Anton Komar
Kobilar
Zrele črešnje so zobali kakor nič orabec, vrabulja, škorec in še en ptič. Priletel pa je o zlatem fraku mrčun: ¦»Kogar ni oolja. iti, bo čutil moj kljun!«; Vrabec, orabulja, skorec in ,še en ptič, vsi so šli proč, da ne bo tepeža. in prič.
Lep je res ta klatež, oisoko rumen,
z ženo zeleno pod jelso poročen.
»K je si p a ii bil?« začenja prepir,
čuti se nad tabo, ker je smelih manir.
Kmalu pojde na gosposki jug,
rad ga redko oidim — hoali naj ga drug.