!*haja ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - telefoni; uredništvo 24-75, •ajnistvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri ko-^nalni banki v kranju °'-70-l-i35 - letna narocni-*A 900 din, mesečna 75 din, ^amezna stev. 10 din leto xrv kranj, 1. aprila 1961 št. 38 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK G L asilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko PROGLAS Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj in predsedstva Okraine zveze kmetijskih zadrug Krasil Ob volitvah v nove Zadružne svete 9. aprila 1961 bodo druge volitve v zadružne svete kmetijskih zadrug okraja Kranj. Mandatna doba je dosedanjim zadružnim svetom potekla in zapustila veliko zakladnico izkušcn,i v delu, upravljanju in razvoju kmetijskih zadrug ter kmetijske proizvodnje na Gorenjskem. Naloge petletnega razvoja kmetijstva in vključitev zadrug v novi gospodarski sistem dajejo bodočim organom družbenega upravljanja novo vsebino dela. ČLANI KMETIJSKIH ZADRUG Razvoj kmetijskih zadrug in kmetijstva v splošnem je Ustvaril tudi nove pogoje v sodelovanju s kmetijsko zadrugo in kmetijskim proizvajalcem. Tudi članstvo bo v bodoče sodelovalo pri obojestranskem gospodarskem napredku, saj je od tega odvisen popoln uspeh dela in razvoja kmetijskih zadrug in kmetijstva na Gorenjskem. *> Od vašega prizadevanja in sodelovanja je v prvi vrsti odvisno, kako bomo izpolnili obveznosti do' naše socialistične družbene skupnosti in prispevali k hitrejšemu napredku vasi. 2ENE ZADRUZNICE Kmečke žene še vedno niso enakopravne v organih družbenega upravljanja, čeprav so aktivno vključene v kmetijsko proizvodnjo. Z večjo udeležbo žen-zadružnic v organih družbenega upravljanja kmetijskih zadrug in s proizvodnim sodelovanjem boste ustvarjale pogoje za hitrejše reševanje problemov žen na vasi, pri čemer lahko v veliki meri pomaga vaše aktivno sodelovanje v organih upravljanja. MLADI ZADRUŽNIKI Aktivnost mladih zadružnikov je že v preteklosti pokazala, da so mladi ljudje sposobni upravljati in biti voljeni v organe upravljanja kmetijskih zadrug. Nove naloge v razvoju kmetijstva nudijo mladim ljudem veliko prihodnost, v upravljanju in proizvodnem sodelovanju kmetijskih zadrug. s svojim delom in vključitvijo v organe družbenega upravljanja in gospodarskega sodelovanja pri kmetijskih zadrugah si utirate pot k večji uveljavitvi mladega kmečkega proizvajalca, ki je še prav posebej zainteresiran In odgovoren za organizacijo sodobne kmetijske proizvodnje. DELAVCI KMETIJSKIH ZADRUG Razvoj našega gospodarstva je v celoti omogočil, da tudi delovni proizvajalci kmetijskih zadrug dobijo enake pravice v sodelovanju in upravljanju pri kmetijskih zadrugah. Razvoj delavskega upravljanja omogoča in obenem zahteva, da se ustvarijo tudi v kmetijskih zadrugah pogoji za vašo neposredno udeležbo pri upravljanju zadrug. Vaše delo in aktivnost bosta zbudila zaupanje in zanimanje pri članih kmetijskih zadrug za aktivno proizvodno sodelovanje. Od dela in odnosov v kmetijski zadrugi je odvisen popoln uspeh gospodarskga napredka zadruge in preobrazbe naše vasi. Člani kmetijskih zadrug, žene zadružnice, mladi zadružniki, delavci kmetijskih zadrug, člani Socialistične zveze delovnega ljudstva! Vsi vemo, da je celotni napredek In pogloblje'no družbeno in gospodarsko sodelovanje ter upravljanje odvisno izključno samo od nas samih. Zato bomo 9. aprila s svojo udeležbo na volitvah v nove zadružne svete pokazali vso pripadnost in odločnost v nadaljevanju boja za gospodarski napredek in razvoj socialističnih odnosov na vasi. Predsedstvo okrajne zveze kmet. zadrug Kranj Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj Med zadružniki pred volitvami v zadružne svete 9. aprila vsi na volišča l obilici vode V ZGORNJESAVSKI DOLINI PRAVIJO, DA BI MORALI BOLJ UPOŠTEVATI NJIHOVE SPECIFIČNOSTI V GOZDARSTVU Čeprav je Kmetijska zadruga Dovjc-Mojstrana v Gornje-savski dolini prevzela tudi ostale tri kmetijske zadrug; v jeseniški občini (Žirovnica, Jesenice in Dolinka) je še ;:meraj ostala njena glavna dejavnost živinoreja in gozdarstvo. Gozdarstvo pa je glavni vir dohodkov te zadruge. Zato so tudi na zadnjem obenem zboru, ki je bil v nedeljo, zađružpikl največ govorili pj ,v o gozdarstvu in o nekaterih težavah, ki jih ob tem Imajo. Zadruga bo letos odfcupfla m posekala v svoji režiji okrog 7 tisoč kubičnih metrov lesa. Ze to ni mnlo delo, zlasti §e, kejf je zelo težko dobiti delavce, ker so ta dela razdrobljena na stoterih krajih, ne da bi bilo moč uporabljati mehanizacijo tudi če bi jo imeli. Zalo so bili zadružniki mišljenja, da je treba v prihodnje taka dela organizirali tako, da bodo enkrat v enem kraju, drugo leto drugje itd. Hkrati pa bodo že letos nabavili nekaj strojev, med drugimi tudi dve motorni žagi za podiranje dreves. Celo o manjši prenosni žičnici so govorili gozdarji, pa so sedaj izrazili dvom, če bi bila rentabilna. Premajhne količine blaga bi imeli za tako napravo in bi bil zato prevoz predrag. Seveda so ob tem govorili tudi o dolžnostih in obveznostih, ki jih s sedanjo reorganizacijo prevzame zadruga pri gojitvi gozdov. Ob prevzemu gozdarstva bo zadruga morala skrbeti tudi za nc- go in rasi gozdov, ki so tam veliko bogastvo. V načrtu imajo zlasfl pogozdovanje. Od Žirovnice do Planice in Rateč so mnoga pobočja zarasla z nerentabilnim grmovjem, precej je pa tudi takih pašnikov in tudi košenic, ki ne dajo ustreznega dohodka in jih nameravajo pogozditi. Prav tako im- jo predvideno, da bodo očistili ->ribližno 52 hektarjev gozdov. Pri tem imajo težave, ker ne najde. ■> toliko sadik kot bi jih potre-bo ali. Zato so že sklenili, da si bodo razen sedanje majhne drevesnice na Vrtaški planini uredili ■še eno večjo drevesnico, kjer si bo lo že v treh letih zagotovili dovolj sadik za njihove potrebe. ri vsem tem pa zadružniki r>r vijo, da jih nekatere stvari motijo pri sedanjem poslovanju. Zr kooperacijo v poljedelstvu, v živinoreji itd., so izdelani in utrjeni splošni normativi, ki urejajo so delovanje med zadrugo in pri-v,-> nim oz. individualnim proizvaja, cem. Za kooperacijo v gozdar- stvu pa takih normativov še ni. Toda tam zelo želijo to pomoč, kajti sodelovanje s privatnimi lastniki je neobhodno. Druga stvar, o kateri so precej govorili, je prometni davek za žaganje lesa, ki se je povečal od 13 na 23 odstotkov vrednosti blaga. To znese približno 7000 dinarjev za kubični meter. Zadružniki se namreč strinjajo, da je to umestno za ekonomičnejšo porabo lesa v naši lesni industriji. Mislijo pa, da bi morali pri tem izvzeti tisti les. ki c?a potrebujejo lastniki za obnovo in vzdrževanje svojih gospodarskih objektov. Tam imajo namreč veliko lesenih hlevov, kozolcev, senikov itd., kar daje celotnemu okolju posebno obeležje in svojstvenost. Te posebnosti kraja, ki je nastala skozi stoletja spričo določenih prirodnih pogojev in potreb, ni moč kar čez noč spremeniti. Sedaj pa so ob robu gozdov prikrajšani za les, kar je eden izmed kmetov označil za »sušo na vodi«. O takih stvareh so govorili zadružniki . na njihovem občnem zboru in to so tolmačili tudi na upravi zadruge. Toda prepričani SO, da bodo ob dosedanji reorganizaciji in z okrepljenimi silami zmogli vse težave in utirali razvoj živinoreja in gozdarstvu, kar ima v tej dolini velike perspefctlwe. Ce vsi skupaj držijo Kateri kraj se lahko pohvali, da so vsi kmetje do zadnjega tudi člani kmetijske zadruge? Menda nobeden v okraju razen v Zirch. Vseh 266 kmečkih posestev oziroma vsi proizvajalci, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodkov, so tudi člani zadruge. Razen tega je včlanjenih še 48 drugih delavcev in vrtičkarjev, tako da ima zadruga skupno 314 članov. Taka enotnost, da »vsi skupaj držijo«-, kot pravijo temu sami s začetek popisa Popis nam bo dal podatke o velikih gospodarskih spremembah Danes se bo na področju vse Jugoslavije pričel popis prebivalstva, ki bo trajal od 1. do 7. aprila. Namen letošnjega popisa ni zbrati samo običajne podatke, ampak tudi podatke, ki so posledica velikih gospodarskih sprememb, katere smo doživljali zlasti v času po zadnjem popisu. — Hkrati s popisom prebivalstva bodo popisovalci zbrali tudi nekatere podatke o gospodinjstvih, v mestih pa še podatke o stanovanjih. Popis prebivalstva bodo opravljali za to določeni popisovalci. Ti bodo obiskali vse hiše in druge nastanjene objekte. Po gospodinjstvih bodo razdelili popisne obrazce. Te naj bi prebivalci sami izpolnili; tam, kjer pa tega prebivalci ne bodo storili, jim bodo priskočili na pomoč popisovalci sami. — Ti se bodo morali držati vseh pismenih in ustnih navodil, ki so jih prejeli od občinske popisovalne komisije. Da bo popis čim hitreje in uspešneje D tekal, je dolžnost slehernega i nadzorujejo in jim nudijo slro-..Tvljana, da da popisovalcu res- kovno pomoč posebni instruktor- nicne in popolne odgovore. ji. Popisovalci in inštruktorji so Popis vodijo občinske popise- za opravljanje popisa pooblaščeni valne komisije, popisovalce pa I s posebnimi izkaznicami. Na Jesenicah okrajno sodišče JESENICE, 31. marca - Danes dopoldne je bila na Jesenicah otvoritev Okrajnega sodišča, ki ima svoje prostore v bivši Crnko-vi vili, v novem naselju Jesenic, to je na Plavžu. Otvoritve, ki je bila v stavbi sami, so se udeležili predsednik Vrhovnega sodišča LRS, tovariš Krivic, predsednik okrožnega sodišča Kranj, tovariš Repinc, predsednik okrožnega sodišča Ljubljana, tovariš Pernuš, okrožni javni tožilec Skrt, zastopnik Okrajnega sodišča Radovljica In novoimenovani predsednik okrajnega sodišča Jesenice, tovariš Krč. Razen predstavnika Občinskega ljudskega odbora Jese- nice, zastopnikov Železarne Jesenice in drugih ustanov z Jesenic so si novo poslopje, ki ima primerno lokacijo, ogledali tudi ostali predstavniki javne dejavnosti tega kraja. Stavba je stala okoli 5 milijonov dinarjev, za dozidavo sodne dvorane pa imajo na razpolago 40 milijonov dinarjev. Okrajno sodišče na Plavžu je prvi urad v tem novem naselju. Po ogledu poslopja je bil v Hotelu Pošta strokovni posvet, na katerem so podčrtali pomen ponovne dodelitve Okrajnega sodišča Jesenicam, kakor tudi pomen otvoritev takih in podobnih uradov na Plavžu, kjer rastejo nove Jesenice. U. Propagandna komisija na Bledu **JSKA GORA, 1. aprila - Danes ob 10. url dopoldne bodo v Kranjski gori slovesno otvorili "^eren motel, ki bo prvi tovrstni objekt v Sloveniji. Spričo naraščajočega tranzitnega prometa bo tli motel izredno pomembna pridobitev za Kranjsko goro, saj bo tujcem omogočil prijeten po-„ ^ *n daljšg zadrževanje v tem lepem gorenjskem predela. V ozadju desno pa se že vidi del »tro luksuzne&a hotela, ki so ga začeli graditi šele pred tedno m, a Je že zrasel do prvega nadeta Spričo tako podjetjnega začetka lahko računamo, da bo hotel res dograjen do prihodnjega 1. aprila, kot zagotavljajo gradbe niki in investitorji. Pred nedavnim je bila v Kranju I. seja propagandne komisije Avto moto društva Kranj, na karteri so sestavili načrt dela za letošnje leto. — Predvsem morajo izboljšati propagandno delo, saj jih letos spričo nalog v zvezi s proslavami v počastitev 20-letnice vstaje čaka še večje delo kot v prejšnjih OBRAZI PoiflUi lotih. Razen tega bodo številne druge domače in mednarodne prireditve. Med njimi tradicionalne speed\vay dirke. Komisija bo izdelala lične trikotne zastavice s simboli društva in mesta Kranja. Zastavice bodo podel j ovadi tekmovalcem ob mednarodnih in podobnih srečanjih. V. zadružniki, je seveda tudi posio-dica specifičnosti te majhne doline, ki je ljudi že od nekdaj ▼ sili razmer skozi življenje utrjevalo v enotnosti in medsebojnem sodelovanju. To pa se kaže todi v poslovnem uspehu zadruge, ne samo v članstvu. Zadnja leta so tam zelo izpopolnili obliko odkupov, proučili tržišča, izboljšali skladišča itd. Vse to je omogočilo, da skoraj ni videti kmeta po tamkajšnjih hribih, ki bi peljal telička v Idrijo. Logatec ali mesarjem na loško stran, ker se mu ne splača. Njihova zadruga plača dobro. Tako je tudi pri odkupih lesa, mleka, sena, krompirja itd. Kljub temu, da se tam često javljajo drugi odkupovalei, da imajo kmetje blizu do vseh okoliških krajev, zajema domača zadruga celotne viške na svojem območju. Prav tako pa-zadruga dajo članom dobra semena, umetna gnojila in drugo blago. Uspeh pa se kaže v velikem prometu, ki je bil v tem, razmeroma majhnem kraju, lani dosegel skupno 114 milijonov dinarjev. Od tega je šlo približno 8 milijonov dinarjev za osebne dohodke, več kot 7 milijonov dinarjev pa so dali na sklade, kar je prav tako za njihovo zadrugo v resnici veliko. Ko so pravili o tej enotnosti so pa tudi povedali o njihovem začetku lastne proizvodnje. Lani so kupili 30 glav živine, ki jo se laj pitajo. Po njihovih načrtih jo bodo prodali v jeseni, pri čemer upajo na primeren dobiček. Hkrati pa v Stari vasi pripravljajo svoje posestvo. Z zamenjavo upajo tam dobiti 100 ha močvirnate zemlje, ki sedaj kmetom ne moro dati pravega dohodka. Zadruga pa bo to zemljo osušila. Imajo že zagotovljen denar za to. Ta plodna zemlja bo potem lahko zagotovi ka krmo za približno 200 fdav živine sivorjave pasme, ki jo bodo tam redili in pitali za trg. Cez tri leta bo to posestvo urejeno. Vse to predvideva njihov letošnji in tudi perspektivni načrt. o tem bodo zadružniki spregovorili na njihovem občnem zboru, ki je sklican za to nedeljo, 2. aprila, ob 8. uri v sindikalni dvorani v Stari vasi. Kmetje hočejo na tem zboru precej govoriti tudi o novih zadružnih pravilih in drugih problemih živinoreje in gozdarstva, kar je tam osrednja dejavnost zadruge. nitki niti, sosedje. O tem tale resničen primer. Družina je dozorela in v nekaj letih so se skorajda vsi po-ženili, našli sem m tja stanovanja in se razšli. Opustili so tudi j staro veliko stanovanje, kjer so \ dotlej skupno iiveil. I Kdo bo vzel ateka. Vsi so ga Taki in taki I žena je iskala zadoščenje. So-H seda jo je bila užalila. Na polž- ravnalnem svetu ni prišlo do po- ■ miritve. Stvar je šla na sodišče ■ in pravobranilci so našli vrsto I členov, paragrafov in zakonov v §§ obrambo ene in druge stranke. Bj' Taki so ljudje, ki se čes>tokrat § tožarijo zgolj iz dolgočasja. Toda H mnoge, dosti hujše krivice kot so g take žaljivke in razžaljenje časti, B ljudje prenesejo tiho in doslojan-j§ stveno, da o njih ne ved\o ne sod- hotedi. Skoraj so se sprli. Polastil se ga je Nejko, ki ga je prvi vpisal v svojo prošnjo za novo s'ta-novanje. Seveda je na široko obrazložil, da je pač oče bolan na pljučih, da mora imeti posebno sobo Ltd., itd. Če je pomagalo to ali ne, ne vem, .res pa je Nejko kaj kmalu dobil lepo stanovanje. Z ženo sta ga skrbno opremila in v posebno sobo postavila tudi 4 •/ očetovega pohištva. Toda Ncjkova žena je kaj kmalu zače- IHI la tarnati čez očeta: starec, bo- g lezen in kašelj v hiši. Če dobi = otroka bo zbolel.. . Nejku je I dala na izbiro: mene ali očeta. || Grožnja ga je prestrašila. Ko je §§ oče šel na prvi obisk k drugemu §§ sinu, mu je Nejko razstavil po- I steljo in jo spravil v drvarnico. I Tako je tudi ostalo. Starček že dohrih 5 mesecev H ne ve kam. Hodi od sorodnika p do sorodnika, od znanca do I znanca na obiske za dan, d)va, s g kovčkom, v katerem ima srajco, I robce, zobno ščetko, itd. Sinovi ■ in hčere se ga otepajo češ, saj žš ima tam poJjištvo, tam imajo §§ večje stanovanje, tam še nimajo I otrok, tam so ga prevzeli, itd. s Starček je v teh mesecih vidno I shujšal. Toda njegovo notranjo s bol nikomur ne potoži, kaj šele, H da bi iskal pravico pred sodi- = ščem, dasi se mu je v resnici = Zgodila krivica. Ljudje so pač taki — in taki. m K. M. I notranja in zunanja politika Za kilogram kaše na dan I Ljudje m dogodki Po obisku v zahodnoafriških državah Dne 30. marca 1919 so se pri Pe-larju v Tržiču zbrali opekarski in gozdni delavci barona Borna na protestni shod In zahtevali višje plače, kajti njihove družine, kot ko ugotavljali, so životarile v veliki bedi. Dva govornika sta prikazala težko stanje delavstva in potrebo po enotnosti, da bi dosegli radikalno spremembo za izboljšanje življenjskih pogojev. Potem so izvolili 6-člansko delegacijo, ki je šla k Sv. Ani k baronu Bornu na pogajanja. V delegaciji so bili: Valentin Vrhunc, Viktor Zore, Ivan Zaplotnik, Franc Svab, Franc Križaj in Marija Roš. Delavsko gibanje kot osnova za pripravo revolucije je po vsej deželi slonelo na utemeljenem nezadovoljstvu zaradi izkoriščanja In težkih življenjskih razmer. V Muzeju revolucije v Kranju hranijo mnoge spise in druge dokumentacje o življenjskih razmerah delavcev pod nekdanjimi režimi. Zelo hudo je bilo za delavstvo v 1919. letu. To je zlasti razvidno iz fotokopije časopisa j »Delavec« od 16. marca 1919, kjer [ primerja prejemke delavcev In njihove življenjske potrebe. V tovarni čevljev Kozina so takrat posebno kvalificirani čevljarji zaslužili tedensko po 60 da 70 kron, navadni čevljarji pa od 35 do 55 kron, in sicer v akord-nem delu. Mladi delavci so dobili 30 kron, a mlajše delavke samo 24 do 30 kron tedensko. Čevljarji z dnevno plačo so prejemali 7 do 8 kron. Ob tem pa primerjajmo še cene, ki so navedene prav v istem listu. Krušna moka je bila v trgovinah po 5 do 6 kron, mast ali slanina 38 kron, krompir po 2 kroni, fižol 3 do 4, kaša 7, meter drv 120, najemnina za stanovanje od 30 do 30 kron mesečno itd. Pomeni, da je povprečni delavec dolal ves teden za kg masti aH slanine, ves dan za kg kaše in podobno. Po osvoboditvi, ko so se delavci otresli izkoriščevalcev in postali v resnici kovači svoje usode, so s sproščenim delovnim zagonom začeli ustvarjati temelje za boljše življenje. Vse to je dobilo svojo obliko v delovnih brigadah po velikih gradbiščih, v številnih udarnikih v tovarnah in podobno. Titova pot prijateljstva In ml- | ru po nekaterih afriških drža-s vah še ni končana, toda že je H mogoče spregovoriti o njenem S pomenu, oprav se bodo vse poli sledice le sčasoma pokazale v H vsej svoji veljavi. — Doslej je ■ predsednik republike obiskal 5 I afriških držav, In sicer Gano, H Togo, Liberijo, Gvinejo in republiko Mali. Pravkar pa plove »Galeb« ob zahodnoafriškl obali proti Maroku, kamor bo naš predsednik prispel na uradni obisk prav, danes, v soboto, 1. aprila. Po 6-dncvnem obisku v Maroku bo predsednik Tito s spremstvom odpotoval Se v Tunizijo in odtod v ZAR. To so bili, posebno spričo klimatskih prilik, ki jih nismo vajeni, naporni dnevi za vse člane naše delegacije, toda hkrati dnevi Izpolnjeni z zadoščenjem In prepričanjem, da je politika, ki jo ubira Jugoslavija, pravilna in modra. To potovanje je nedvomno še bolj utrdilo vezi med nami in prebujajočimi se afriškimi narodi. To kažejo veličastni sprejemi, ki jih je v dneh potovanja doživel predsednik Tito povsod, kamor je prispel. Afriški ljudje dobro čutijo, kdo jim je prijatelj. Pri tem pa ne gre samo za čustva, marveč za razumno politiko vsestranskega sodelovanja z osvobojenimi državami, za utrjevanje politike miroljubnega sožitja, za utrjevanje miru v svetu, ki ga pretresajo blokovska nasprotja in zato še vedno prehaja iz krize v krizo. Prav mali, pravkar osvobojeni narodi, lahko v mnogočem preprečijo nadaljnje blokovsko zaostreva-nje. Oni niso več objekt tuje politike, marveč aktiven činitelj novih odnosov, ki se porajajo v svetu. Prav ti narodi posegajo vse bolj aktivno v svetovno dogajanje, ker hočejo predvsem odločati o lastni usodi in hkrati zagotoviti mir, kar jim edino lahko omogoči lasten gospodarski in družbeni razvoj. Predsednik republike Josip Broz-Tito je pred odhodom iz Gvineje v izjavi o vtisih s potovanja po državah Zahodne Afrike dejal, da sodi, »da je to eno izmed najpomembnejših potovanj, ker smo prišli v najmlajše države. Najmlajše ne samo v Afriki, ampak sploh, države, ki so bile stoletja pod strašnim jarmom kolonialnega Izkoriščanja. Morali smo priti sem, da bi občutili in videli, kako na oder svetovne politike aktivno stopajo narodi afriške celine, kar bo brez dvoma Imelo velik pomen za prihodnji razvoj mednarodnih odnosov.« »Ne glede na to kar pripovedujejo,« je dejal nadalje tova- riš Tito, »da tukaj ni mogoč« | govoriti o socializmu in da v teh g deželah ni socialističnih elemen- § tov, so ljudske množice v Afril" § brez kakršnekoli izjeme trdno odločene in prepričane, da Je treba družbeni sistem graditi n» novih temeljih... in da v Afriki ni mogoče iti po poti kapitalističnega razvoja.« Potemtakem nas predsednik * svojim obiskom v Arifki, ni samo okrepil položaj Jugoslav ije v mednarodnem svetu, ampak J* storil tudi uslugo svetovnem« miru in razumevanju In nadaljnjemu utiranju novih poti r razvoju novega družbenega sistema, saj ničesar, kar je bilo storjenega, povedanega in podpisanega med njegovo potjo* 01 mogoče razlagati drugače, k°* iskreno prizadevanje, podpreti vse tiste sile, ki se bojujejo z* mir, za lastno neodvisnost, 23 lasten notranji razvoj . tiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiinitiM^ S sestanka aktiva ZB v Tiskanim Razgibano delo V okviru letošnje 20-letnlce revolucije po vseh naJlh krajih pripravljajo primerne prireditve ožjega aH širšega značaja. Večina teh proslav bo v počastitev velikih In odločilnih bojev, v spomin padlim žrtvam in podobno. Zato povsod urejujejo, olepšujejo in pripravljajo ustrezna obeležja na takih mestih. Na sliki: Grobišče padlih borcev in talcev v Dovjem, ki ga tudi preurejajo v okviru letošnjih proslav V sredo, 28. marca, je imel aktiv ZB v Tiskanim' sestanek, na katerem so obravnavali letno poročilo o delu organizacije ZB y preteklem letu. Iz poročila povzemamo, da je bilo delo aktiva ZB zelo razgibano in uspeSno. Za Dedka Mraza so lani obdarovali učence osnovne Sole v vasi Gaberje pri Novem mestu na Dolenjskem. V mesecu marcu so prav tako obiskali In obdarovali Jest znanih partizanskih žena iz Loga pod Mangartom, nadalje nekatere partizanske matere Iz Delnic nad Poljanami, prispevali za gradnjo Kulturnega doma v znani partizanski vasici Mandrovo pri Črnomlju in podobno. Tudi ts član« k aktiv ZB v Tiskanini lepo skrbel. Za ponesrečenega Antona Sa-jovlca so Izvedli nabiralno akcijo, skrbeli za primerna stanovanja za tvoje člane. — Tako je lani dobilo stanovanj« 26 preživelih borcev, za letos pa upajo, da te bo lahko nadaljnjih 15 borcev vselilo v nova stanovanja. Letos se bo aktivnost organizacije ZB v Tiskanini osredotočila na praznovanje 20-letnice ljudske revolucije. Člani ZB bodo sodelovali pri raznih proslavah in spominskih svečanostih. Posebno pa bodo skrbeli za strokovno usposabljanje borcev. »P Kmetiiska zadruga pred novimi problemi Železniki V decembru 1960 je Je vseh 8 kmetijskih zadrug v občini Železniki združilo v eno kmetijsko zadrugo s sedežem v ČeSnjici. Ta zadruga ima zaposlenih 120 delavcev. Število zaposlenih se bo sedaj It povečalo, ker zadruga prevzame tudi gozdarsko službo. Vse zadruge skupaj so v letu 1960 dosegle celotni dohodek 435.800 milijonov dinarjev. Upajo, da se bo ta dohodek U povečal. Zadruga je razdeljena na osem proizvodnih okolišev, tako da zadružniki na teh Delo občinskega komiteja LMS Tržič Aktivi so sposobni samostojno delati Ko razne organizacije pregledujejo svoje delo, morajo prepogosto-krat ugotoviti, da so najmanj naredile za idejno politično vzgojo svojih članov. Zato, me je toliko boli prijetno presenetilo, ko mi je sekretar občinskega komiteja LMS v Tržiču Janez Ivhik povedal, da so naj-več naredili prav na tem področju. Na vseh osemletkah so ustanovili klube OZN, v okviru občine pa Tribuno mladih. Ker v Tržiču nimajo višjih šol, zajemajo klubi OZN le pionirje in mlajše mladinec, pa so njihovi starosti prilagodili tudi program dela. Prav posebne uspehe doživlja Tribuna mladih. V njenem okviru organizirajo razna predavanja (na primer Socializem in vojna, O Kongu itd-), Za katere je med mladino neverjetno veliko zanimanje. Tako vsako predavanje obišče 300 do 350 mladincev. Medtem, ko želijo s predavanji Tribune mladih vzgojiti širši ttel mladine, so za funkcionarje tovarniških in šolskih komitejev pripravili tri seminarje. Pisali ga smo že tudi o njihovi politični soli, ki je doživela velike uspehe. Na mladinskem komiteju so mnenja, da morajo ' mladi funkcionarji najprej spoznati splošne pojme in metode deta z mladino, potem bodo šele lahko uspešno nadaljevali z njiho- vim izobraževanjem. V zadnjem času so močno utrdili aktive v tržiŠki občini, da so sedaj skoraj vsi sposobni samostojr no reševati probleme v okviru tovarne in komune. Tako aktivi LMS v večjih tržiškib tovarnah uspešno rešujejo na primer probleme nagrajevanja, izobraževanj* in družbenega upra%4janja. Značilno je, da v vseh podjetjih, v katerih imajo močne delavske svete, sindikalno organizacijo in ZK upoštevajo tudi mladinsko organizacijo, ker S9 zavedajo, det prav ta lahko veliko pomaga pri uresničitvi velikih proizvodnih načrtov. Še bolj se nameravajo posvetiti ustanavljanju in krepitvi aktivov pri stanovanjskih skupnostih, saj) so ze dosedanje izkulnie pokazale, da je v okviru teh d)elo lahko zelo uspešno, posebno še pri reševanju problemov, ki se ne tičejo neposredno tovarne. • Delo vaških aktivov bodo skušali prilagoditi terenskim organizacijam SZDL. Tako bodo na primer v Lelah in Kovorju organizacije SZDL zagotovile ustanovitev klubov, v katerih se bo uspešno razvijala tudi dejavnost mladih. Večji in močnejši aktivi imajo zelo širok program dela. Občnski komite je razpisal nagradno tekmovanje, kdo bo dostojnej:e proslavil 20-letnico vstaje in zajci kar največ področij dela. Veliko aktivov je, ki se bodo resno potegovali za prvo mesto. Razen tega, da bo nadaljeval Z začetim delom, čaka občinski odbor in z njim vso tržiško mladino, letos še vrsta posebnih nalog, med drugim priprave na prvi kongres telesne kulture in seveda na dostojno proslavo 20-letnicc vstaje. M. S. proizvodnih okoliših prodajajo svoje kmetijske in gozdne pridelke in dvigajo denar. Ta zadruga svojega gospodarskega programa sicer Še nima izdelanega, vendar stoji pred velikimi gospodarskimi problemi. Ti so ustanovitev živinorejskega obrata v Selcih, ureditev paznikov, mlečne zbiralnice v Sorici, organizacija mehanične delavnice, pred-organizacija sodobne gospodarske proizvodnje. Izgradnjo klavnice v Selcih zadruga verjetno ne bo mogla dati v svoj proizvodni program. Nov plenum SZDL Škofja Loka Prejšnji teden so v Škofji Loki razformirali plenuma SZDL Skof-ja Loka in Železniki in izvolili skupnega s sedežem v Škof j i Loki. V novi plenum so razen starih Izvolili tudi precej novih članov. Obenem je bil izvoljen tudi nov odbor. Predsednik je Ciril Jeiov-šek, podpredsednik Peter Sitar, sekretar pa Zvone Dovžan. Te oni po sueTU Po obisku v Kanadi V torek, 28. marca, je drž. sek retar za zunanje zadeve rakijo? uradni dvodnevni obisk v Kanadi. - Podlaga za ta obisk je W vsekakor dosledna povojna politika socialistične Jugoslavije za tt*"** vanje svetovnega miru in za omogočanje svobodnega notranj^P razvoja v vsaki državi. Komunike, ki so ga objavili po končaj obisku Koče Popoviča v Kanadi, odkriva, da v bodoče lahko pri«' kujemo pomembnejše sodelovanje med našo državo in Kanado. Začetek pogajanj — 7. april Začasna alžirska vlada jo v četrtek uradno objavila, da Wt razgovori s »Ltii&Aa vjčtua j« v ceineKL uratmo oDjaviia, oa ve "~-ia«giivwi s francosko vlado začeli v Evianu 7. aprila in da bo al**V sko delegacijo na pogajanjih s Francijo vodil minister vlade. W| rega ime v sporočilu ni navedeno. Uradno sporočilo o razgovon1' so objavili tudi v Parizu. Sporazum o enotnosti socialistične stranke Italije V četrtek, 30. marca, se je prvič po kongresu sestal C* komite italijanske socialistične stranke. Na tem sestanku je bil drugim sklenjen sporazum o sestavi enotnega vodstva stranke, katerem bo štirinajst predstavnikov večinske avtonomistične stw in sedem predstavnikov manjšine. Podpisan dolgoročni sporazum o blagovni izmenjavi z ZSSR V Beogradu so v četrtek, 30. marca, podpisali sporazum o b***^ ni izmenjavi za obdobje od 1961 do 1965 in protokol o b*ag°^ izmenjavi za letos, po trgovinskih pogajanjih mod delegacij31": Jugoslavije m Sovjetske »veae. Sporazum o dolgoročni trf^^LlA obdobje od 1961 do 1965 določa, da bo blagovna izmenjava Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo dvakrat večja v primerjavi 1 skim letom. Ofenziva proti levici v Zahodni Nemčiji Zairodnonemšiko »zvezno sodišče za delo in delovne odn<*#p je pooblastilo delodajalce, da odpustijo iz služb bivše člane nistične partije, če o njih le malo sumijo, da so nadaljevali politično dejavnost tudi po prepovedi Komunistične partije avg^ 1956. leta. MED VOLIVCE VEČINA ZBOROV VOLIVCEV V PRIHODNJ*** DNEH — ZELO POMEMBEN DNEVNI REp Ta teden so se začeli v škofjeloški občini zbori vol'v<^ Pretekli četrtek je bil »bor volivcev na drugem Škofje Loke in na Puštalu, medtem ko bo pretežna ve rtfil*' zborov jutri, v nedeljo, 2. aprila, in v ponedeljek, 3. »p* >P j^ifi1! đašev«. Med drug'mi nap' ^fi šahisti sta se ga udeležb* omenjena tovariša. Na zaključni proslavi na ^ nah nad Jesenicami bo oC*Vje}ni dohodki in jim j, omogočili, da si lahko sami ^čunajo svoje prejemke. Štede]0 Sv°Jin TOČk 151 namreč vsak ^Vec lahko izračuna na osnovi opravljenih ur in presega norme, pravočasno pa zve tudi za vrednost točke. Storilnost se je nenehno dvigala, vzporedn > so naraščali tudi prejemki: od povprečno 17.000 dinarjev na 21.000 v lanskem letu, letos predvidevalo porast do približno 25.000 do 26.000 dinarjev. Seveda so, razen povečane storilnosti, vplivale na večjo proizvodnjo tudi nekatere organizacijske spremembe in izboljšava strojnega parka. Sedaj se pripravljajo na to, da bi imela vsaka proizvodna -^nota svoj pravilnik. Centralni bo vseboval le določila, ki oodo ura /navala politiko določanja tistih prejemkov, ki niso odvisni od dela v podjetju. Vseboval bo enotna merila za izračun celotnega dohodka podjetja in merila o njegovi razporeditvi med obrate. Razdeljevanje dohodkov v samih obratih bodo uredile proizvodne enote same. Delavci so izvolili obratne komisije, ki se sedaj portopno usposabljajo za naloge, ki jih čakajo. Najkasneje v enem letu se bodo namreč preosnovale v obratne delavske svete. Za sedaj urejujejo personalno politiko v posameznih proizvodnih enotah. Na moje vprašanje, če so se delavci v okviru proizvodnih enot že dogovorili, kako bodo delili dohodek, so mi povedali, da se sedaj na to le temeljito pripravljajo in da bodo prav v teh dneh vodili po enotah konkretnejše diskusije o razdeljevanju dohodka. Najkasneje v drugem polletju pa nameravajo politiko nagrajevanja povsem prenesti na proizvodne enote. V Loški tovarni hladilnikov so v lanski jeseni poizkusili delo s prvimi tremi ekonomskimi enotami. Sedaj jih imajo Ze 15, od teh 5* proizvodnih, ki so po proizvodnji in številčno seveda najmočnejši. Obenem so izdelali tudi nov pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, v katerem so bila že določila za razdeljevanje stimulativnega dela. Ta del se je formiral odvisno od doseženega proizvodnega plana, zmanjšanja proizvodnih stroškov itd. Cilj novega pravilnika je seveda bil, da se kar najbolj približajo nagrajevanju po enoti proizvoda. V LTH so dosegli lepe uspehe, vendar so se sčasoma pokazale tudi določene pomanjkljivosti. Ena izmed teh bi bila, da niso bili vsi delavci specialno stimulirani za svoje delo. Prav tako se je pokazalo, da Je skoraj nemogoče predvideti proizvodne stroške, ker je podjetje v rekonstrukciji in se enote stalno razvijajo. Povprečje plač se je dvignilo od 18.000 na 24.000 dinarjev, storilnost pa za 45%, seveda med drugim tudi zaradi sprememb tehnoloških postopkov in uvajanja novih proizvodnih programov. Sedaj se tudi v LTH pripravljajo na to, da bodo politiko nagrajevanja prenesli na posamezne ekonomske enote, saj so te organizacijsko že zelo močne. Osnova za nagrajevanje bo seveda količina in vrednost dela vsakega posameznika. Enote so že izdelale svoje predloge za notranje razda^ ljevanje dohodkov, ki jih b^flo sedaj vskladili in najkasnije do 1. maja začeli z novim načinom. Z njim bodo med drugim dosegli tudi to, da bodo delavci v proizvodnji in tisti v režiji za svoje delo enako stimulirani. Doslej se je namreč dogajalo, da so bili prvi stimulirani dvakrat: za preseg 'Svoje norme in splošno stimulacijo, drugi pa le s splošnim delom. M. SosiČ A NAGRAJEVANJA V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču mm nagrajevanja e bodo Nedvomno je potrebna pri novi delitvi dohodka v pod-tjih visoka stopnja nesebičnosti, poštenosti, solidarnosti j tovarištva ter objektivnosti, če hočemo razumeti In priznati, da je ta ali oni delavec prispeval več in mu tudi jFveč pripada-. Dosledno uveljavljanje načela razdelitve do-^hodka po delu, omogoča in terja še bolj neposredno odločanje vseh članov delovnega kolektiva. Tega/se z vso resnostjo zavedajo tudi v 'Bombažni predilnici in t kal -nict^v Tržiču. Čeprav, za letos še njK vedo. koliko bodo družbeni prispevki od osebnih dohodkov — so se odločili, da svojega načina nagrajevanja po ekonomskih enotah ne bodo spremenili. Ta način, ki ga imajo sedaj v BPT že tretje leto, se je izkazal kot zelo dober. Vsaka ekonomska enota, teh je skupaj 16, dobi plačano za storjeno delo. Pravijo, da bodo ta sistem nagrajevanja le še izpopolnili. Delavci so nagrajeni na primer od 1 tone prediva, hkrati pa vpliva na njihov prejemek tudi cena proizvoda in kvaliteta. Dokaz kaj je bilo narobe. Razen denarja, ki ga ustvarijo po ekonomskih enotah za osebne dohodke, imajo pripravljen še centralni fond, iz kalen •?;.> regresi rajo posamezne ekonomske enote v primeru, če katera od njih iz objektivnih vzrokov ni dosegla družbenega načrta. To velja zlasti za obrat sukane preje. Tarifnih postavk v BPT sploh nimajo, pač pa se tu določa delavcem osebni dohodek po točkah. Kolikor točk si po prizadevnosti delavec zasluži, toliko denarja dobi po vrednosti posamezne točke. Delavcem točke določajo tarifne komisije po ekonomskih enotah. V trgovini tri merila Trgovinska zbornica za okraj kranj vneto proučuje nove metode nagrajevanja S spremembami v novem sistemu delitve dohodka bo tudi naša trgovina naredila velik korak naprej. Sredstva, s katerimi bo lahko prosto razpolagala, se bodo povečala zaradi znižanja nekaterih prispevkov. Razen tega pa je trgovina s spremembami prišla v enakopraven položaj z ostalimi gospodarskimi panogami. fse te spremembe bodo v znatni yi omogočile, da se bo že te-^ letošnjega leta uveljavil v 'tovini nov način nagrajevanja. ^Sovinska zbornica v Kranju že j!?1! časa temeljito proučuje me-% po katerih bi nagrajevali treske delavce po njihovem uspe-V1- Zato bo verjetno osnovala po-!*ho komisijo, ki bo na podlagi /^danjih izkušenj in nekaterih Računov postavila najbolj realna n Pravičnejša merila za nagraje- 8k^e" To k° v sedaniin gospodar-j5*r» razmerah dosti laže zaživelo, ^ Plačevanje po delu ne bodo ^ ovirali nekateri administrativ-q1 elementi, katere poznamo iz °Sedanje prakse. j. ^ trgovini smo oziroma še ved-,j° nagrajujemo po dveh merilih l Po prometu in ustvarjenem do-jj^u podjetja. Vendar je vredno Jj. nagrajevanju po prometu ome-da so se v praksi pokazale ^katere pomanjkljivosti, ki so ob-ytr«> škodile višini dohodka. -Prihodnje naj bi se razen teh dveh meril uvedlo v trgovini tudi vrednotenje dela, to je, da enako in isto delo tudi enako nagrajujemo, ne glede na formalne strokovne kvalifikacije. V trgovini naj bi se torej po novem uveljavila tri merila nagrajevanja — promet in dohodek podjetja ter vrednotenje dela. Vzporedno z nagrajevanjem oz. z delitvijo dohodka na sklade in osebne prejemke pa nastopajo nesorazmerja med tistimi trgovskimi podjetji, ki so v prejšnjih letih trosila za investicije znatna denarna sredstva in med onimi, ki v poslovna osnovna sredstva niso vlagala. Prav zato se sedaj poraja problem, kako izenačiti dva taka kolektiva, da se ne bi eden izmed njih znašel v neenakopravnem položaju. Trenutno je nove metode nagrajevanja še dokaj težko približati trgovskim delavcem, *ker ti gledajo nanje več ali manj z nezaupanjem. Zato bi bilo pametno, vsaj tako mislijo na Trgovinski zbornici, da bi že sredi leta naredili nekak obračun nagrajevanja. Le na ta način bodo trgovci konkretneje občutili, kaj jim ta sistem prinaša. V splošnem pa lahko rečemo, da na nove metode nagrajevanja gledajo vodstva trgovskih podjetij dosti bolj skeptično, kakor pa delavci sami. Brez dvoma pa je, da se bo novi sistem nagrajevanja tudi v trgovini z nekaterimi dopolnitvami popolnoma utrdil in da bo tudi to eden izmed porokov za boljše in uspešnejše trgovsko poslovanje. np Živahna gradnja na Plavžu obeta, da bodo na Jesenicah enkrat le ublažili hudo stanovanjsko stisko Posvetovanje o agrotehničnih ukrepih Kranj, 31. marca. Danes je bilo na občinskem ljudskem odboru v Kranju na oddelku za gospodarstvo posvetovanje direktorjev kmetijskih zadrug občine Kranj o realizaciji odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih za žito in krompir. za to, da je ta oblika nagrajevanja dobra je ta, da se je od 1500 delavcev pritožilo zaradi svojih prejemkov le 15. Vendar so v podjetju tudi to uredili. Zanimanje za delo je med kolektivom izredno, saj hočejo delavci v vsaki ekonomski enoti posebej, vsak dan sproti vedeti ali so izpolnili plan ali ne. Seveda, če nastanejo med Brž ko to določijo, najprej vsak mesec sproti v vsaki ekonomski enoti razpravljajo o tem z delavci. Na koncu pa to potrdi še delavski svet podjetja. Premijski pravilnik bodo letos popravili v toliko, da ne bodo pre-mirali v dveh grupah, in sicer v organizacijskem sektorju in upra- dvema ekonomskima enotama več-!vi ter proizvodnji, pač pa samo po je razlike, potem brž pregledajo, {kvaliteti dela. M.' 2. Kako stimulirati vzdrževalna dela? posebna komisija proučuje ekonomske odnose in oblike nagrajevanja v ekonomskih enotah jeseniške železarne V Železarni Jesenice že precej časa deluje posebna komisija, ki proučuje nekatere probleme v odnosih med posameznimi obrati in ekonomskimi enotami v okviru uveljavljanja novega načina nagrajevanja. V Železarni je na primer še zmeraj 90 vrst tarifnih, oziroma obračunskih postavk, ki jih sedaj z analitičnimi ocenami skušajo postaviti na pravo mesto, v nove oblike nagrajevanja. Program pospeševanja kmetijstva iz sredstev okrajnega kmetijskega sklada za letos 2,5 milijonov za zatiranje kužnih bolezni Od 431 milijonov dinarjev sredstev, s katerimi razpolagajo letos okrajni skladi, odpade 9,767 milijonov na okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva. Ta se sestoji iz prenosa lz preteklega leta v višini 467 tisoč dinarjev in iz letošnjega priliva v znesku 9,3 milijona dinarjev. ,*metijski sklad bo tudi V letoš-jjlrr1 letu še nadalJe podpiral ure-te Je družbenih posestev, ki v V£sfletu predvidevajo znatna in-Ur 1.ranja v gradnjo objektov -flitev dvorišč in poti, hidrome- ha, Prid sk0 Per Pot; *»ja lan*10-''0 ter druS°- Posestva bodo - aIJevala z arondacijo na novo oblJenih zemljišč. Za kmetij-Posestvo Šenčur bo izdelan Potrpkktlvni načrt razv°ja> kl je efeen zaradi hitrega povečava- stira pucitot in Pravilnega inve-stroVa* Sklad bo PrisPeval k riav^0rn za izdelavo načrtov za o;iGnc n.,mene 2 milijona di- gaV re&resiranje semenskega bla-WrG -V °^raJncm skladu za pospe-rty,-'.nle kmetijstva predvidenih PftC "'°a clinar.'r-v. Letos se bo nam-*titnUv°2ilo iz Holajdije sto ton f-^a semenskega kromuirja. - Ta ukrep je nujen, ako hočemo zagotoviti v kranjskem okraju proizvodnjo prvovrstnega semenskega krompirja za naše lastne potrebe, kakor tudi za potrebe drugih republik in izvoza. Zaradi visoke cene uvoženega semena bo pridelani semenski krompir predrag za uspešno zamenjavo v večjem obsegu pri domačih pridelovalcih. Zato bo sklad dajal regres pridelovalcem — predvsem kmetijskim posestvom, ki bodo prvo razmnožitev uvoženega krompirja prevzela v nadaljnjo razmnoževanje. Na ta način bomo zagotovili potrebno količino kvalitetnega krompirja vsaj za domače proizvajalce. Prav iako je v kmetijskem skladu določenih 600 tisoč dinarjev za proti fitoftorno službo, to je za službo, ki napoveduje nastop krompirjeve piesni. Ta služba je bila lani uspešno vpeljana na Sorskem polju in kranjski ravnini. Preko 600 tisoč dinarjev je namenjenih za kritje stroškov za odbiranje in potrjevanje semenskih posevkov in za zdravstvene preglede drevesnic. Proizvodnja semenskega krompirja se bo namreč letos povečala na 250 hektarov. Predvsem se bo povečalo pridelovanje kvalitetnejših jedilnih sort, po katerih je največje povpraševanje. Za trikratni pregled teh nasadov je že imenovanih pet okrajnih komisij. V letošnjem letu bomo gojili sadne sadike v 30 drevesnicah, v prihodnjem letu pa le v šestih, ker bodo ostale konec leta ukinjene. Vse te drevesnice bo morala okrajna komisija pregledati na podlagi obstoječih predpisov dvakrat. V živinoreji vedno bolj stremi- pu 20 simentalskih bikov regres v znesku milijon dinarjev oziroma 50 tisoč dinarjev za bika. 2,5 milijona dinarjev je namenjenih za zatiranje živalskih 1 <">-lezni. Letos bo ponovno opravljen splošen pregled govedi po vsem okraju z namenom, da se ugotovi stanje tuberkulozne živine in da se bolna goveda izločijo. V vseh tistih pašnih problemih — kjer se pojavlja šumeči prisad, bo nujno treba opraviti cepljenje. — Glede na ve., primerov svinjske kuge v preteklem letu se bo letos izvedlo preventivno cepljenje proti tej bolezni na vseh družbenih posestvih in v tistih krajih, kjer se ta bolezen pojavlja že več let zapored. Sredstva kmetijskega sklada se bodo uporabljala tudi za plačevanje delne odškodnine za pobite in poginule bolne živali, pri katerih se predvideva odškodnina po zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni. Nadalje bo sklad plačal tudi razna cepiva in potreben instrumentarij za cepljenje ter stroške nadzorstva za izvajanje preventivnih ukrepov. Sklad bo s tem, da je namenil 400 tisoč dinarjev, še nadalje podpiral strokovno izpopolnjevanje kmetijskega kadra. Preostala denarna sredstva pa se štejejo kot Največji problem pri uvajanju sedanjega načina nagrajevanja — kot je v razgovoru povedal predsednik tarifne komisije tovariš Pavel Lotrič, je v tem, da bi morali nagrajevanje po enoti proizvoda prenesti od sedanjih petih ekonomskih enot še navzdol, in sicer na same obrate. Ekonomske enote v tem podjetju so preobsežne, z različnimi obrati in dejavnostmi, kar ovira pravilno ocenjevanje oziroma pravično delitev dohodka na določena delovna mesta po njihovi stvarni zaslugi. — Hkrati pa so tudi ekonomske enote tako povezane med seboj v proizvodnji, da je težko potegniti črto in reči, kolika je zasluga enega ali drugega za določeni končni uspeh. Zato so razen tarifne komisije že lani imenovali še posebno komisijo, ki proučuje te odnose in skuša najti način, kako in enako in pravično stimulirati nagrajevati posamezne obrate. Pri tem naj bo za primer skupina industrijskih zidarjev. Ce oni opravijo remont martinove peči en dan prej kot navadno, je to velik uspeh ne samo za martinar-no, marveč za vse ostale obrate, kajti zastoj ob remontu v marti-narni se nujno pokaže tudi v zastoju celotne železarne. Prav tako je v mehanični delavnici. Njihovo delo lahko ovira ali pospešuje proizvodnjo ostalih obratov. Pri tem pa se vsiljuje še nerešeno vprašanje, kako deliti dohodek med obrate. Ce bi tem enotam oziroma obratom dodelili določeno vsoto dohodka za njihovo prosto notranjo delitev, oni nikakor ne bi bili zainteresirani za prekomerno in nadurno delo itd. — To sedaj proučujejo. Gre v glavnem za to, kako stimulirati vzdrževalna dela tako kot se lahko stimulira proizvajalca po njegovem dejanskem uspehu pri delu. O vseh teh stvareh bo komisija seje razpravljala in skušala najti najboljši izhod. -I. c. Plavž trenutno brez prostorov Krajevni odbor Plavž na Jesenicah je trenutno brez lastnih prostorov. V z*d-njem času so ukrenili vse, da bi za to preuredili prostore v gasilskem domu, ki mo za tem, da se preusmerimo na obveznost za neplačan prispevek simentalsko pasmo govedi, ker ta v naših krajih bolje uspeva kakor cikasta pasma. Zato bo okrajni kmetijski sklad prispeval k naku- kmetijski poslovni zvezi Kranj v likvidaciji, ki je bil zaradi pomanjkanja sredstev v letu 1960 le delno plačan. 09 KONFEKCIJSKO TRGOVINO BI RADI Skofja Loka — V Škofji Loki ima konfekcijsko trgovino podjetje »Kroj«. Ker pa je lokal premajhen, v njem ne morejo prodajati tudi otroške konfekcije, po kateri pa Skofjeločani in okoličani najbolj povprašujejo. Sedaj jo morajo kupovati v Kranju ali v Ljubljani. Podjetje »Kroj« sicer otroške konfekcije n« izdeluje, vendar so se že dogovorili s podjetjem »Varteks«, ki bi jih zalagalo z artikli, ki jih sami nimajo. Nekaj časa je kazalo, da bodo dobili primeren lokal v bivših prostorih komunalne banke, vendar so bili ti potrebni za katastrski urad, zato bodo skušali le preurediti sedahji lokal in tako pridobiti nekoliko več prostora. so sedaj dokaj slabo izkoriščeni. S tem v zvezi je Krajevni odbor organiziral sestanek in nanj povabil tudi predsednika UO domačega gasilskega društva. Toda pri vsem gasilci trdijo, da prostorov ne morejo odstopiti, ker jih sami potrebujejo. Tako je trenutno vsa stvar še nerešena in se je Krajevni odbor obrnil s prošnjo z« pomoč na Občinski odbor SZDL. Trgovina v Ratečah Te dni je Krajevni odbor SZDL v R* tečah organiziral množični sestanek, na katerem so govorili o gradnji nove trgovine in o asfaltiranju ceste. V Ratečah je namreč trgovina v izredno slabem stanju in nc ustreza več sanitarnim zahtevam. Osnovna organizacija SZDL n« tem področju se je še posebej rav/cla, da bi zgradili v tem turističnem kraju novo trgovino, posebno glede na to, ker se tu ustavljajo številni tujci, ki pridejo nt obisk v našo državo. OBVEŠČEVALEC HI 13 L I OGLASI PRODAM Prodam odlično ohranjen Roller Puch s prevoženimi 9000 km. Ko-vačičova 7, Primskovo, Kranj 1104 Prodam 2380 m1 gozda v Britofu. Poizve se: C. na Klane 18, Kranj 1170 Prodam 2001 hruševega mošta. Zupan Ivan, Hudo 10, Križe 1193 Prodam italijanski športni moped Superšport, 4 takten. Poljanska c. 30, Skofja Loka 1199 Fiat 600, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Ogled pri Jelenu 1213 GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemo-farmaciji« 1214 Sadike črnega ribeza in breskve prodam. Lipce 24, p. Blejska Dobrava 1216 Prodam italijanski moped, skoraj nov, brezhiben, na 3 prestave. Zupnišče, Koroška Bela, Slovenski Javornik 1217 Prodam 13 tednov brejo svinjo In semensko grahoro. Spodnji Brniki 68 1218 Prodam kravo, ki bo maja tretjič telila. Suha 23, Kranj 1219 Prodam dobro ohranjen moped, avstrijski Superšport HMW ali zamenjam za rabljeno »Primo«. Prebačevo 27, Šenčur f 1220 Prodam več smrekovih kolov za fižol in tračnico 18 X 70 X 7 m dolgo. Šenčur 131 1221 Prodam staro ostrešje, primerno za žganje opeke. Bašelj 6, Pred-vor 1222 Polovico zakonskega pohištva -trdi les, poceni prodam — postelja, psiha, nočna omarica, dva stola, miza ter omara za obleko. Naslov v oglasnem oddelku 1223 Pod zelo ugodnimi pogoji sprejmem starejšo žensko (upokojenko) za varstvo 5-letnega otroka od 6. do 14. ure. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Nujno-- 1224 Prodam jazz kitaro. Verlič, Trst en i k 27, Golnik 1225 Prodam šivalni stroj z okroglim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku 1226 Prodam 12 tesanih stropnikov, dolgih po 9 metrov. Naslov v oglasnem oddelku 1227 Prodam dobro ohranjen avto »Topolino. Klenka Angela, Tavčarjeva 9, Kranj 1228 Ugodno prodam pohištvo za samsko sobo. Naslov v oglasnem oddelku 1229 Prodam dobro ohranjen moped »Colibri« in Italijansko moško kolo. Bobnar Janez, Visoko 12, Šenčur 1230 Prodam italijanski globoki otroški voziček. Cesta Staneta Žagarja 32, pri Grajzarju, Primskovo 1231 Prodam motorno kolo DKW Rt 175 cem in Vespo 125 ccm. Nartni-kova 5, Labore, Kranj 1232 Prodam 100 kg semenske graho-hore. Voglje 49, Šenčur 1233 Prodam dva prašička oddojka. Anžič, Grad 8, Cerklje 1234 Rabljeno pisalno mizo, železno otroško posteljo in posamezne zajčnike prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 1235 Prodam Tomosov moped v dobrem stanju. Kokrica 48, Kranj 1236 Prodam motorno kolo Tomos Puch 175 ccm, s prevoženimi 20 tisoč kilometri, v zelo dobrem stanju. Potočnik Milan, Zduša 6, Kamnik 1237 Prodam motor NSU Prima 150 ccm. s prevoženimi 3800 km. Zg. Brniki 5, Cerklje 1238 Prodam Fiat 1100 zaradi vojaščine. Jagodic Janko, Smiedniška 15, Kranj 1239 Prodam nekaj tesanih tramov. Šenčur 119 1240 Prodam 1,5 m suhih smrekovih desk. Naslov v oglasnem oddelku 1264 Prodam osebni avto z Recordo-vo karoserijo. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 1265 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo »Jawa~ 175 ccm s prevoženimi 13.000 km. Velesovo 24, Cerklje 1266 Prodam 3 plemenske ovce solčavske pasme. Bogataj, Fužina 73, Kokra 1267 Prodam kravo, ki bo četrtič te-letila in konja, starega 4 leta. Te-netiše 28, Golnik 1268 Prodam precej velik filoden-dron, in skoraj nov pol kavč po zmerno nizki ceni. Olga Koritnik, Skofja Loka KUPIM Kupim brezhiben lahek gumi voz do 2000 kg nosilnosti. Naslov v oglasnem oddelku 1201 Fiat 600, vrednost do 500.000 din kupim. Ponudbe oddati v podružnico »Glasa« Jesenice pod -500 tisoč« 1241 BMW Isetto, 250 do 300 ccm — kupim. — Ponudbe oddati na podružnico Glasa Jesenice pod »Takoj«. Kupim rabljene Škart deske ali zamenjam za suhe borove plohe. Sp. Brniki 19. Cerklje 1243 Kupim rabljeno dvodelno omaro. Inž. Jurančič, Cesta Kokrškega odreda 9 c, Kranj 1244 Kupim elektromotor starejšega tipa od 6 do 10 KM po možnosti z 900 do 1200 obrati na minuto. Šenčur 267 1263 Dvosobno stanovanje — vseljivo, v Kranju, kupim. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takojšnje plačilo« 1245 Kupim enostanovanjsko hišo, lahko tudi nedograjeno v okolici Kranja ali Medvod. Naslov v oglasnem oddelku 1246 ČP GORENJSKI TISK proda Krnil na javni licitaciji, ki bo v prostorih uprave podjetja, đne 5. aprila 1961 ob 12. url, Iz svojih osnovnih sredstev 3 mopede Na licitaciji lahko sodelujejo podjetja in ustanove. Ce mopedi ne bodo prodani, se po 7 dneh licitacija ponovi za privatnike. OSTALO MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod la čebelarstvo - Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmaciji« 221* Urh Anton iz Koroške Bele pre-klicujem vso govorice, ki so se razširile po Koroški Beli o Rekelj Ivani in jih smatram za neresnične. Zahvaljujem se ji obenem, da I ni zadeve predala sodišču 1129 I Ventil od cevi za kiper pri trak-I tor j u sem izgubil od Agroservisa j do Kranja. Prosim proti nagradi l vrniti v KZ Predoslje ali oglasni 'oddelek 1219 Kegljaš k i klub rabi večje število postavljačic kegljev stalno zaposlenih ali honorarnih. Informacije dobite vsak dan popoldne na kegljišču. Sejmišče 3, Kranj 1131 Upravni odbor Trgovskega podjetja Universal Jesenice razpisuje delovno mesto sekretarja. Pogoj: pravna fakulteta ali popolna srednja šola s prakso v upravnih poslih. Stanovanjar ni na razpolago, plača po tarifnem pravilniku 1207 Sprejmem pošteno upokojenko na malo posestvo v bližini Kranja k štiri članski družini za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1209 Krojačice! Moderniziram stare šivalne stroje. Cena 16 do 22 tisoč dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1212 Podpisana preklicu jem in obžalujem vse kar sem žaljivega govorila o Radič Niku, zlasti pri Komunali Železarne, ker sem se prepričala, da Je to neresnično. Pogačar Zora, Ciril Metodova 6, Jesenice 1247 Prekinjam obrt in se zahvaljujem v imenu mojega pokojnega moža vsem dolgoletnim strankam za njih naklonjenost in zvestobo. Hela Znidaršič, Brivski salon, Titov trg 10, Kranj 124R Zamenjava Ljubljana — Kranj: Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Kranju. Eventuelna menjava Zagreb - Kranj. Ponudbe oddati pod številko 979 1241 Šiviljsko vajenko takoj sprejme Valant Mihaela, Golnik 45 1250 Miren in pošten fant išče majhno neopremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom v Škofji Loki v centru ali okolici. Ponudbe oddati pri vratarju podjetja »Sešir« 1251 Prosimo starše gluhonemih otrok, da pismeno sporočijo svoj naslov na Zvezo gluhonemih — Kranj \ 1252 Prosim osebo, ki je pred trgovino »Gorenjka« zamenjala žensko kolo, naj ga vrne k Franceljnu na Jelenovem dvorišču. Bila je opazovana 1253 Stanovanje — sobo in kuhinjo v Drulovki zamenjam za drugo, v katerem koli mostu na Gorenjskem. Kržišnik Valentin, Drulov-ka 35 1254 Ušel je papagajček, modro - sivo - rumene barve, ki govori Miki. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov Ladiha, Kranj, Cesta Koroškega odreda 9c 1255 Gorenjka, vdova srednjih let, želi poznanstva z inteligentnim, treznim in poštenim moškim od 50 do 60 let, ljubiteljem narave. Gostinsko podjetje »Javornik«, Jesenice, razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoji: popolna srednješolska izobrazba z ustrezajočo prakso v računovodstvu (po možnosti v gostinski stroki). Predložitev prijav z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je poslati upravi podjetja. Nastop službe takoj! OBJAVA Sprejemanje strank pri Zavodu socialnega zavarovanja na Jesenicah in v Kranju Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju obvešča vse osebne, družinske In invalidske upokojence, da bosta oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kranju, kakor tudi odsek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri podružnici na Jesenicah sprejemali stranke od 1. aprila 1961 dalje samo vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Objava velja do preklica. 1 Omenjene službe ne bodo sprejemale strank izven navedenih ur. Prosimo, da tako stranke kot vse ostale organizacije to upoštevajo v lastnem interesu. Referenti bodo delali na prevedbi pokojnin in invalidnin ter za hitro in točno reševanje potrebujejo čas in zaradi tega ne morejo sprejemati strank. Okrajni zavod za socialno zavarovanje - Kranj Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pomlad« 1256 Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj sprejme v službo kurirja. Nastop službe takoj ali po dogovoru 1257 Obveščam osebo, s katero sva govorili na trgu 20. marca, naj se zglasi na naslov v oglasnem oddelku 1258 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1259 Avtomobilisti, motoristi! .Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 1260 Sobo nudi upokojenec upokojenki, ki bi mu gospodinjila. Vprašati: Titov trg 10, Kranj 1261 Idi Bavec in Slavku Brinovcu želijo mnogo sreče na novi življenjski poti prijatelji in košarkarji kranjskega Triglava 1262 0BJAV8 Občinski ljudski odbor Kranj Komisija za izdajo x sečnih dovoljenj obvešča vse gozdne posestnike in korist-nikc zasebnih gozdov na območju občine Kranj, da se bodo za leto 1962 vlagale prošnje za posek v času od 19. aprila do 6. maja 1961. Prošnje bo vlagati pri pristojnih kmetijskih zadrugah — gozdnih obratih, kjer bodo na razpolago tudi potrebni obrazci za prijavo sečnje. Vse prošnje za posek na gozdnih tleh je kolkovati po tar. št. 1 in 7 ZUT z 250 din. V istem roku se bodo vlagale tudi prošnje za posek mecesna in drevja na negozdnih tleh. Izven rednega roka vlaganja prošenj za posek bo komisija upoštevala le prošnje, ki se bodo nanašale na elementarne nezgode (požar, povod en j, veter ipd.). POTOVANJE V DACHAU Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije - Sekcija internirancev, pripravlja potovanje v bivše nemško koncentracijsko taborišče Da-chau v dneh 5. do 8. maja, kjer bo srečanje bivših internirancev iz najrazličnejših držav. Vabimo vse preživele internirance in svojce umrlih, da se udeležijo tega potovanja. Odhod je 5. maja ob 5. uri z avtobusom iz Ljubljane preko Podkorena, Beljaka in Salzburga. Povratek bo 8. maja v večernih urah. Cena potovanja je 18.800 dinarjev. Prijave in potrebne dokumente pošljite na poslovalnico Kompasa na Bledu, Jesenicah ali na Občinski odbor Zveze borcev Kranj do 8. aprila. Vse potrebne informacije dobite pri vseh občinskih odborih Zveze borcev NOV. RAZPIS Obrtno - komunalna zbornica okraja Kranj razpisuje za počitniški dom v Crikvenici naslednja delovna mesta: 1. servirke — sobarice; 2. gospodinjske pomočnice. Potrebno je nekaj prakse v navedenih poklicih. Cas zaposlitve od 1. junija do 30. septembra 1961: (zaposlitev gospodinjske pomočnice je možna od 15. maja 1.1.). V Radovljici nova klavnica Danes bodo v Radovljici pridobili nov pomemben objekt °* področju komunalne dejavnosti. Svojemu namenu bo namreč nT0' čena nova klavnica, ki so jo gradili nekaj manj kakor dve l"' Stroški z opremo vred so znašali približno 60 milijonov dinarje*- Klavnica je moderno opremljena in ima razen glavne klavne dvorane še goveji hlev z 18 stojišči, hlev za teleta, črevarno, priročno skladišče kož, hladilnice, predeloval niče ter garderobo. Delo v novi klavnici bo do skrajnosti mehanizirano in so v ta namen montirali 4 električna dvigala z nosilnostjo od 400 do 1000 kg. Ves delovni proces bo potekal po tirnem sistemu. Od zakola živali Osrbni prejemki bodo določeni sporazumno. • Prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na Obrtno - komunalno zbornico Kranj do 10. aprila 1961. ZAHVALA Ob izgubi naš drage mame in stare mame FRANČIŠKE KAVClC roj. Pire se prav lepo zahvaljujemo sosedom, dr. Bajžlju ha dr. Hriber-niku, g. župniku, kakor tudi vsem, ki so ji poklonili cvetja in jo pospremili na zadnji poti. Kranj, Skofja Loka, Železniki, Koper, Trst, 31. marca 1961 Žalujoči: sinova in hčerki z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Pionirski odred Jegorov, osnovne Šole Skofja Loka, se najlepše zahvaljuje Transturistu, Loški tovarni hladilnikov, garnizonu .TLA, članom ZB in vsem ostalim, ki so sodelovali pri zelo uspešno izvedenem partizanskem pohodu na kraj Jegorove smrti ob priliki od-rednega praznika in dneva šole -18. marca. pa do nakladanja mesa na hladil ni kamion bo drselo meso po ll* rih. Kapaciteta hladilnice je velik3-Klavnica je zgrajena predvsem # potrebe sedanje radovljiške obc^j ne, ker se je vseh dosedanjih mesarskih podjetij združilo v eno samo. Vendar je po svoji veliko* sti in mehanizaciji sposobn3 oskrbovati z mesom tudi ostal področja Gorenjske. B. jkl barvni film MATI INDIJE ob 10- ufl' italijansko-francoski barvni film D^M IZ BROOKLYNA ob 13. ari, domači fl'* KAPETAN LES ob 15., 17., 19. in 21. ufl Naklo: 1. aprila premiera italijanska' barvnega filma SPOMINI IZ ITALIJE <>b 20. uri, 2. aprila isti film ob 16. i" uri Cerklje »KRVAVEC«: 1. aprila *mt"** film HRABRI IN DRZNI ob 20. ori " 2. aprila isti film ob 16. in 19.30 ..... . . Mlrwv^'w^(i GLGDRLBŠČG Prešernovo gledališče Kranj: prirez d** 2 april« ob 10. uri dopoldne URO P***' LJIC in ob 16. uri Jose Andrc L*0**1 ZRELOSTNI IZPIT. Gledališče »Tone Čufar«: priredi v »r boto, 1. aprila ob 20. uri F. S. F-nag*"*" ro dramo »RAZVALINA ŽIVLJENJA« ■* isto dramo v nedeljo, 2. aprila ob 20. ""^ Kino Komisija za nastavitev In odpust delavcev in uslužbencev pri Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Kranj — razpisuje delovno mesto poslovodje za trgovino s konfekcijo Nastop službe s 1. majem 1961. Pogoji: kvalificiran trgovski delavec z najmanj 5 let prakse v trgovini tekstilne stroke. Prednost imajo kandidati iz Kranja ali bližnje okolice. Jesenice »RADIO«: 1. in 2. aprila ameriški barvni cinemaseope film PUSTNI TOREK Jesenic« »PLAVŽ«: 1. in 2. aprila maki barvni film LETA MLADIH Sfrovmcas 1. aprila italijanski film PREISKOVALNI SODNIK, 2. aprila italijanski film DEČEK V KRATKIH HLAČAH Dovje: 1. aprila italijanski film DEČEK V KRATKIH HLAČAH. 2. aprila italijanski film PREISKOVALNI SODNIK Koro'ka Bela: 1. in 2. aprila ameriški film BEG V VERIGAH Kropa: 1. aprila švedski film NASMEH POL NOČI ob 20. uri, 2. aprila ameriški film V POMLADI 2IVLJENJA ob 15. in 19.30 Bled: 1. in 2. aprila ameriški barvni film MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI Radovljica: 1. aprila ameriški barvni tilm ZLOMLJENA ZVEZDA ob 20. uri in 2. aprila isti film ob 14., 16 in 20. uri, 2. aprila francoski barvni film NENAVADNA AMERIKA ob 18. uri Skofja Loka »SORA«: 1. in 2. aprila nemški barvni film KRALJ ČARDASA Skofja Loka »PREDILF.C«: 1. in 2. aprila sovjetski barvni film ZIMSKE FANTAZIJE Duplica: 1. aprila italijanski barvni film BEATRICE CENCI ob 19. uri, 2. aprila isti film ob 15., 17. in 19. uri Kranj »STOR2IČ«: 1. aprila domači film KAPETAN LES ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera italijansko-francoskepa filma ANA IZ BROOKLYNA ob 23. uri, 2. aprila indij- Pft@61.0D V KRANJU Fižol 80 do 100 din, koruzni rJtob $ dinarjev, ješprenj 80 do 120 din, kaša dinarjev, krma za kokoši 40 do *5 di'| koruza 40 do 45 din, oves 30 din, °r[ 150 din, ječmen 35 din, krhlji 40 do 70 d'«| ialotka 50 do 60 din, čebulček 300 do 4°° dinarjev za liter; korenček 30 do 40 d1^ sir 100 do 140 din, surovo maslo 640 680 din, orehova jedrca 1300 do 1400 d'*j čebula 90 do 100 din, krompir 15 d« dinarjev, kislo zelje 50 do 60 di"< r*jj 40 din, kisla repa 40 din, jabolka 65 80 din, kolerabe 25 din za kg, »m'tf 17 din, špinača 30 din, re&rat 30 din. *^ tovilec 30 din, ratfič 30 din za mCf''4 jajca 20 do 22 dioj kokoš 500 do 700 d' » česen 5 do 10 din, zajci 500 din z* ko>' 6IBAn)6 V TRŽIČU Rodile so: Jožica Parko — dekli«0* Poročili so sc: Martin Pikovnik, krivec in Štefanija Cimprič, navij* Peter Kovač, posestnik in Ivana V1 gospodinjska pomočnica. _ ^ Umrla je: Uršula Kališnik, upokojen**' NA JESENICAH Rodile so: Martina Črtalič — d**1' J Veronika Dacar — deklico, Marija Ml'' rič — dečka, Francka Vidic — delU'^f lena Jeraša — dečka, Albina Jakše -* ka, Angela Janša — deklico, Anica T" iin — deklico, Majda Tekavčič — co, Gizela Hrantič — dečka, Marij* — deklico, Tončka Kristan — dekli«0 KINO -SORA«, SKOFJA LOKA - razpisuje mesto UPRAVNIKA, ki bi bil obsnem tudi K1N00PERATER Pogoji: odgovarjajoča izobrazba in najmanj 5 let prakse na položaju upravnika. Plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Pismeno ponudbo je poslati takoj na UO podjetja. RAZPIS Kmetijska zadruga »Sloga*., Kranj - razpisuje vodilna delovna mesta 1. računovodje 2. komercialista 3. sekretarja 4. vodje kmetijske službe — inženir 5. vodje gozdarske službe — inženir 6. vodje proizvodnih okolišev za Besnico, Mavčiče, Žabnico, Straži-šče in Primskovo Pogoji: pod točko 1., 2.. 3. morajo imeti kandidati najmanj 3-letno ustrezno prakso, pod točko 4. in 5. najmanj 1 leto prakse, pod točko 6. kmetijski tehnik ali nižjo izobrazbo z najmanj 5 let prakse na vodilnih mestih v kmetijstvu. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema Kmetijska zadruga »Sloga«, Kranj, Gasilska 5, do 12. aprila 1961. MM Smrt pod kolesi V sredo, 29. marca, ob 10.25 je pripeljal na križišče šolske in Stražiške ulice v Kranju vzreini voz, ki ga j« vozil J. T. Na vozu sta bila naložena približno 2 kubična metra gramoza. Voznik se je na križišču oziral nazaj in tako je voz zadel osemletnega B. Z. iz Kranja, ki je stal na križišču in bil s hrbtom obrnjen proti sredini ceste. Desni gimijasti kolesi ita šli čez otroka in ga tako budo poškodovali, da je med prevozom v kranjski Zdravstveni dom umrl. Deset vagonov iztirilo V ponedeljek. 27. marca ob 17.30, je v predoru blizu Radovljice iztirilo z železniške proge 10 vagonov tovornega vlaka, nabiralnika. Zaradi nesreče je bila omenjena proga od 17.30 do 20.20. ure za promet zaprta. Telesnih poškodb ni bilo. Sleprevidnost pri delu Na gradbišču stanovanjskega bloka na Proletanski cesti v Tržiču se je v četrtek, 23. marca ob 12. uri pripetila obratna nezgoda. Delavci so z večjim dvigalom dvigali približno 10 m visoko dvigalo za dviganje gradbenega materiala tuja — deklico, Zekija Bešič — dečka, * Trojar — deklico, Albina Zvab — " fl dečka, Tončka Smid — dečka, P«*" . ^ vat — deklico in dečka, Ana Ple«"" deklico, Milka Šlibar — deklico, ■MS: Zaradi neprevidnosti se je d t lo, ki so ga dvigali preobrni^ njim vred pa tudi njegov ^ O. F., ki si je pri padcu P" je doval roko in nogo. Na dvig3 .ev za okoli 300 do 400.000 dina škode. Zaradi neprevidnost* otrok v drevo t* 23. marca ob 16. uri jc P° ^or 1. maja v Kranju peljal T- iCf mobilom tečajnik šofer - auic S. P. iz Oloč v spremstvu J*1' torja AMD Kranj. Ko ie .IrfefP pripeljal iz mesta, so iz W* ^o' gozda pritekli na cesto tri-e ^eg? ci, v starosti od petega do f J njtj leta. Voznik se je hotel nesreči, vendar je zavil P ^^o-in se zaletel v obcestno Škode je za približno Požari Otrok zaznal ^ _j je V torek, 28. marra cb Jl-0 s.jfi° 9-letni A. T. iz Tržiča »it got^" travo in grmovje v ^V:iinl, Požar se je r?z^ril n:i J3 80 x 100 m. K sreči je trza-■ > p3 silska četa pravočasno p'lSV kraj požara in ga pogasila- SOBOTA, dne l. aprila 1961 STRAN KULTURA IN PROSVETA Za nami je enkratno pred nami gostovanje doživetje, v Monaku Razgovor z umetniškim vodjem jeseniškega gledališča, Bojanom Čebuljem Kulturno življenje na Jesenicah je zelo bogato in raznoliko. — Med vsemi pa gledališka dejavnost prav gotovo zavzema prvo mesto. Gledališka tradicija je že stara, boljši pogoji zanjo pa so nastali seveda šele po osvoboditvi, ko so številni stari gledališki amaterji skupaj z mladimi z vso resnostjo pričeli z delom v novo ustanovljenem Slovenskem ljudskem gledališču in se prvič predstavili s Cankarjevim ►»■Pohujšanje v dolini Sentflorjanski«. — Gledališče se je leta 1948 preimenovalo v Sindikalno, leta 1950 v Mestno in leta 1958 v gledališče »Toneta Čufarja«. Repertoar in kvaliteta izvajanih dramskih del sta iz leta v leto rasla in se izpopolnjevala. Do danes, to ,fe po več kot 15 letih trdega dela, polnega ljubezni do gledališkega ustvarjanja jc jeseniško gledališče naštudiralo 123 premier s 1227 predstavami, ki si jih je ogledalo čez 400.000 obiskovalcev. osnutkov, sva se na kratko pogovorila o tem in o predvidenem gostovanju v Monaku v drugi polovici septembra. Razen na domačem odru uprizarjajo dela tudi po mnogih bližnjih in oddaljenejših okoliških krajifi, minuli teden pa so z delom Gow d' Usseauja »Globoko so korenine^ gostovali celo na slo- m • Po statističnih podatkih smo imeli v Jugoslaviji v študijskem letu 1955-56 70.000 študentov, v letošnjem študijskem letu 1960-61 pa jih imamo še enkrat toliko — 140 tisoč. V študijskem letu 1955-56 je na fakultetah diplomiralo 6328 študentov, lani pa že 9974. Vseh diplomiranih na fakultetah visokih in višjih šolah je bilo v letu .1960 14.931. % Založba Kultura v Beogradu Namerava izdati zbrana dela Marsa in Engelsa v 20 zvezkih; zbrana dela Plehanova pa v 8 zvezkih. • Walt Disnev, pravzaprav njegova filmska ekipa, je pričela letos v januarju snemati posamezne dele programov naših folklornih ansamblov. • V prvih dneh aprila bo v Titovem Užicu festival mladih pevcev-omaterjev iz različnih krajev naše dežele. Na festivalu bodo sodelovali solisti in zbori, prireditev pa je pripravila Radiotelevizija Beograd. venskem Koroškem. Z umetniškim vodjem in ravnateljem gledališča, Bojanom Čebuljem, ki že dobrih 14 let aktivno deluje pri njem in ima za seboj že 000 gledaliških nastopov in 75 izdelanih scenskih 0 V Ljubljani v Domu JLA je razstava fotografij in dokumentov, ki segajo v dni kapitulacije stare Jugoslavije. Za razstavo jc veliko zanimanje. $ Stjepan Zaninović, nagrajenec letošnjega festivala kratkometražnoga filma v Beogradu, je bil v preteklih dneh na obisku v Ljubljani, kjer je v razgovoru povedal, da ima za svoj prihodnji film v mislih tri teme in da je njegov obisk v Ljubljani namenjen iskanju gradiva. sti več, kot pa dobili. Sicer pa so — resnici na ljubo — pričakovanja često mnogo večja kot pa njihova najglobja resnica. Kapetan Les nas je s svojo klovnov sk o banalnostjo, čeprav ne v ravno slabi igralski realizaciji, grobo razočaral. Mhtrović je v filmu strahotno konvencionalen in ni pokazal ničesar več kot dobro obrtno znanje. Če je film hotel razen svoje namere ugajati (sicer pa imajo tako namero vse filmske stvaritve), povedati se nekaj več o legendarnem kapetanu Lešiju, mu to ob vsem kar smo videli na platnu — "se zlasti pa ob nekoliko čudni etiki glavnih tunakov in zapletenih nelogičnih rešitvah posamcz-h konfliktov — vsekakor ni uspelo. Tako vlivanje naše preteklosti v tuje kalupe prav gotovo ne more roditi uspehov. Kapetan Leši je s svojo podobo to povsem jasno pokazal — in zato lahko zapitem, da si takih domačih filmov zares več ne želimo. BEATRICE CENCI — ki je tokrat na sporedu v Kamniku in o kateri smo — še zlasti z njenega vzgojnega vidika, je površinska realizacija (ki ji avtor literarne predloge verjetno ne bi dal svojega podpisa) ene Standhalovih novel. O temi Beatrice Cenci smo na naših platnih videli že nekaj filmov — resnici na ljubo je poslednja verzija še najznosnejsa — a kljub temu zelo daleč od filmske umetnine. DOLGO TOPLO POLETJE — ameriški film z znano igralske zasedbo (še zlasti z Orsonom Well-som), ki je igral v Kranju in ki nas je s svojim zanimivim pristopom k snovi prepričal, je zanimiva umetnina ameriških filmskih ustvarjalcev. Za vso idejo filma bi nam lahko služile tiste preproste besede Ane Frank, ko pravi, da kljub vsemu veruje v dobroto ljudi. Lahko pa tudi motto Izgubljenemu svinčniku, Da nekomu verjamemo, ga moramo prej spoznati. Včasih, da bi lahko nekoga spoznali, mu moramo prej — verjeti... Ustvarjalci filma so v filmu uspeli naslikati številne psihične konflikte o ljudeh, naslikati galerijo usod vkorcninjenib v krog sko-mercializitonega zapadnjaškega sveta. Globoko so segli v človeka in njegov osebni svet! Prav zato je »Dolgo topla poletje«' topel gost na naših filmskih platnih. Ali bodo še taka predavanja? ložila koprska Lipa - »Bevkova ljudje spoznajo z našim delom in bibliografija«. 1 Izrečejo sodbo o predstavi, ki bo I TRAGEDIJA ODRASLIH MLADIH L1UDI OB PRVI PREMIERI MLADINSKEGA GLEDALIŠČA V KRANJU V teh dneh dajejo v kranjskem Prešernovem gledališču dramsko delo dramatika Josea Andrea La-courja »Zrelostni izpit«. Dramatik Jose Andre Lacour nam je v svojem delu »Zrelostni izpit« povedal *hnogo o odraslih in neodraslih, velikih in majhnih ljudeh; povedal nekaj tistega, čemur pravimo Najpogosteje »konflikt generacij«, v" Lacour j evih besedah je mnogo resnice, resnice o poteh mladih ljudi, o krčevitih spoznanjih, da hiser ni povsem biser, ampak biser z blatom svo-~~a najdenja. Mladi kranjski g', lališčniki so Nas z redkimi izjemami lepo presenetili. Njihova interpretacija ^Zrelostnega izpita« je prepričlji- va, tako, da smo z njo zares lahko zadovoljni. Po vsem kar smo na odru videli lahko trdimo, da so igralci, ki so v delu igrali mlade ljudi, ljudi, ki se krčevito srečujejo s svetom odraslih, zaigrali dosti bolje, kot pa mladi v vlogi odraslih ljudi (kar pa je razumljivo in povsem opravičljivo). Mladi: Jože Mraz, Franci Ti čar, Peter Ambrož, Slavica Brzin in Ljubica Hrovatova so v vlogi mladih ljudi zaigrali zelo prikupno in če k temu prištejemo še to, da so nekateri izmed njih prvič na odrskih deskah, smo z njihovo uprizoritvijo — to lahko brez premisleka zapišem — zares zadovoljni. Za uspeh predstave gre prav gotovo velika zasluga režiserju Dragu Fišerju. Sceno delu je napravil Saša Kump. j. P. V Tržiču imajo Delavsko univerzo že dobro leto in pol. V lanskem letu so pripravili vrsto predavanj in seminarjev, letos so šli pomemben korak naprej, ko so uspešno pripravili več večernih šol. Tako so v sodelovanju z občinskim komitejem LMS organizirali mladinsko politično šolo, skupaj z občinskim komitejem Zveze komunistov pa večerno politično šolo za odrasle. Razen tega so imeli v Tržiču razna predavanja v ekviru Sole za starše in Sole za življenje. Prav posebno je uspela šola za starše v Krizah, kar je dokazoval tudi obisk, ki je stalno naraščal (od 60 na 115). Ljudje so tako dokazali, da si želijo predavanj, predvsem z življenjsko vsebino. Nad programom šole so se posebno navduševale žene, ki so po vrsti izražale željo da bi bilo takih predavanj še čimveč. Nekatere pa so tudi predlagale, da bi Delavska univerza pripravila posebna predavanja za može, saj ti o vzgoji povečini zelo malo vedo. Tržiška Delavska univerza je sedaj v sodelovanju s kranjsko DU pripravila ekonomsko srednjo šolo za odrasle, saj je v Tržiču pomanjkanje kadra z zadostnim strokovnim znanjem precej občutno. Sredi aprila bo začela z delom Šola za družbeno upravlja- I ga programa. Tako se bodo še bofj nje, v kateri bodo govorili o kot do sedaj, v prihodnje skušali osnovnih načelih gospodarskega ozirati na predizobrazbo vseh slu- in družbenega dogajanja pri nas ter o drugih aktualnih problemih, ki jih morajo poznati člani samoupravnih organov. Ko pišem o šolah, seveda ne smem prezreti, da so vzporedno organizirali precej tečajev, tako n. pr. za tuje jezike (angleščino, nemščino, esperanto) intenzivna seminarja za angleščino in francoščino, strojepisni tečaj, več strokovnih seminarjev za razna podjetja itd. Ko mi je upravnica Delavsko univerze Tržič, Marija Faganeli naštevala, kaj vse so v pretekli sezoni pripravili, mi je bilo kaj kmalu jasno, da več v teh pogojih na noben način ne bi mogli narediti. Borijo se namreč z vrsto težav. Mogoče naj na prvem mestu omenim, da nimajo svojega prostora (potrebovali bi vsaj dve učilnici), sedaj morajo prirejati predavanja v šolah, na ObLO.ln delno v Predilnici, kar seveda v veliki meri ovira delo. Tovar'ši-ca Faganeli jeva je tudi poudarila, da bi bilo nujno, da pri Delavski univerzi zaposlili nekoga, ki bi proučeval družbeno ekonomske pogoje na njihovem področju in izdeloval analize, ki bi bilo ormo-va za izdelovanje izobraževalne- Šest najboljših na okrajni reviji zabavnih ansamblov v Kranju Zabavni ansambli postajajo bolj in bolj popularni. Njihov instrumentalni sestav in sveža harmonska tvorba z močno ritmiko ustrezata človeku sodobne družbe. Vse bolj se širijo tudi na amaterski osnovi. Njihova kvaliteta stalno raste. Tudi v kranjskem okraju imamo veliko število zabavnih ansamblov, in to v različnih sestavih: od popularnih narodnih zabavnih orkestrovpa do sodobnih večjih zasedb plesnega orkestra s popolno instrumentalno zasedbo. DPD Svoboda in kulturno umetni-Večina od teh je že včlanjena v ška društva. ii Motiv z Gorenjske „Poslušaj in povej nam Znano tekmovanje med slovenskimi mesti pod naslovom »Poslušaj in povej nam« je zajelo tudi manjša mesta. Ker se je .mesto Velenje odpovedalo »dvoboju« s Kočevjem, je Skofja Loka rade volje sprejela tekmovanje, ki bo danes zvečer ob 21. uri v domu TVD Partizan. - Tekmovali bodo meščani obeh mest in odgovarjali na vprašanja iz radijskega programa od 19. do zadnjega marca. Meščani obeh mest bodo v svojih dvoranah odgovarjali na posamezna vprašanja, ki jih bodo sproti pošiljali po telefona člani RTV Ljubljana, ki bodo vodili oddajo. Centralno oddajo tekmovanja je v Šk. Loki prevzela organizacija SZDL, ki bo skušala privabiti na ta večer čimveč sodelavcev. Zmagovalci si bodo za nagrado lahko izbirali ali gostovanje simfoničnega orkestra RTV iz Ljubljane, velikega zabavnega orkestra pod vodstvom Bojana Adamiča ali pa kakšno manjšo zasedbo jazz an-sarobta. Zavedajoč se pomembne vloge teh orkestrov, so občinski Svet: Svobod že organizirali občinske revije zabavnih ansamblov. Ansambli, ki so dokazali najvišje kvaliteto, bodo nastopili v ponedeljek, 3. aprila ob 20. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Slišali bomo naslednje zabavne orkestre: Mladinski jazz ansambel iz Jesenic pod vodstvom Jožeta Zajca, instrumentalni 'ansambel DPD Svoboda »Tone Cufar« iz Jesenic pod vodstvom Franciia Ze-lenjaka, plesni orkester DPD Svoboda »Tone Cufar« iz Jesenic pod vodstvom Remija Noča, Kranjski jazz ansambel in veliki mladinski plesni orkester DPD Svoboda »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Francija Puharja ter zabavni orkester KUD »A. Linhart« iz Radovljice pod vodstvom Poldeta Mavca. Strokovna komisija, ki bo ocenjevala ta naston zabavnih ansamblov, bo predlagala najboljše od teh za nastop na republiški reviji, ki bo v drugi polovici meseca junija v Kopru. šateljev in jim snov čimbolj prilagoditi. Za dobro delo Delavske univerze pa bi bil potreben tudi domač predavateljski kader, ki bi ga radi pridobili predvsem iz vrst mladih ljudi. Večina predavateljev sedaj prihaja od drugod in ne pozna tako njihovih problemov. Prepričani so, da bi se kvaliteta dela z domačimi predavatelji lahko močno dvignila. M. S. O n#*vem načinu nag rine vanga Bled - Člani sindikalne podružnice prosvetnih delavcev na Bledu so na svojem zadnjem posvetovanju obravnavali problem nagrajevanja prosvetnih delavcev in novi zakon o finansiranju šolstva. O obeh zadevah je zbranim učite-liem in profesorjem blejske občine obširno in tehtno govoril predsednik blejske podružnice, tovariš Melhior Dacar. Za tem je sledil živahen razgovor, v katerem so navzoči izrekli nekaj pripomb ter predlogov v zvezi z novim nagrajevanjem prosvetnih delavcev, in sicer po novem zakonu o javnih uslužbencih. Ljudska skupščina ga bo namreč sprejela še letos. Med prosvetnimi delavci je že sedaj veliko zanimanje za nov način delitve dohodka, vendar že ugotavljajo, da se bo z uvedbo novoga načina prejemanja dohodkov pojavilo hkrati precej težav, kar je seveda razumljivo: Zares pravično in objektivno oceniti učitelja za nje,«nv uspeh v razredu ne bo lahko delo, saj je znano, da na uspeh ali neuspeh vpliva cela. vrsta činiteljev objektivne in subjektivne narave. Prosvetni delavci, zbrani na četrtkovem posvetu na Bledu, so ugotavljali med drugim tudi prednosti novega finan-siranja v šolstvu; novi način upravljanja s finančnimi sredstvi ustanovam omogoča lastno zbiranje sredstev s prihranki in raznimi izrednimi dohodki, hkrati pa jim omogoča več samostojnosti in lastne pobude. NOVICE S MJIZN DUMA - Otona Zupančiča bo izšla v zbirki »Večni sopotnik«. — Delo, ki ga prav lahko primerjamo z velikimi stvaritvami svetovne literature in v katerem je Zupančič naslikal stari patriarhalni svet kmečkega življenja, ki se srečuje s sodobnim industrijskim svetom, je plemenita domovinska pesnitev in smo niene ponovne izdaje zares veseli. Pesnitvi je izčrpno spremno besedilo napisal Mitja Mejak, v njej pa so priob-čone tudi celostranske ilustracije slikarja Maksima Sndeja. PESMI — Salvatore Quasimodo je v svetovni literaturi že dolgo znano ime — še zlasti pa po lanski Nobelovi nagradi. Ze nekaj časa je na knjižnih policah naših knjigarn tudi prevod njegove poezije — pesniška zbirka Pesmi. Zbirko je izdala Državna založba Slovenije, prevedel pa jih je pesnik Ciril Zlobec. Quasimogo Je ustvarjalec, ki je prvič nastopal v javnosti kmalu po prvi svetovni vojni, a odsihmal se je njegova poezija iz leta v leto poglabljala, njegova spoznanja so zorela in kulminirajo še zlasti po tej vojni. Poezija Quasimoda je poezija sedanjosti, poezija človeka v času, v katerem živi. Zlobčevega prevoda smo prav zares veseli. PERSPEKTIVE - V teh dneh sta izšla 6. in 7. zvezek mesečnika za kulturna in družbena vprašanja. 6. številka, ki obsega več kot 120 strani, prinaša prozo Lojzeta Kovačiča Deček in smrt III, Rudija Šeliga Kamen IT, Vena Tau-fer>ja Brez večera. Poezija revije je poezija novejše slovenske lirike, M'rota Bošfinnčiča, Janeta Juvana. Jožeta Olaja, Milana Lin-diča. Marijana Sfamcarja, Boiana Piska, Jaka Kralja, Dušana Mev-lip in drugih. V reviji piše Stane Saksida o Delu in potrošnji, Taras Kermavner pa o Svetu krvnikov in žrtev. V prs^edih prinaša revija zanimivo branje — Moder- ni jazz - humanistična psihoanaliza. VPRAŠANJA NAŠIH DNI -V 7. številki letošnjega letnika (z datumom 29. marec 19G1) prinaša revija Vprašanja naših dni sklepe druge plenarne sojo Zveznega odbora SZDL Jugoslavije, referat Milontije Popoviča na 2. plenarni seji Zveznega odbora SZDL Jugoslavije 20. marca, govor Edvarda Kardelja o družbeno ekonomskih odnosih in vlogi napredne družbene misli na tem zasedanju in avtorizirano diskusijo na V. kongresu SZDL Slovenije Staneta Kavčiča, o politično ideološkem delu v novem obdobju. JESEN BREZ POLETJA - Je zanimiva knjiga Nado Gabrovče-ve. Delo mlade pisateljico je izšlo pri založbi Obzorja v Marik -ru! Knjiga, ki je pisana v rej} terskem slogu, pripovodnie o seljevanju štajerskih S' med zadnjo vojno. RADIO ZANIMIVOSTI EDINSTVEN PRIMER Pred dnevi so pričeli v Kranju pri Savskem logu z deli za zajezitev Save v okviru pomembnih, dalekosežnih načrtov. Z omenjeno zajezitvijo nameravajo namreč obrniti rečni tok Save, ki naj bi v prihodnje dotekata v Blejsko jezero in za vselej obvarovala njegov obstoj. S takim načinom čiščenja alpskih Jezer so že večkrat poizkusili v Švici, vendar jim zaradi konfiguracije tal to ni uspelo. Pri nas pa so pogoji' sila ugodni in gre torej res za edinstven primer. Več o delih in samih pripravah bomo pisali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. GLAS IfflflflMfflM KRANJ SPREMINJA SVOJE LICE ačetek velikih del Končno nov obrat družbene prehrane v Kraniu KRANJ, 1. aprila — Po dolgotrajnih pridobitvijo. Predvidevajo, da bo menzi brezuspešnih diskusijah, ki se že leta vo- I '»h^o sprejela prve goste že do prlhod-dijo v Kranja o potrebi po osrednjem "i^8 LIV, obratu družbene prehrane, so se te dni _ Ze prihodnje leto bo središče Kranja dragačno kot jc danes. Pred dobrim mesecem je naš list že objavil maketo novih objektov, ki bodo povsem spremenili sedanjo podobo mesta in bodo razporejeni na prostoru med restavracijo »Jelen«, Domom JLA, gimnazijo in OLO. Dela pri uresničevanju tega velikega načrta se bodo začela danes, 1. aprila. S tem v zvezi smo se obrnili na pristojne organe in zvedeli naslednje: Načrti za vse objekte so ie izdelani in so bili prav v tem tednu dokončno potrjeni. Začetna sredstva v višini 4 milijarde dinarjev so prav tako zbrana. S temi Športni drobiž Tf\ Kot so nas včeraj obvestili, bodo plavalci kranjskega Triglava pričeli z rednimi treningi v novem zimskem bazenu v Savskem logu v nedeljo, 9. aprila. A. Hokejisti z Jesenic nam poročajo, da imajo svoje hokejsko igrišče že pod streho in bodo v novi sezoni igrali v zaprtih prostorih. A, Nogometno enajstorico kranjskega Triglava bo okrepil igralec Crvene zvezde iz Beograda Ivan Toplak. A Rokometašem Mladosti so v StraŽišču že zgradili novo sodobno asfaltno rokometno igrišče. Prvo tekmo bodo odigrali 7. aprila z »Borcem« Banja v petek, luke. Te dni so začeli v Bohinju z gradnjo žičnice na Vogel. A Prve padalske tekme v letošnji sezoni bodo na novem letališču v Brnikih, 9. maja letos. A lz pisarne športnega društva »Triglav« nam sporočajo, da so se končno sporazumeli z ostalimi športnimi društvi v Kranju za ustanovitev enotnega društva. O imenu društva se še niso sporazumeli in vas zato dragi bralci prosimo, da pomagate s svojimi predlogi za ime in jih pošljite na uredništvo do zadnjega aprila. sredstvi bodo zagotovili prvo fazo del, ki obsegajo: rušenje Rosove hiše, stavbe okrajnega sodišča, Gorjančeve hiše in sedanjih prostorov Elektrotehničnega podjetja — vse navedene objekte bodo začeli podirati danes — ter gradnjo novih prostorov za Gorenjski sejem ter moderne veleblagovnice. V ta dela bodo predvidoma zaključena do poletja prihodnjega leta. Sedanja dela bo nekoliko motilo dejstvo, da še ni cesta I. reda skozi Kranj speljana po novi trasi za gimnazijo. Težko bo namreč zagotoviti hiter odvor. materiala, ne da bi ob tem trpel tranzitni promet »kori Kranj, ki je spričo bližajoče se sezone vse večji. Kot smo zvedeli, z V KRATKEM ■ Po daljšem času so spet začeli z začetnimi deli pri Kranjski tržnici na Titovem trgu. Dela lepo napredujejo. ■ Menda se je ura pri vhodu na Mestni trg v Škofji Loki premaknila za 5 minut naprej, kar je vsekakor edinstven dogodek. ■ V kinu Stor/.ič v Kranju so se končno le odločili, da pred predstavo odprejo oba vhoda v kino dvorano. Gneča torej v prihodnje odpade. % in spaček deli pri urejanju ceste I. reda skozi Kranj še ne bodo kmalu začeli, ker se baje strokovnjaki vse bolj ogrevajo za izgradnjo viadukta, ki naj bi Labore povezal z Zlatim poljem. končno odločili, da bodo v Kranju zgradili nov tovrsten obrat. ObLO je za za četna dela ie odobril 23t.166.999 dinarjev, danes popoldne pa se bo sestala posebna komisija, ki bo določila lokacijo in pripravila potrebne načrte. — Kuhinja nove menze bo imela zmogljivost 6000 obrokov na dan in bo opremljena z najmodernejšimi napravami za sodobno pripravo hrane. S tem obratom bo tudi Kranj enakovreden dragim večjim krajev v Jugoslaviji, ki se ie dlje čaaa ponašajo s tako zuedeli smo. ■ V mesnici na Titovi cesti na ]eit' nicah so zvedeli, da njihovega sedeža * Naklem že dve leti ni več in so zato hitro zamenjali staro tablo z novo. ■ Gospodinje se bodo gotovo razveselile novice, da so vsa gorenjska trgovska podjetja dobila večjo količino litrskih lončkov in drugih tako dragocenih predmetov za gospodinjstvo. našRAZGOUOR Ne bomo zaostajali DANES so se po daljših razpravah »Ja, to za na* ne predstavlja nobenega vsa trgovska podjetja združila v enotno večjega problema. Po vseh krajih Go- »Združeno trgovsko podjetje«. Zato smo poprosili direktorja tega podjetja za nekaj besed. ZANIMA NAS, KAKO BOSTE SPRIČO TAKE CENTRALIZACIJE ORGANIZIRALI POSLOVANJE? renjske bomo odprli moderne trgovske lokale, ki fhn bodo ko« le nekatere pred kratki ni zgrajene trgovske stavbe v Ljubljani.« DOBRO, TO SO SAMO LOKALI. — KAKO PA BO S POSTREŽBO SAMO? ALI BODO POTROŠNIKI SE VEDNO POSTREŽENI NA STARI, KLASIČNI NAČIN? »Tudi v trgovini gremo s časom naprej. Osnovni moto, ki smo ga imeli pred očmi pri urejanju teh lokalov, j« bil, da je treba čimveč mehanizirati, če ne ie avtomatizirati. Tako ne bomo prav nil zaostajali za drugimi, naprednejšim' državami v svetu.« DOVOLITE SE ENO VPRAŠANJE. ZA »AVTOMATIZIRANO« POSTREŽBO BO ZELO VERJETNO VEDELA TUDI CENA? ' »Niti ne! Razumljivo pa, da ne bomo zaostajali za kinematografi, avtobusnim' podjetji in podobno.« Nogometaši Hajduka danes prispeli v Kranj Kranj, 1 aprila — Danes dopoldne so prispeli z brzovlakom v Kranj nogometaši splitskega Hajduka. Ogledali si bodo novo nogometno igrišče na centralnem stadionu v Kranju, ker ga nameravajo za naslednjo spomladansko sezono registrirati za svoje tekme v I. zvezni nogometni ligi. Do te odločitve so prišli zaradi tega, ker je vreme spomladi v Splitu dokaj nesta- bilno in vedno piha močan veter. Igrišče je zato skoraj neprimerno za igranje prvenstvenih srečanj L zvezne nogometne lige. Hkrati obveščamo vse ljubitelje nogometne igre v Kranju in po vsej Gorenjski, da bo enajstorlca Hajduka dane« popoldne ob 16. uri odigrala na stadiona »Mladosti« ekshibicijsko tekmo proti reprezen- Razveseljivi novici Iz prometa KRANJ, 1. APRILA — Zvedeli smo, da bosta gorenjski avtoprevozniiki podjetji Avtopromet iz Kranja in Transturist iz Škofje Loke v teh dneh odprodali vse avtobuse, ki sto starejši kot 4 leta in jih nadomestili z novimi. Te spremembe bodo verjetno prav posebno veseli potniki iz krajev, kamor so do sedaj vozili skorajda odsluženi avtobusi, posebno pa le delavci Iz nekaterih kranjskih tovarn. Druga novica ni nič manj razveseliva. Danes ob 14.20 bo namreč iz Kranja proti Tržiču prvič odpeljal motorni vlak. Z njegovo uvedbo bodo na železnici skušali pridobiti potnike, ki se sedaj kar preradi vozijo v Tržič le z avtobusom. Nedvomno tanci Gorenjske. Po tekmi bo običaj"' sprejem pri predsedniku Občinskega ljudskega odbora Kranj. -ni ■ V Radovljici so dobili dva motom* čolna in več vodnih smoči in poleti bon" na Sobčecem bajerju že lahko gledali pr** tekme v smučanju na vodi. ■ Komunalno podjetje Kranj je dolg" čakalo na avto za škropljenje cest. čak»* nje ni bilo zaman, saj so sedaj dobili d*e tO.000 litrski cisterni znamke FAP. Krs")" čanora se torej ne bo treba več jeziti *** radi prašnih cest. jim bo to tudi uspelo, saj }• volni* * motornim vlakom izredno udobfl* '* hitra. Ta vest pa nam je tudi potrdil*' so neutemeljene govorice o predvideni o'"" nitvi tržiške železniške proge. Poizkus« vo-žnja bo brezplačna. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 4., 7., 10., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 nri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 srri. NEDELJA, 2. APRILA 7.35 Sa Kozare — poem 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Iz albuma pesmi za otroke 8.45 Vsak teden ob tem časa 9.45 Jugoslovanski capriccio 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Zabavna matineja 11.15 Koroške narodne v priredbi Lovra Horvata 11.30 Zemlja se je odpočila — nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Mala Floramy — odlomki iz operete $4.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. ■ 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Zabavni ansambli 16.40 Peli »o jih mati moja ... 17.00 Melodije za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.07 Variacije na narodno temo za ženski zbor in komorni orkester 18.15 Z zabavno glasbo po svetu 18.45 Trio Bardorfer in vokalni sekstet »Bratov Pleško« iz Škofje Loke 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK, 3. APRILA 8.05 Glasba Latinske Amerike 8.40 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Veliki plesn! orkestri 10.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Folklorni zapiski Tončke Marol- tove iz Gorenjske 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milena Lekšan — Pomen spomladanskega gnojenja v sadovnjakih t2.25 Zabavni potpuri 12i45 Igra vam violinist Ali Dermelj 13U90 Francoske pesmi poje sopranistka Mira Končič-Mrascak 13;50 Zvočni kaleidoskop OD NEDELJE 2. APRILA DO SOBOTE 8. APRILA 1961 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski koncert opernih melodij 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Iz zakladnice španskih skladateljev 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni varlete 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.05 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek TOREK, 4. APRILA 8X5 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Simfonična fantazija za violino in orkester 9.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 10.15 Pred mikrofonom je fagotist Ivan Turfič 10.40 Utrdite svojo angleščino 10.55 Glasbena medigra 11.00 Naši operni solisti vam pojo 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Popevke s« vrstijo 12.00 Veseli hribovci so prišli s planin 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Viktor Repanšck: Letošnji sortni izbor krompirja In potrebe trga 12.25 Veliki zabavni orkestri 12.45 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 13.30 Iz glasbene' skicirke orkestra Raphaela 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Nekaj opernih uvertur 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Radi jih poslušate 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Sedma simfonija 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje komorni zbor iz Valparaisa 20.30 Radijska igra 21.29 Vizija — orkester RTV Ljubljana 22.15 Komorni koncert slovenskih skladb 23.05 Za ples in za razpoloženje 23.25 to svetu jazza 23.55 Prijeten počitek SREDA, 5. APRILA 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani 8.30 Dve orkestralni rapsodiji 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 To je vaša melodija 10.15 Odlomki iz Puccinijeve opere Tu- randot 11.00 Sovjetska in romunska zabavna glasba 11.30 Za cicibane 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Stojan Vrabl: Važnost škropljenja v sadovnjakih pred cvetenjem 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Majhna revija naših instrumentalnih solistov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Orgle in orglice 14.40 Ples kralja Matjaža 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Z lokom po strunah 20.00 Sneguročka — opera 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 6. APRILA 8.05 Glasba ob delu 8.35 Rukoveti Stojanoviča Stcvana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Klavirske skladbe Franza Schuberta 10.15 Zvočna panorama 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski teiaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Orkestralna matineja 12.00 Narodni pevci z Avgustom Stankom 12.15 Kmetijski nasveti — ini». Milica Oblak: Odbira v nasadih črnega ribeza 12.25 Arije iz francoskih oper • 13.30 Zveneče kaskade 13.50 Poje Ljubljanski oktet 14.05 Sen kresne noči, scenska glasba 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ' 18.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Pol ure z zabavnimi zbori 16.30 Majhen koncert violončelista Cirila Skerjanća 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Operne medigre in intermezzi 18.30 Moderna lahka glasba 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov , 20.45 Literarni večer — Ben Akiba 21.25 Koncert za klavir in orkester številka 3 v c-molu 22.15 Po svetu jazza 22.45 Sonata za klavir op. 30 št. 5 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek PETEK, 7. APRILA. 8.05 Osem narodnih napevov 8.30 Ali vam ugaja? 9.00 Naš podlistek 9.20 Za kratek čas igrajo Štirje fantje 9.30 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra vam violinist Srečko Zalokar 10.35 Glasbene razglednice 11.00 Odlomki iz Mozartove opere Fi-garova svatba 11.30 Človek in zdravje 11.40 Italijanske in francoske popevke 12.00 Igra Kmečka godba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Čolna rič: Rekonstrukcija vinogradov 12.25 Plesni orkester Max Greger 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.30 Pet pevcev — pet popevk 13.45 Pihalni orkester LM 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje vam tenorist Jassi Bjorling iz oper 15.45 Radijska univerza < 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester RTV Beograd 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 20.00 Zabavni orkester Dolf van der Linden 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 20.55 Igra violinist Branko Pajevič 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert SOBOTA, 8. APRILA 8.05 Glasba ob dela 8.25 Priredbe narodnih motivov za klavir 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Vedri zvoki 10.15 Koroška suita 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Dve ameriški popevki 11.00 Po svetn jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Instrumentalni ansambel Srečka Draiila 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vinke Sadar: Ravnotežje poljščin v modernem kolobarja 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Po domače vam igrajo mali ansambli , . 13.50 Od arije do arije 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Popevke in vedri ritmi 16.40 Komorni moški zbor iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pevec Krsta Petrovič 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Italijanski capriccio 18.30 V planinski koči 18.45 Okno v svet 20.00 Vsakemu nekaj 20.20 Obe plati postave 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše Izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 2. aprila 9.30 Oddaja za kmetovalce 15.30 Športno popoldne 19.00 Športni prenos 20.00 Sedem dni 20.45 Moj dritgi oče — italijanski umetniški firm PONEDELJEK, 3. aprila 18.00 Medic — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.40 Dokumentarni film 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Branilec po uradni dolžnosti, TV drama 21.30 Šahovski komentar TOREK, 4. aprila Prenos tujega televizijskega spo- SREDA, 5. aprila 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Ljudje pri delu 19.00 Čas, ljudje in dogodki 20.15 TV dnevnik 20.30 Sest svečanih Vabil 21.30 Portreti in srečanja 22.00 Šahovski komentar . ČETRTEK, 6. aprila 9X0 TV v šoli 18.00 Simbad pomorščak — poljski otroški lutkovni film 18.10 Nega bolnika na domu — zdravniški nasveti PETEK, 7. aprila 18.30 Robinova vrnitev — TV film 19.00 Od zamisli do rekonstrukcije 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik ' 20,15 Celovečerni umetniški film 22,00 Šahovski komentar 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 20.00 TV dnevnik 21.30 Koncert pianista Acija Bertondj« SOBOTA, 8. aprila 18.00 Siva beležnica — TV igra za otroke 18.45 Serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Serafinov klub — humoristično zabavna oddaja 21.30 Serijski film 07^4 DRUŽINSKI POMENKI STRAN S posveta o problemih stanovanjske skupnosti Iz življenja Doma igre in dela na Trati obširnimi nsiossmi ^re*GSB!' om*t0^ V torek, 28. marca, je bila v prostorih Delavskega doma v Kranju konferenca Socialistične zveze, ki je izključno obravnavala probleme stanovanjskih skupnosti. Sklicana jc bila kot priprava na bližnjo konferenco Zveze ženskih društev, ki bo aprila meseca v Zagrebu. Konference se je udeležil širok krog ljudi, kakor predstavniki stanovanjskih skupnosti In krajevnih odborov, predsedniki organizacij SZDL, zastopniki raznih svetov in podobno. Razprava o poročilu je bila še dokaj živahna, vendar se je omejila zgolj na obstoječe probleme stanovanjskih skupnosti v zvezi s kadri, prostori, finančnimi težavami in drugimi. Vse premalo pa je bilo razprave o pomoči Socialistične zveze in drugih družbeno političnih organizacij pri reševanju problemov stanovanjskih skupnosti. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je ustanavljanje stanovanjih skupnosti narekoval hiter razvoj naše samoupravo, ki skuša Pritegniti k upravljanju čimširši Krog državljanov. Razen tega je bilo ustanavljanje stanovanjskih skupnosti nujnd tudi zato, ker se vedno več ljudi zaposluje v gospodarstvu in drugih službah. Nalogo, ki so postavljene pred Stanovanjske skupnosti so velike 'n od njihovih izvršitev si dosti Obetamo. Vendar pa vse premalo upoštevamo, da brez denarnih **edstev ne gre. Vzporedno s fi- RECEPT Jabolčna solata 1 kg jabolk, pest orehov, 10 dkg sladkorja, sok pol limone, četrt "tra vode, 1 del smetane. Oprana jabolka zrežemo na re-WXe, jim primešamo sesekljane Orehe, sladkor, limonin sok, prekuhano ohlajeno vodo in smeta-^o- Solato serviramo v steklenih skodelicah. nančnimi sredstvi nastopajo tudi nekateri drugi problemi, ki ovirajo delo stanovanjskih skupnosti. Najznačilnejši izmed njih so prostori In kadri. Za uspešno delo stanovanjskih skupnosti bo treba okrepiti sodelovanje teh z raznimi društvi in organizacijami, predvsem pa s tistimi organizaci- jami, ki se v pretežni meri ukvarjajo z vzgojo otrok. Ce je stanovanjska skupnost določen organ družbenega samoupravljanja, ugotavljamo, da je prav zaradi teg« poslanstva tudi sodelovanje s prebivalci svojega področja nujno. Zal pa moramo ugotavljati, da to sodelovanje še ril zaživelo. Skratka, gre za to, da vse prebivalce povezujemo in pritegujemo k odločanju in reševanju problemov. V merilu določene stanovanjske skupnosti je dosti takih vprašanj, ki bi jih laže resili s skupno akcijo in medsebojno pomočjo vseh prebivalcev. Tu gre predvsem za urejanje dvorišč — igrišč, pomoč pri varstvu in vzgoji otrok in podobno. Preveč bi bilo ako bi hoteli navesti vse probleme in težave, ki jih je odkrila oziroma podčrtala konferenca. Tako je bilo med dru- gim ugotovljeno, da je v kranjski občini varstvo in vzgoja otrok še vedno pereče vprašanje. Prav tako še ne moremo biti zadovoljni s pomočjo, ki jo nudijo negi bolnikov. Razen tega se stanovanjske skupnosti ukvarjajo s številnimi drobnimi problemi, ki pa bo [ kljub temu pomembni in jih Je j treba hitro reševati. Na podeželju opravljajo podob-' no vlogo, kakor v mestu stanovanjske skupnosti, krajevni od-1 bori. Ti so marsikje zelo aktivni,' vendar v obilici dela na področju i komunalne dejavnosti ne morejo nuditi zaposlenim ženam dovolj • pomoči. Komisija za družbeno udejstvo-vanje žena bo na podlagi poročila in razprave pripravila sklepe konference in jih poslala vsem udeležencem, np Razvajen otrok: Središče sveta »Kaj naj podarim otroku za rojstni dan?« me jo vprašala prijateljica. Karkoli sem ji predlagala, vse je že imel. »Pa mu menda ne misliš kupiti avto?« sem se končno pošalila, a mi je bilo takoj žal. Opazila sem namreč, da je ta moja prijateljica izredno občutljiva za vse, kar je v zvezi z njenim sinom. Vedno misli le na to, kako bi mu napravila kar največ veselja. Toda to se Ji malokrat posreči. Njegove želje kar naprej rastejo. Mati dobro ve, da njen sin nima dobrega značaja, toda nikakor ne prizna, da ga je nepravilno vzgojila. Prepričana je, da je vedno delala le to, kar je najbolje in kar lahko osreči njenega otroka. Težko ji je sedaj razložiti, da je s tem, ko je izpolnila vsako otrokovo željo, pretiravala. 2e ko je imel le nekaj mesecev, je bil otrok razvajen. Vsaka njegova kretnja ali beseda je povzročila, da so se člani družine zbirali okoli njega in se mu smejali ter ga hvalili. Otrok je začutil, da je zelo pomemben. Ko je malo odrastei, se je cela Gojimo več cvetja Koordinacijski odbor zvez bortikultur-B,h društev je sklical v Portorožu posvetovanje o proizvodnji cvetja, ki je bilo •d 24. do 26. marca. Posvetovanja se je "deleiilo več kot 100 strokovnjakov Iz r**nih krajev Jugoslavije, med njimi tudi ing. Anica Vinlek iz Hortikulturnega društva Kranj, ki nam je ob tej priložnosti napisala nekaj najznačilnejših misli s tega posvetovanja. V Jugoslaviji se je do sedaj odvijalo gojenje cvetja povsem neplanirano in ne- QD (D B Q ^b Prelistavanju letošnjih modnih časopisov, lahko vedno nova Ugotavljamo, da je letošnja moda sila enostavna. Plašči 90- izredno *°«osto brez ovratnikov ,žepov in zavihkov na rokavih. — Športni pl*šči imajo spet večkrat pošite robove, zalikane gube in pasove koordinirano med posameznimi proizvodnimi središči. Vendar imamo tudi v naši državi zelo ugodne klimatske poboje za to panogo vrtnarstva. V okolici Kopra, Portoroža in Opatije, Zadra, Splita, Dubrovnika, v Makedoniji niso potrebne visok« investicije za rastlinjake in tople grede in je celo pozimi možno gojiti cvetje brez drage kurjave. V velikih specializiranih obratih bi se cena cvetju znatno, znižala. Sedaj je cvetje pri nas zelo drago in ga marsikdo ne more kupiti, čeprav st to želi. Z večjimi količinami cvetja in primerno ceno bi lahko uspeSno natopili tudi na tujih tržiščih, kjer je cvetje ':cto iskano. Nemčija na primer uvo7i na leto nad 6000 ton cvetic, največ iz Italije, Irancije in Holandijc. Francija izvozi letno v severne dežele nad 2500 ton rezanega cvetja. Površine steklenih cvetličnjakov sc zato v nekaterih državah zelo hitro povečujejo. Na Gorenjskem lahko kupimo cvetje Ie v Kranju, na Jesenicah in poleti na Bledu. Cvetličarne pa bi bile potrebne vsaj v večjih industrijskih središčih. Kranj potrebuje sodobnejšo cvetličarno, ki jo namerava urediti Komunalni servis ob novem mostu čez Kokro. Kjer ni možnosti za ureditev cvetličarne, pa bi gotovo bila dobrodošla vsaj manjša vrtnarija, da bi v njej domačini lahko kupovali šopke, vence, lončnice ter Zelenjavne in cvetlične sadike. O možnosti za pridobitev take vrtnarije bi morati r vseh večjih gorenjskih krajih čimprej razmišljati. Na posvetovanja v Portorož« so strokovnjaki poslušali referat« o analizi tržišča cvetja, o rentabilnosti proizvodnje cvetja, o ekonomičnosti tehničnih naprav v vrtnarstvu, o zaščiti pred boleznimi in o škodljivcih, o sortimentih, kadru in šolstvu. Udeleženci so govorili med dragim o potrebi po osnovanju jugoslovanskega cvetličnega servisa, o prednosti dobro organizirane vrtnarske proizvodnje itd. Zanimivo j«, da potroši Slovenija od vseh naših republik največ cvetja: toliko kot vse ostale republike skupaj. Na prebivalca pride teta« približno 10 »vetov, kar j« skupaj okoli 15 milijonov cvetov. Seveda p« bi bila potrošnja ob dobro orga-irrziraai mreži cvetličarn lahko še veliko večja, na kar tudi na Gorenjskem ne I smemo pozabiti. družina trudila, da bi ga obvarovala kompleksov. Glavni principi staršev so bili: »k ničemur otroka siliti«, »dati mu največ svobode« in »potruditi se, da ne bo naletel na nikakršne težkoče«. Ce je otrok zbolel, so rpu to nadoknadili še z večjim razvajanjem. Starši so šli sedaj že tako daleč, da dovolijo otroku, da diktira na primer jedilnik, dan odhoda na počitnice, mesto letovanja itd. Vsako njegovo željo mu takoj izpolnijo. Kako potem tak otrok ne bi mislil, da je »središče sveta«? Vse matere težijo k istemu cilju: da so jim otroci srečni. Toda vprašanje je, če otroke usposobimo za življenje s tem, da jim stalno prikazujemo le njegove lepe strani. Seveda ne gre tu za to, da se mora v otrokovi glavi izoblikovati nekakšna mračna predstava o svetu. Ne, treba jih je vzgajati v veselju in živahnosti, toda naši otroci morajo že od malega vedeti, da so na svetu tudi prepreke, ki jih je mogoče prebroditi samo s potrpežljivostjo, naporom in delom. Celo tisti otroci, ki živijo v dobro situiranih družinah, morajo vedeti, da se z denarjem ne da vse doseči. Zato učimo otroke, da je v življenju nujno, da se od časa do časa srečamo tudi z neprijetnostmi in, da se bodo mnogo bolje počutili, če bodo re nezgode znali sprejeti z nasmehom. Ce na primer sinčka boli zob, se vam lahko smili, toda samo tedaj, če že samc ne toži preveč. Tedaj mu morate razložiti, da če res žefi postati odrasel, pogumen mož, ne sme sedaj dovoliti, da ga mučijo že "cisto navadne prehodne bolečine. Ce bomo otroke naučili, da se bodo zna'li obvladati, bomo naredili že zelo veliko Brez dvoma jim bomo le tako omogočiti, da bodo srečni. Ob lepem vremenu sc igrajo otroci v bližnjem gozdičku Na Trati pri škofjeloški železniški postaji rastejo novi bloki. V zadnjem bloku, ki je bil zgrajen pred dvema letoma imajo Dom igre in dela. Vsako jutro peljejo v vrtec svoje malčke mamice, zaposlene v Gorenjski predilnici ali v Jelovici in mirno, z zavestjo, da so otroci na varnem, odhajajo na delo. Tako se že v dopoldanskem času zbere v lepo opremljeni sobi kar lepo število otrok v starosti od drugega do petnajstega leta. Starejši otroci, ki hodijo v šolo in pridejo v vrtec k učnim uram, kjer jih nadzorujejo vzgojiteljice, pa pridno pomagajo mlajšim pri umivanju, oblačenju in se z njimi pridno igrajo. Tako starejši otroci pomagati mlajšim. Dopoldne in popoldne je v vrtcu 62 otrok, in sicer 41 predšolskih in 21 šolskih. Ob lepem vremenu se skupno z vzgojiteljicami podajo v bližnji gozd, doma pa se motijo z igranjem, risanjem in izrezovanjem najrazličnejših stvari. Včasih prirejajo razne prireditve na katere povabijo tudi svoje starše. Radi bi imeli otroško igrišče z gugalnieami, vrtiljaki itd., pa upajo, da ga bodo na prostoru pred blokom, v kratkem postavili. Vendar število otrok tako hitro narašča, da je nujno treba misliti na nove prostore v samem Domu. Najboljša pa bi bila rešitev z se pod skrbnim vodstvom uprav-1 gradnjo nove vzgojno - varstvene niče in dveh vzgojiteljic navajajo | ustanove. Ob tragični nesreći v Siražišć« Strožie ukrepe - za varnost na cesti Smrt 7-letncga Branka Zevnika, 30. marca letos, nas je vse močne pretresla In ponovno opozorila na nekatera dejstva v zvezi z varnostjo državljanov, še posebej otrok. lju dovolj obzirni in pazljivi. Kolikokrat se človek zgraža nad vožnjo voznikov, ki podijo svoje konje in vozijo tako, da se jim človek komaj izogne. Ceste v našem naselju so že tako slabe in ozke ter razen tega ponoči tudi premalo osvetljene. Posebno poglavje bi zaslužilo vprašanje otroškega zavetišča, saj je polno otrok, ki bi potrebovali vzgojo in varstvo, ker so v času odsotnosti staršev prepuščeni sami sebi. Igrajo se ne nevarnih krajih in s tem fie povečujejo možnost prometnih nesreč. Ceste v našem naselju služijo tudi za učenje vožnje na vseh mogočih vozfHh. Po vsem navedenem mislim, da moramo še strože ukrepati za varnost odraslih, posebno pa še otrok ter poskrbeti, da bi naše naselje So v korak z napredkom cestrroprometne varnosti na območju mesta Kranja. Stane Pretnar Medtem ko naše šole in sploh celotni propagandni aparat opozarja na upoštevanje cestnopro-metnih predpisov, se starši včasih vse premalo zavedamo pomena vzgoje naših otrok o predpisih prometne varnosti na cesti. St razišče pa je po mojem mnenju v tem pogledu vse premalo kontroliran teren. Naselje se vse bolj širi in hkrati z njimi tudi promet. Prometne znake in opozorila vse premalo spoštujejo tako vozniki motornjti vozil kot pešci. Neodgovorni vozniki mnogokrat vozijo po poteh, po katerih vožnja sploh ni dovoljena. Morda bi s povečano kontrolo naših organov, to Je cestnopro-metne milice, a predvsem I prijavo vseh onih, ki neodgovorno vozijo po cestah in poteh v tem predeiu mesta, lahko državljani sami veliko storili za preprečitev nesreč. Tudi vozniki — tokrat je otrok nesel smrt pod kolesi konjske vprege — niso v našem nase- Pred plenumom ObO SZOL na JesefifCcrh Premajhna zaposlenost in aktivnost žena Pisali smo že, da bo v Zagreba v aprilu kongres Zveze ženskih društev. Kot priprave na Kongres so po vseh občinah izvedli plenume občinskih odborov SZDL, na katerih razpravljajo predvsem o ženskah vprašanjih in hkrati volijo delegatke za omenjeni kongres. V Kranju, v Tržiču in v Škofji Loki so že bili taki plenumi, na Jesenicah pa bo v sredo, 5. aprila. Na njem se bodo zbrali vsi tisti, ki pomagajo pri reševanju problemov žena in družine. Problematika jeseniških žena je še prav posebno pereča, Na Jesenicah prevladuje težka industrija m se na eni strani ugotavlja majhna zaposlenost žen. deL sile, na dragi strani pa slaba kvalifikacija le-te. Sorjafcstilčna zveza je na pobudo stanovanjskih skupnosti izvedla med ženami anketo, ki vsebuje med drugim tudi vprašanja o vzroka njihovega nezapo-siovanja. Iz že vrnjenih izpolnjenih anket je razvidno, da sta nezaposlenosti krivi preobreme- njenost v gospodinjit «v ter pomanjkanje za ženo primernih delovnih mest. Na Jesenicah imajo le dve otroški ustanovi, in sicer Dom igre in dela na Plavža in vrtec v mesta poleg nove osemletke. Vrsta je torej problemov, ki jih bo treba na plenumu resno proučiti, skušati najti zanje rešitev in izkristalizirane prenesti na Kongres Zveze ženskih društev v Zagrebu. M- F. JtnŠobiograiija v začetku maja 1920 (kasneje 8ern bral, da je bilo šestega) sem 86 Peljal v Csap. Izstopil sem pri PfUatelju, nekdanjemu rdečear-^eicu, ki je bil takrat še vesel ijovek in nadvse naklonjen vinu. V>sern tednov kasneje so ga žan-ubili. Dopotoval sem zgodaj zjutraj, Popoldne naj bi delavcem v par-^ern mlinu govoril o narodnih j^blemih. Opoldne sem se čisto ^ sprehajal po obrežju Tise. -r^alim sem rekel, da se moram Popravljati na govor. V resnici imel vse večje načrte. Hotel 2* namreč napisati roman ali J*arno ali kaj podobnega, kar bi 5* naenkrat prineslo svetovno rj^o in nesmrtnost. Vsak drugi ?* tretji mlad intelektualec sanja Všteto stvareh. (Samo reven 2*- letrri pisaieljček bi bil zadovoljen tudi samo s slavo brez nesmrtnosti). Vendar sem šel nekaj stopinj pred mojimi sovrstniki. Bi! sem si na čistem, da mora biti moj roman ali drama bolj napet kot najbolj napeti detektivski romani, znamenit kot Vojna in mir, bolj globok kot Dostojevski, du-hovitejši od Mauppasaintove novele, moder in prijeten kot Mik-szath, v humanizmu se mora kosati z Romainom RoUandom. Razen tega mora iti v koraku z Maksima Gorkega, Andersena in Nex6ja poznavanjem in ljubeznijo do proletariata. V to sem bil prepričan, tega pa le nisem vedel, kako naj s pisanjem tega Ida si zagotovim svetoven sloves in nesmrtno slavo) mojstrskega dela pričneta. S tem sem si belil glavo, ko sem hodil po zlatem pesku ob Tisi, pod valujočimi sončnimi vrbami. Nenadoma me je nekaj zmotilo v mojih mislih. »Pomoč! Pomoči« V sredi narasle deroče reke se je prevrnil čoln. Ponesrečeni veslač se je obupno boril z rumenimi valovi. Požrl je veliko vode. Pozneje sem zvedel, da je bil brodolomce upokojeni učitelj, ki ni imel pojma niti o veslanju niti o ribolovu in je Sel z izposojenim čolnom ribe lovit. »Pomoč! Pomoč*" Ne da bi pomišlja!, sem se stekel in se pognal v vodo. Bila je ledeno mrzla in tok grozoten. Ko nem bfl v njem, Je izgledal veliko širši, kot prej z obrežja. Nisem slab plavalec, kljub temu sem se le s težavo prebil do usmiljenja vrednega ribiča. K sreči naju Je bok nesel v isto smer - skoraj skupaj — proti istemu vrtincu. Le nekaj metrov pred vrtincem sem ga zgrabil za ovratnik in starec je bil že skoraj na poi mrtev. Ostalo pa mu je še toliko moči, da se me je hotel krčevito okleniti okoli vratu. Ce bi mu to uspelo, bi bila oba izgubljena. Tako se nisem boril samo za življenje starega, ampak tudi za svoje. Po šestih ali osmih minutah, prav v trenutku, ko jim je na obrežju uspelo, da so odvezali čoln, s katerim so nama nameravali pomagati, sva dosegla breg. Tam se je že zbralo dvajset do petindvajset radovednežev, največ nedoraslih fantov. Prevzeli sb komaj živega starca. Ker so zrasli na bregovih Tise, so se na stvar dobro razumeli. Jaz pa sem začel iskati svoje čevlje in obleko. Zaman. Vse so mi ukradli. Od Werschovine Je brila iedeno-mrzla. božja. Moje mokro, ne preveč dostojno perilo se me je oprijelo kot oklep Šklepetal sem z zobmi in se tresel. — »N-na!« Bližal se mi je policaj, najimenitnejši med štirimi varuhi reda v Csapu. Mogoče mi bo našel obleko. Ni je dobil. Zapisal pa me je zaradi kršitve javne morale in odkritega zgražanja javnosti. To ni bilo prijetna Vendar ie neprijetnejši, naravnost mučen je bil popoldanski govor. Na mojem mršavem telesa Je visela izposojena obleka, kihal sem In kašljal. Približno tri mesece pozneje, v začetku avgusta, sem sedel (zaradi hujskanja k razrednem« sovraštvu) v samici policijskega zapora v KaesL T pretihotapljenem časopisa, ki sem ga us utiral od prve do zadnje vrstice, sera zasledil, da Je predaedm* ■■■j"J* odMko-val upokojenega ueUolja Josasa Kolka, kar Je netesna mati življenje. (sem zvedel iz ja 19» psoti . da Jaoett lov mladega človeka, ki ni znal ne plavati, ne veslati, a se je kljub temu upal s čolnom v deročo Tiso. Ta lahkomiseini mladi mož bi gotovo utonil, če ne bi njegove obupne klice na pomoč slišal Kolka, ki se je sprehajal vzdolž rake. Utapljajočemu je takoj pribit el na pomoč. Ko sem to čttal in to celo dvakrat, sem se začel tako glasno smejati, da je paznik na hodniku (tisti, ki je varoval demokracijo pred menoj) odprl vrata. Mislil je, da sem nenadoma znorel. Na njegovo vprašanje sem mu z m -jo kronično Hepetaivostjo povedal, za kaj gre. Z sanmvorjem me je poslušal do konca, potem se je ves jezen obrnil: »AH vas za čisto mč sram, da si izmišljate tako nesramne neumnosti*« me Je nanrarfl pošteno mnj-i se nisam od-zalost se sedaj Kar pa stari šolnik I streho delo, m m a) je S. ma- povedal, vendar m 8STRAN -■--—______ _^_SOBOTA, dne 1. aprila 1m1 aTvOK ZAKLADOVi TELESNA KULTURA /9. L. JTSrSA/SOA/ 151. — Na ladji nas jc bilo tako malo ljudi, da smo morali vsi brez izjeme pljuniti v roke in se lotiti dela — samo kapitan je ležal na krovu na žimnici in zapovedoval. Pluli smo proti najbližjemu pristanišču v Južni Ameriki, ker se brez novih mornarjev nismo upali voziti naravnost domov. Bili smo popolnoma izčrpani. Komaj smo zapeljali ladjo v pristanišče. Sence je pravkar zahajalo, ko smo se usidrali. Doktor in mr. Trelawney sta se brž odpravila na kopno in sta me vzela s seboj. 152. — Srečali smo nekega kapitana, ki nas je povabil na ladjo, kjer smo sc tako dobro zabavali, da smo se vrnili na »Hispaniolo«, ko se je že pričelo daniti. Na krovu has je sprejel Ben Gunn in nam povedal, kaj se je zgodilo. Silver jo je popihal. Toda to ni bilo vse. Enonogi Silver je skrivaj prežagal steno in vzel eno izmed vrečic z zlatniki. Vsi smo bili veseli, ker smo se ga tako poceni znebili. Naj končam mojo povest: najeli smo nekaj mornarjev in odpluli. Plovba je bila dokaj ugodna in na »Hispanioli« smo srečno prijadrali v Bristol. m Naša športna prognoza Kolo presenečeni V drugem kolu napovedovanja nogometnih izidov le ni šlo tako gladko, kot so predvidevali bralci, ki sodelujejo v naši rubriki. £ Triglav si je v Murski Soboti priigral »ničlo«, čeprav so bili prej vsi enotnih mnenj, da v tekmi z domačini ni kaj dobiti. (9 Drugo presenečenje je zmaga Šenčurja nad lanskoletnim prvakom — Planiko iz Kranja, medtem ko so napovedovalci računali obratno. Najbolj se je izidu približal Kranjčan Janez Zumer, ki je računal na remi. f» In še tretje presenečenje. — Dvoboj tekmecev za prvo mesto: Partizana in Tržiča se je v Škofji Loki končal z zmago gostov, ki so trenutno četrti s tekmo manj. — Končni izid je uganil le Lado Rome iz Ljubljane, sicer pa so neodločno napovedali še štirje. Zmago Mladosti nad Naklom so napovedali vsi, razen zmagovalca prejšnjega para, ki je zapisal »0«. Tudi dvoboj Prešerna in Jesenic ni bil problem, saj jo znano, da so Jeseničani zelo ofenzivni ter da se borijo za vrh prvenstvene tabele. Vsi sodelujoči napovedovalci drugega kola imajo torej le po dve pravilni prognozi. Kdo torej dobi nagrado uredništva? Odločili smo se, da bo z enomesečno brezplačno naročnino Glasa nagrajen Lado Rome iz Ljubljane, ki je pravilno napovedal enega izmed presenečenj. / Za jutrišnje tretje kolo smo prejeli tele prognoze: Triglav : Ljubljana Jesenice : Triglav B Mladost : Planika Tržič : Naklo Šenčur : Prešeren Slovan : Maribor ki so jih poslali (po vrsti — Tomo Stromajer, Stane Vertovšek, Zvone Zalokar, Anton Pust, Vlado Eržen, Rudi' Zalokar, Franc Suha-dolnik, Zvone Mlakar (vsi iz Kranja), Janez Hrovat iz Tržiča, Mat- nnš RflzoouoR NOBENO DELO NI LAHKO v* Dovjem pri Mojstrani nad Jesenicami nas je iznenadilo, ko smo videli na cesti ženo—costarko, Ano Legat, s samokoinico, lopato in železnimi grabljami. Nismo vajeni videti žene pri takem delu, ki je v resnici težavno in za ženo neprimerno. »Ali že dalj časa delate na ce- »Seveda. Bila sem zaposlena kot cestarka. Sedaj pa delam le honorarno po 4 do 6 ur na dan. Pravijo, da ni to za žensko.« »Kako da ste prijeli za to delo. ali ni pretežko in naporno?« »Nobeno delo ni lahko,« je dejala. — »Zlasti pozimi, ko som delala na cesti, je bilo mraz. Sedaj že gre. Vajena sem takega dela. Nič ni hudega. Tudi sicer pleskam po hišah, kar ni lahka stvar.« »Koliko ceste morate vzdrževati?« Ni vedela kilometrov. Le naštevala je 5 do 6 cest ali poti, vse tam okrog Dovjega, kar ona posipi je, čisti odtočne jarke itd. Pravkar so ji bili pripeljali tovornjak gramoza. Kar hitro ga je razvozila naokrog in z grabljami lepo zravnala. Nismo je pobarali o njeni starosti, to ni vprašanje za ženo. Povprašali smo jo le, če misli pri tem delu ostati. Zaupala nam je, da ji manjka še kar tri leta do pokojnine in si hoče tako pomagati. Je pa zmeraj delala na kmetih in je utrjena za težko delo. Zaželeli smo ji obilo uspeha. -1. c. sti?« smo jo pobarali. flllllllllllltlllltlllUlIlllllllllllIllillllllllllM jaž Senk in Alojz Zaje iz Kranja, Peter Klemene iz Medvod ter Ivo Zirovnik in Janez Zumer iz Kranja. Iz tedna v teden imamo več sodelavcev — danes je njihovo število naraslo na 14 — česar smo zelo veseli, vendar ni prav, da napovedujejo izide le Kranjčani ter nekaj častnih izjem. Kaj se na Jesenicah, v Tržiču, Škofji Loki, Šenčurju, Radovljici, Naklem in drugod nič ne zanimate za nogomet?! — S svojo prognozo dajete nogometašem nov elan, saj v napovedih vidijo vaše zaupanje v njihov uspeh. Tisti, ki imajo negativno stavno bilanco pa tudi ne kloni jo (to se prav lepo. vidi iz prejšnjega kola), ker je zanje to neke vrste vzpodbuda, češ, pokažimo, da le nismo tako slabi. — Za naslednje kolo vabimo k sodelovanju predvsem Tržičane, seveda pa so tudi napovedi ostalih dobrodošle! Poglejmo malo po današnjih prognozah! Tehtnica stave se je pri prvem paru nagnila v korist Triglava (22:6). Jeseni so Tri gla vani v Ljubljani sicer izgubili, toda tedaj je Kranj prvič zastopala mla- h n ni u neoeuo KRANJ — Dopoldne bo v Prešernovem gledališču ob 10. uri »Ura Pravljic«, popoldne ob 16. uri pa bodo člani Mladinskega gledališča uprizorili »Zrelostni izpit.« NOGOMF.T — Na igrišču Mladosti Planika : Mladost ob 10. uri, ob 14.30 Ljubljana : Triglav (mladinci), ob 16. uri Ljubljana : Triglav. ROKOMET -11. uri Mladost Na igrišču Mladosti ob Branik JUDO — Danes db 15. url in v nedeljo ob 8. uri prvenstvo Slovenije v koncertni dvorani Delavskega doma. JESF.NICr. — Danes ob 20. uri in v nedeljo prav tako ob 20. uri'bodo v gledališču »Tone Cufar« uprizorili ljudsko dramo v treh dejanjih F. S. Finžgarja »Razvalina življenja«. ZELENICA — V nedeljo ob 11. uri se bodo pričele medklubske smučarske tekme, na katerih bodo nastopili nasi najboljši smučarji. 2AF5NICA — Danes ob 20. url bo v Zadružnem domu v uprizoritvi LMS iz Zab-nice igra »Kam iz zadreg«. Jutri ob 10. uri pa Avto-moto sekcija iz Zabnice priredi športno tekmovanje »Lov na lisico« Start bo v Zabnici. Ob 16. uri bo v Zadružnem domu igra »Težka ura« v izvedbi mladine iz Bitenj. BITNJE — Danes ob 20. uri bodo mladinci iz Bitenj uprizorili v gasilskem domu »Težko uro«. Jutri ob 16. url pa isto tam igro »Kam iz zadreg«. Štiri Pred prvim kongresom telesne kulture Slovenije občinske športne zveze KRANJ, 31. marca - Doslej smo imeli na Gorenjskem samo eno občinsko športno zvezo, in sicer na Jesenicah. Prav v teh dneh pa so bile ustanovljene še štiri. Tako sta bili včeraj ustanovni skupščini v Kranju in Tržiču, v Skof ji Loki je bila že v torek, 28. marca, medtem ko bo v radovljiški občini danes popoldne. Na vseh teh skupščinah, ki so hkrati priprava na I. kongres telesne kulture, je bilo precej govora o nekaterih najvažnejših problemih športa in telesne vzgoje na Gorenjskem. Občinska športna zveza ne bo pozabila na podeželjska športna društva. Nudila jim bo več materialne in tudi moralne pomoči. Na kranjski ustanovni skupšči- precej jc bilo tudi govora o grad-ni so se zbrali predstavniki vseh j n^ centralnega stadiona in športnih objektov v kranjski komuni. Nerazumljivo se nam zdi to, da V Kranju: predvsem vzgoja kadrov športnih in telesnovzgojnih orga-1 nizacij. Po obširnem poročilu, ki ga je prebral predsednik iniciativnega odbora, tovariš Vili Planin-šck, so navzoči zelo živahno posegli v razpravo. Med drugim so poudarili, da bo potrebno posvetiti večjo skrb vzgoji kadrov in da bi pri občinski športni zvezi zato ustanovili poseben odbor. Ta odbor bi povezoval vse profesionalne športne strokovnjake, razen tega pa bi skrbel še za vzgojo novih. Prav tako bo treba izboljšati športne dneve na šolah, da ne bodo ti le običajni izleti v naravo, pač pa res športna tekmovanja. V prihodnje bo treba tudi več paziti pri gradnji telovadnic. Ne smejo se zgoditi' več primeri, da bi jih gradili kar tja v dan, ne da bi vprašali kakšnega športnega strokovnjaka. V Kranju nimamo sedaj niti ene telovadnice, ki bi ustrezala katerikoli športni igri v zaprtih prostorih. kljub številnim govornikom, ki so se oglasili k razpravi, ni nihče omenil gradnje stadiona Mladosti. Vsi pa vemo, da so v tem delu Kranja prav tako potrebni športni objekti, saj živi v Stražišču in okolici preko 8000 Kranjčanov. Ob koncu so izvolili upravni odbor Občinske športne zveze, ki mu bo predsedoval tovariš Srečko Skrt in 11 delegatov za I. kongres telesne kulture. V Škofji Loki: bolj opredeliti pristojnosti Občinske zveze £ ustanovne skupščine Občinske športne zveze v Kranju Ustanovna skupščina Občinske športne zveze je bila v Škofji Loki že v torek, 28. marca. Skupščine so se udeležili številni predstavniki športnih društev iz škofjeloškega in železniškega področ-}a, člani IO SZDL in predstavniki —katerih drugih organizacij. Nekateri udeleženci skupščino o bili sprva mnenja, da občinska »veza v škofjeloški občini zaradi •majhnega števila športnih in te-'eiv*fl najmlajših, tako imenovanih medve" in čebelic, ki pa se jih gorenjske naravnost bojijo, si i nimajo potr*00*^ kadra za njihovo vzgojo. Jasno, ,0 j mu krivi odredi in četr sami, ven**f precejšnje breme krivde t;idi okraj"0 »j rešinstvo, ki se je zato prc.vialo '>:*vz treb* Vse torej Še ni izgubljeno. Takoi I* .i rO<" pričeti z. načr:nim delom, ki •>*' j uspeh, da bodo taborniki v org««,r'C1 . , d& našli dovolj razvedrila in korutneg* skozi vse leto. eno«'