Acta agriculturae Slovenica, 95 - 2, julij 2010 str. 211 - 212 Recenziji Jože MA ČEK Dušan Čamprag: Razmnožavanje šteto čina ratarskih kultura u Srbiji i susednim zemljama tokom 20. veka. Srpska akademija nauka i umetnosti, Ogranak u Novom Sadu. Novi sad 2007, 348 strani. V kontinentalnih, poleti toplih obmo čjih, kakor je npr. pri nas Panonska nižina so, kot je znano, škodljivci v fitomedicini poglaviten problem. Dodatno omenjeni problem otežuje še ve činoma monokulturni na čin rastlinske pridelave v teh pokrajinah, ki ga neizbežno spremljajo talni škodljivci. Seveda so v takih razmerah na čini zatiranja poglavitnih vrst škodljivcev na prvem mestu. Toda pri tem imajo odlo čilno vlogo na čini razmnoževanja teh škodljivcev. Tej sila zapleteni problematiki je namenil pri čujo čo knjigo dolgoletni profesor aplikativne entomologije na agronomski fakulteti v Novem sadu, akademik prof. dr. Dušan Čamprag. V uvodu je omenjeno, da je v knjigi obdelano 160 vrst škodljivcev na poljš činah. V okviru razreda žuželk so zastopani Orthoptera s 5,3 %, Homoptera z 12,6 %, Heteroptera s 7,9 %, Thysanoptera z 2,0 %, Coleoptera z 32,4 %, Lepidoptera z 28,5 %, Hymenoptera z 1,7 % in Diptera z 8,2 %. Posebej so obdelane razmere v Srbiji, Bolgariji, Romuniji in na Hrvaškem, ki mejijo z Vojvodino.Iz teh držav so navedeni tudi avtorji, ki so pisali o tej problematiki. V 1. poglavju so opisani dejavniki, ki opredeljujejo nihanje populacij škodljivcev poljš čin. Na prvem mestu so opisani ekološki dejavniki, nato sledijo abioti čni dejavniki. Znotraj njih je podrobno opisan vpliv klimatskih elementov, predvsem toplote s številnimi navedbami zahtev, ki jih imajo škodljivci. Nato sledi vpliv vlage, nato pa kompleksno delovanje toplote in vlage. Opisan je vpliv vetra in astronomskih dejavnikov, predvsem vpliv Sonca. Opis slednjega vpliva je posebno zanimiv, ker se v literaturi najde le redko. Naposled sledi še opis kako na škodljivce vpliva zemljiš če. Med bioti čnimi dejavniki je obdelan vpliv prehrane na škodljivce, delovanje naravnih sovražnikov, delovanje človeka (struktura setve, kolobar, prostorska izolacija, velikost polja, sorte, vpliv gnojil, vpliv fitofarmacevtskih sredstev, plevelov, namakanje in osuševanje, obdelava zemljiš ča, spravljanje pridelkov). Sledi kratek oris populacijskih teorij. Tu je nakazano, da ve čina ekologov soglaša, da števil čnost škodljivcev opredeljujejo vplivi iz sedmih skupin: 1. klime, 2. koli čine razpoložljive hrane, 3. konkurence v okviru vrste, 4. konkurence za hrano in prostor, 5. delovanja parazitoidov, 6. delovanja predatorjev, 7. spremembe genetskih lastnosti populacije škodljivcev. Po kompleksih dejavnikov, ki jim posamezni avtorji populacijskih teorij pripisujejo najve čji vpliv, se razlikujejo fizikalne teorije (odlo čilen vpliv toplote in vlage), bioti čne teorije (odlo čilni vpliv imajo bioti čni dejavniki, zlasti tekmovalnost), sinteti čne teorije (ki upoštevajo vse dejavnike, ki vplivajo na nihanje populacije), parazitska teorija (najve čji vpliv imajo naravni sovražniki), nadalje obstajajo še biocenotska teorija, klimatska teorija in teorija prenaseljenosti. Najboljša je Schwerdtfegerjeva sinteti čna teorija gradocenov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki skuša združevati vplive vseh naštetih dejavnikov. Zelo iz črpno so opisane možnosti za razmnoževanje škodljivcev poljš čin v raznih obmo čjih Srbije, kar tukaj ne kaže podrobneje predstavljati. Sila zanimiv je pregled hkratnih množi čnih pojavov nekaterih škodljivcev v Srbiji in sosednih državah. Širše zanimiv je nadalje pojav introduciranih migratornih škodljivcev na omenjenem velikem obmo čju. Naj med škodljivci poljš čin navedemo samo nekatere: Lixus scabricollis, Tanymecus dilaticollis, Leptinotarsa decemlineata, Diabrotica virgifera virgifera, Scrobipalpa ocellatella, Loxostege sticticalis, Grapholitha delineana, Autographa gamma, Agrotis ipsilon, Spodoptera exigua, Helicoverpa armigera, Vanessa cardui. Eurygaster integriceps in Pemphigus integriceps. Med škodljivci sadnega drevja je omenjen Quadriaspidiotus perniciosus, polifagne vrste slinarjev Arion rufus in A. lusitanicus ter zaradi izkopavanja rovov pomembna škodljivka obrežij potokov, rek in kanalov, pižmovka Ondatra zibethica. Glede na globalno otoplitev sveta zaradi toplogrednih plinov se obetajo tudi nevarne gradacije škodljivcev. Tem, razen nekaj izjem, toplota nasploh zelo prija, posebej pri procesih razmnoževanja. Tej tematiki je namenjeno obsežno, aktualno in glede literature povsem ažurirano poglavje. Sledi najobsežnejše poglavje o škodljivcih poljš čin. Med poljš činami so zajeta strna žita, koruza, sladkorna pesa, son čnice, soja, oljna ogrš čica, tobak, konoplja, hmelj, črna detelja in lucerna. Pri vsaki poljš čini so navedeni vsi pomembni in manj pomembni škodljivci, Jože MA ČEK Acta agriculturae Slovenica, 95 - 2, julij 2010 212 Nato sledi podroben opis vseh pomembnejših škodljivcev iz razreda žuželk, ki ga tu ni mogo če predstavljati. V tem poglavju pa so vklju čeni tudi škodljivi organizmi iz drugih skupin živalskega sveta. Tako so obdelane ogor čice (Heterodera avenae, H. schachtii, Anguina tritici in Ditylenchus dipsaci), polž (Deroceras agreste) in pršici (Tetranychus atlanticus in T. urticae), sesalci (Cricetus cricetus, Microtus arvalis, Mus musculus hortulanus. Apodemus silvaticus, Citellus citellus in še nekaj vrst, ki so se na obravnavanem obmo čju pojavile v obdobju od 1965 do 1989. Nato sledi poglavje z navedbami literature, ki obsega kar 31 strani. Med njimi pa skoraj ni slovenskih avtorjev, ker se pri nas s tematiko škodljivcev poljš čin ni nih če znanstveno ukvarjal. Sledi kratek povzetek v angleškem jeziku in register latinskih imen škodljivih organizmov. V tej recenziji smo lahko le shemati čno prikazali bogato vsebino te knjige, njene prave vrline pa se lahko odkrijejo šele pri podrobnejšem študiju. Posebej dragocen je seznam literature, ki nudi dobro izhodiš če za poglobljeno raziskovanje škodljivcev kmetijskih rastlin na obravnavanem obmo čju. Jože Ma ček Pero Štrbac, Ragheb Thalji, Bruno Toscano: Homoptera Sternorrhyncha Aphidodidea. Ekonomski važnije vrste vaši u biljnoj proizvodnji. Univerzitet u Novom Sadu, Poljoprivredni fakultet Novi sad. Novi Sad: 2009, 212 strani. Kot izhaja iz naslova založnice je knjiga sicer zamišljena kot monografija, bo pa z lahkoto služila tudi kot dopolnilni univerzitetni u čbenik entomologije za poglavje o listnih ušeh študentom agronomije, biologije in sorodnih disciplin pri diplomskem in podiplomskem študiju. Zaradi zanimivega prikaza in številnih ilustracij pa bo dostopna tudi bolj razgledanim neposrednim gojiteljem kmetijskih rastlin in številnim entomološkim amaterjem. Knjiga je po zapisu recenzentke prof dr. Tatjane Kereši razdeljena v deset poglavij in sicer: Uvod, Sistematika Homoptera, Morfologija listnih uši, Na čini lova in preu čevanja listnih uši, Ocena napadenosti in škodljivosti listnih uši pri poljš činah, Ocena napadenosti in škodljivosti listnih uši pri vrtninah, Ocena napadenosti in škodljivosti listnih uši pri sadnem drevju, jagodi čevju in vinski trti, Pregled listnih uši s kratkim opisom, Metode zatiranja listnih uši, Literatura in Dodatek. V poglavju Sistematika Homoptera je na podlagi podatkov ve č doma čih piscev prikazana razdelitev reda enakokrilcev, ki je preprosta in prakti čna za uporabo, s kratkim opisom podredov in družin. V poglavju o Morfologiji listnih uši je opisan zunanji videz krilatih in nekrilatih osebkov, poudarjene so poglavitne zna čilnosti za identifikacijo vrst, prikazan pa je tudi popoln ali nepopoln ciklus razvoja. Nato sledi opis metod lova in preučevanja uši na rastlinah, njihovo spravljanje z rastlin, štetje, spremljanje leta in preu čevanje listnih uši kot vektorjev virusov. V naslednjih treh poglavjih je pri treh skupinah kmetijskih rastlin prikazano ocenjevanje napadenosti in škodljivosti (strna žita, koruza, sladkorna pesa, son čnice, tobak, mak in hmelj, krompir, zelje, grah, nizki in visoki fižol, kumare, dinje in lubenice, jablana, hruška, sliva, breskev in marelica, vinska trta). Najobsežnejše je seveda poglavje Pregled listnih uši s kratkim opisom, kar 96 strani, ki zajema gospodarsko najpomembnejše vrste v rastlinski pridelavi, kakor tudi nekatere druge manj znane vrste, katerih pojav je mogo č v Panonski nižini. Pri 52 vrstah listnih uši so prikazani razširjenost, zna čaj in pomen, morfologija in taksonomija, na kratko so razloženi tudi razvojni krog, škodljivost in na čini zatiranja. To poglavje je tudi bogato ilustrirano z risbami, kjer so ponazorjene morfološke zna čilnosti listnih uši. S tem je omogo čeno sorazmerno lahko in hitro ter dovolj zanesljivo razpoznavanje posameznih vrst listnih uši. V poglavju o literaturi je navedeno 206 enot, od tega 98 doma čih in 108 tujih in sicer le tistih, ki v glavnem besedilu niso bile posebej omenjene. Od slovenskih avtorjev sta navedeni le dve objavi rajnega prof. dr. Franca Janeži ča in proti pri čakovanju angleška poljudna strokovna knjiga A. Brooksa in A. Halsteada, ki sem jo podpisani prevedel leta 1985 in je v založbi Kme čkega glasu izšla pod naslovom Bolezni in škodljivci vrtnih rastlin. Bolezni, škodljivci in motnje pri sadnem drevju, vrtninah, okrasnih rastlinah in tratah. Kot sklep lahko povzamemo, da je avtorjem uspelo napisati znanstveno zanimivo in široko uporabno knjigo. Agronomski fakulteti v Novem Sadu pa velja izre či pohvalo za njen založniški podvig. Jože Ma ček