescam, de se morajo posušiti. Zatorej je dobro, de se leteči kebri, berž ko se prikažejo, kar koli je moč pokončajo. Skerbno jih tedej vselej zjutrej zgodej, dokler so okorni, z drevja tresiinv posode pobiraj. Potem jih popari ali v vodi vtopi, in cvetlice z njimi p o gnoj i, ali pa strohljene okoli mladih drevesc potresi, in čuda lepor bodo rastle." — Prav koristno je tudi, če se mertvi kebri s perstjo in apnam zmešajo in za gnoj porabijo. — Kebre racam in kokošim zobati dajati, se je po novih skušnjah škodljivo skazalo.
Gospod Dr. Orel so že v letu 1843 v 9. listu Novic oznanili, de se zamore iz kebrov tudi dobra mast za kola mazati napraviti, takole: Vzemi 2 velika lonca; večiga do verha zakopaj v tla, manjšiga pa napolni s kebri: ga pokri s tako gosto drateno mrežico, de kebri skozi ne padajo, in ga povezni verh prazniga, ki je v tleh zakopan. Potem se napravi oginj okoli lonca, ki je s kebri napolnjen; °gin.j jih umori in jim mast v spodnji lonec zleče. — Gospod Šmid pravijo, de se po tem takim iz i2 bokalov kebrov dobi 3 bokale kolomazila.
Tako ravnanje ni terpinčenje žival imenovati, ampak je potrebno delo, škodljivih merčesov se z dobička m znebiti.
Kmetovavci! na noge tedej, de vam ne bojo škodljivi merčesi sadja in dreves pokončali. Po-močke veste, gotovi so in le vašim rokam, vaši pridnosti izročeni. Tode — še enkrat jo rečemo: gorje tistimu, ki ima zanikerniga soseda, ki
67
na svojim vertu zatiranje gosenc v nemar puša. Ravno to velja tudi od kebrov, ktere zamorejo le cele soseske nekoliko vžugati.       Dr. Bieiweis.