58. številka.
Ljubljana, v soboto 11. marcija.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan ».vetfer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za rt str i j s k o-og ers k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta s gld . za Četrt leta 4 gl<l Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta :i gld. ;i0 kr.. za jeden mesec l gld. 10 kv. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po :$u ki-.
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat (teka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmanu hi.'i .(JledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagoToJijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Za za fetrt
Peticija,
katero  so  odposlali  občinski  predstojniki iiirsko-bistriškega okraja na državni zbor po gosp. poslanci Ad. Obrezi, se glasi: Visoka zbornica poslancev!
Slovenci se uže dolgo let bojujemo za pravice, ki nam gredo po naravnih in državnih postavah. A dosegli smo do zdaj le še malo. Bojevati se nam je proti močem in silam, ki nam nijso nikakor jednake. Nasprotovale so nam do zdaj tako najvišje, kckor najnižje oblasti. Priznale so se nam sicer m\ papirji jednake pravice z drugimi narodi, a V vsakdanjem življenji bilo je vse drugače. Imelo se je za dižavni namen, nas ponemčevati in poita-lijanČevati, in trd boj smo imeli, da smo si ohranili vsaj slovensko ime.
Zaradi tega smo t veseljem pozdravljali Taaffe-jevo ministerstvo, ki je obljubilo, da hoče biti vsem narodom avstrijskim pravično, ,in upali smo ter upamo še vedno, da se ta obljuba uresniči.
Nekoliko se je pač na bolje obrnilo. Politični uradi v obče ne prezirajo več milega našega jezika ter nam tudi v slovenščini dopisujejo. A žalostno je v tem oziru pri naših sod ni j ah. Tu se uraduje večjidel, in pri nekaterih sodnijah po Slovenskem izklj učljivo nemški. Gospod predsednik c. kr. nadsod-nije v Gradci je ljut sovražnik Slovencev, mraz ga strese, kadar kaj čuje o slovenščini. Od njega nij-mamo nikdar pričakovati spoštovanja našega jezika. S čudovito brezozirnostjo odrekuje grafika nadsodnija Slovencem pravice, katere so jim zagotovljene v zakonih in miuisterskih naredbah. Z izmišljenimi in samovoljnimi razlogi izbacuje se slovenščina pri sod-nijskih uradih.
Sklicuje se na §. 13. obč. sod. reda. In ravno ta paragraf govori za nas, ker pravi, da se morajo stranke v svojih govorih, pravdnih spisih posluževati „deželnega jezika", a ne  nemškega. Kdor
torej ne prizna, da se sme pri sodnijah slovenščina rabiti, tudi ne priznc, da je n. pr. na Kranjskem slovenščina deželni jezik. Tega pa vender še nij nihče trdil. Izmej jezikov, ki so v Avstriji navadni, se po postavi samo židovskemu ali hebrejskemu jeziku ne priznava jednakopravnost. Da bi veljala tudi glede slovenskega jezika jednakn izjema, nij izrečeno v nobenej postavi.
Dalje pravi člen 19. drž. osn. postav, da je vsem deželnim jezikom zagotovljena jednakopravnost v šoli in uradu. Kdor tedaj trdi, da slovenščina nij jednakopravna in da se pri sodnijah ne sme rabiti, s tem tudi trdi, da slovenski v Avstriji nij navaden jezik, on tajf bitje slovenskega jezika. Tako sklepa zdrava pamet, drugače ne more biti. Čemu se izdavajo državue in deželne postave v slovenskem jeziku ?
A naši mogočni nasprotniki si razlagajo postavo glede* rabe jezika pri sodnijah po svojej glavi in trmi zoper zdravo pamet, in prišlo je tako daleč, da slovenski, na Kranjskem vender jedini pravi deželni jezik nijma pr: naših sodnijah še take veljave, kakor jo je imel pred letom 1848. in da je pravda ničeva, ce se je obravnavalo v slovenskem jtziku. Iznajdba tega ničevostnega uzroka izvira iz golega sovraštva proti domačemu našemu jeziku in zanikuje bilje Slovencev in jezika njihovega.
Navedemo samo jeden vzgled.
Znano je, da pri napravi novih zemljiščnih knjig c. kr. nadsodnija po razglasih priobči, kedaj dobodo nove knjige veljavo itd. Ti razglasi se morajo objaviti tudi pri dotičnih občinah. C. kr. nad sodnija pošilja vsem sodnijam in občinam po Slovenskem samo nemške razglase, ne vprašaje zato, ako v občini kdo ume nemški ali ne. Tako se godi tudi v našem okraji, ki ima nad jednajst tisoč Slovencev, a ne jednajst Nemcev. Več občin je, v katerih ne ume nihče nemški. Ko se je nekdo izmej podpisanih županov pritožil,  da nemškega razglasa
ne more sprejeti in prijaviti, ker ga ne ume, se mu je po ukazu c. kr. nadsodnije na hišo pribil. Nij ga Nemca v celej občini, a razglasi, ki so namenjeni občini, morajo biti nemški. Stvar bi bila smešna, ako bi ne bila resna. Taki razglasi ne morejo imeti po nobenej postavi veljave, tako se godi težko še kje na svetu.
Po takej poti do sprave nikdar ne pridemo, ker Slovenci smo v svojej deželi domačini in ne moremo trpeti, da se tako prezirajo pravice uašega jezika.
Jedina pot, katera more vzeti našim nasprotnikom moč, nas zatirati, bi bila, dn bi se s strogimi zakoni prisilili spoštovati naše jezikovne pravice. Naši nasprotniki nas tudi uče, kako potrebno bi bilo, da bi se za slovenske sodnijske okraje ustanovila skupna c. kr. nadsodnija in sicer v Ljubljani — v središči slovenskih pokrajin.
Podpisani župani občin ilirsko-bistriškega okraja se torej do visoke zbornice obračajo s ponižno prošnjo, da ona blagovoli slovenskemu jeziku po ustavnem potu pripomoči do jednakopravne veljave v uradih in posebno pri sodnijah na Slovenskem in na to delati, da se za slovenske sodnijske okraje ustanovi c. kr. nadsodnija v Ljubljani.
V II irske j Bistrici, dne 4. marcija 1882. Slede podpisi vseh (11) občinskih predstojnikov ilirsko-bistriškega sodnijskega okraja.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 8. marca |I/.v. dop.]
V torek 7. t. m. pričela se je državnozborska seja ob 11 V*, uri. Predsednik roinisterstva naznani, da je vlada na temelji zakonite pravomočnosti pro-vedla izjemni sod za okraje Kotor, Metkovič in Dubrovnik.
Potem nadaljuje se razprava o proračunu in sicer o titulu »srednja učilišča".
Poslanec Ilevera odločno terja od vlade, naj
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostoslav Kretanov.) IV.
Po Savinjskej dolini.
Da-si tudi naš Preširen pravi:
„Kdor govoriti kaj ne ve, Ta vreme hval' al' toži",
a vender človek Cesto, pri vsem obilji govornega gradiva nehote zagodrnja nad „slabim vremenom", zlasti popotnik, ako mu jesenski dež pota zalije.
Isto tako je tudi meni, ko sem drugo jutro po tistem izletu k Jezeruiku iz postelje skočil, zdrznila z jezika nejevoljna beseda, kajti skozi rosnata okna kazal mi je Jupiter Pluvius toliko -čmerikav obraz, kakor bi Be bil prejšnji dan napil — celjskega vina. Bil vam je to pravi „katzenjammer-gesicht", katerega sem se ustrašil, kakor kmet — biriča! In po tem skremženem obrazu cedile so Be debele solze, da je kar od — kapov teklo!
Da li nij to prijetno npotovanje za kratek čas", ka-li? V tem ko človeka pete srbe po dolgo zaže-ljenej cesti, mora gledati izpod strehe kakor polž iz svoje kopanje, kedaj li se bode ocedila z oblakov vsa ta jesenska sirodka: rad bi ga poznal nfilozofa", kateremu bi pri takem vremenu duša ne pala z ravnotežja! — In nič manj, nego celih štirinajst dnij trajala je ta — vodena jeremijada!
V svojej obupanosti nad tem vesoljnim potopom sem zašel, — kar sicer nij moja razvada, v
— kavarno. Ustrezaje zvedavosti po usodi svojih rojakov, zahtevam slovenskih časnikov; ali obskričen, ob ušesih od dunajske mode oblizau natakar „črne vode" me zavrne: „Bei uds liest kein Mensch diese
— Bauern-Kalender !u
„No— „in derNoth friast der Teufel Fliegen": donesite mi torej ^gosposkih koledarjev" uka-žem hladnokrvno kakor kak blaziran Anglež, premda mi je kri vrela po žilah, kakor lug v kotlu, na kar ■''o/ nagromadi cel plast nemških novin pred mano.
Mehanično kakor kuhanega raka iz lonca, potegnem iz gromade — majhen list, tiskan na precej kosmatem papirji.   Ko zasadim svoj pogled v
njega vsebino, začne mi šumeti po glavi, kakor bi imel v njej mlin na veter: črno na belem vidim namreč tiskano ondukaj, da „Slovenci nij smo drugo, nego — poslovenjeni (m c rman i !
„0, velik je — Rakuž in — Bosizzio njegov prorok!" vzkliknem ves presunen od čudotajstva tega razodetja. — Zakaj je bila ta luč celjske modrosti skrita toliko časa pod mernikom? ... In ta presvetljeni pruski apostol ne gre oznanjevat svojega blagovestja — Guiukafrom, ki so izvestno tudi le raznarodeni — Nemci? . . . Jasno je vsekako, da, koder raste — želod, ondu so bivali nekedaj i Hermanovi sinovi! ... O, ko bi nam bili celjski učenjaki uže prej rnzvoz.ljali to historično uganjko — koliko prevar bi si bili prihranili mi zaslepljeni Slovenci ! Tembolj obžalujem, da bode tu in tam kak neveren Tomaž pri tem Rakuževem evangeliji zmajeval z glavo, liki Goethejev „Faust", rekši: „Die Hotschaft liür' icb wohl, Jedoch mir fehlt der (llaubo",
kajti za nas Slovence nij druzega izveličanja, nego da poskačemo — Bismarku v koš, da nas odnese v obljubljeno deželo — pangermanskega „rajha" . .
hitro izvede resolucijo, ki je bila sprejeta v državnem zboru pri debati o proračunu za leto 1880, vsled katere imele bi se sprejeti v državno upravo češka srednja učilišča na Češkem in Moravskem. Govornik dokaže s številkami, koliko imajo Čehi pravic in dolžnostij: Na vsa češka srednja učilišča (gimnazije in realke) je za 1. 1882. skupna stota 1,101.000 gld. postavljena v proračun; za češka učilišča moralo bi torej 724.000 gld. biti odmerjenih, za učilišča nemška pa samo 367.000 gld. V resnici pa je to se ve da drugače: za češka učilišča odmerjenih je 678.193 gld. za nemška pa 527.907 gld. V volilnem okraji Kolinskem plačuje se letnega davka 6,279.000 gld., direktnega davka 931.408 gld. Zato sme se terjati, da vlada srednja učilišča tega okraja kakor hitro mogoče sprejme v državno upravo; zaradi tega pa se se ve da ne sme predbacivati nikake milosti, nikake koncesije. To je le mali ael ogromnih čeških svot, ki teko v državno blagajno Za proračun glasuje govornik le v nadeji, da vlada izpolni opravičene njegove terjatve.
Ciani vpraša navzočnega vladnega zastopnika, je-li vlada namerava zrušiti italijanski gimnazij v Tridontu. Sekcijski šef Fidler to vprašanje zanika.
Dr. Kronawetter smatra naredbo naučnega ministerstva iz 1. 1880. o prenapolnjenih srednjih uči-liščih za tako, da je ž njo ubogo prebivalstvo po-tisneno v škodo.
Poslanec Tilšer predlaga resolucijo za zje-dinjenje srednjih učilišč (gimnazij in realk). Resolucija se podpira dovolj no.
Titula „srednja učilišča" in „vseučiliščne knjižnice" se sprejmeta.
D r. H a 11 w i c h govori potem celo uro o obrtnih učiliščib. Obrtna učilišča dejana so v področje naučnega ministerstva, prizuano je s tem, kako važen je obrtni pouk. V proračunu odmerjenih je za ta važna učilišča svota 444.870 gld. Ta svota je premala. Slednji čas so se baje nadeje za ta učilišča zelo zmanjšale.
Poslanec A dame k obžaluje, da so Čehi, kar se tiče obrtnih učilišč, zelo na slabem. On želi, naj bi se koristi češkega naroda glede teh učilišč ne prik raj sevale več ter naj se tudi na tem polji izvede narodna ravnopravnost.
Poslanec Wiesenburg trdi, da je zelo potrebno, da se več pozornosti daje izobraževanju delavskega stanu! Zato je on za ustanovljenje delavskih komor.
Dr. Banhans odgovarja Adamku in trdi, da se je Čehom uže pod prejšnjim ministerstvom ponujalo raznih obrtnih učilišč, a da oni jih nijso hoteli, češ, ker je bil finančni minister Nemec!
Po govoru poročevalca J i reč k a seje dotični titul vzprejel.
Na vrsti so narodna učilišča.
Dr. Hoffer pripoveduje, da predstojnica Sa-
lezijank (samostana na Dunaji) nij dovolila nadzorovati svojega učilišča in sicer radi tega ne, ker je cesarica pokroviteljica tega samostana. Cesar pa je potem odloČil, da se ima ravnati po postavi. Govornik obžaluje novelo o šolskem zakonu in se boji, da učilišča postanejo zopet naboženska.
V denašnjej seji odgovoril je sekcijski šef Fidler napadom dr. Hofferjevim. Samostanska učilišča nadzorujejo se po istem zakonu, kakor vsa druga učilišča. Tudi samostanska učilnica Salezijank se nadzoruje. Z dotičnim nadzornikom pa mora vedno tudi iti duhovnik, tako je dogovorjeno z nad-škofijstvom.
Poslanec Fr. Weber (župnik na Moravskem) biča na prav drastičen način stranko levičarjev in židovstvo. On pravi, da je čudno, da so se oni, ki se tako radi šolske varuhe imenujejo, koj zadaj se koncentrovali, ko je bilo češko vseučilišče na dnevnem redu. (Veselost!)  Oni so pač za prosveto češkega ljudstva manj vneti, nego zato, da dobro stoj' tabak.   Se ve da, če gre zato,  zidati nemško šolo tam, kjer niti vrabec ne postavi svojega gnezda, je to kaj druzega. (Veselost!) Da mora zakon o narodnih učilnicah biti popravljen, je očividno; naj se vender tako hudo ne protivijo, stopiti raz paradnega konja, ki ne more več dalje. Zakon o ljudskih učdnicah tlači kmeta le preveč.   Židovskih šol ne maje nikdo; kristijanske učilnice  razdirati bil bi zločin.   Čudno je, da se vedno zahteva samo brez-verske šole,  pa samo ob sebi je razumljivo, da ne izraelskih.   Koroškemu levičarju vit. Moru,  ki je o štajerskem kaplanu  pripovedoval nek dogodek, odgovarja Weber, da ta kaplan nij bil Slovenec, temveč Nemec; od vseh stranij pa se mu je dalo spričevalo, da je njegov značaj čist. Kakov krik je bil to, ko je nekov poslanec le malo neprijetno govoril o učiteljici v Plzou; se ve da, čast duhovnika  sme se  napadati  brez okolišev. Kako malo je liberalcem  do učilnic, dokazujejo prazne nemške šole.  Se ve da, šibo se je odstranilo, svečanosti o skušnjah, podobe in jednaka darila so tudi odpravili.   Kdor tako darila radi gizdavosti prepo veduje, moral bi najprej pri sebi začeti. Šolski nadzorniki na Moravskem ne store svoje dolžnosti; oni gledajo le na to, kako se germanizuje.   To so „pedagogiski uzroki". Njih nevednost je marsikateri-krat drastična. Jeden teh j e trdil, da j e šota (Torf) ruda!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. marca. Včeraj bila je v državnem zboru raz prava o poglavji „pravosodno ministerstvo" In pri poglavji tem oglasil se je tudi dr. V o a n j a k, ki ne zamudi nobene prilike, da se poteza za naše pravice.  Dr. Vošnjak odkrival je krivice, katere se gode slovenskemu narodu s tem, da se mu pravica
deli v tujem, neznanem mu jeziku. Dalje kazal je, kako nasprotuje vitez Waser določbam ministerstva. Ta govor dr. Vošnjaka priobčili bodemo pozneje po stenografičnem zapisniku. Na besede dr. Vošnjakove pa je odgovoril pravosodni minister Pražak takole: „Dr. Vošnjak, ki je danes govoril zelo razburjeno, naj ne pozabi, da ima opraviti s sodniki, ki so prisegli in da nadsodnije predsednik vitez Wa-ser, kateremu moram spričalo poštenjaka kot sodnika in vestnega moža dati, nijma sam po svojih mislih odločevati, marveč da je graška nadsodnija, katera se na moje veliko obžalovanje postavlja na stališče, katerega ne morem deliti. Kolikor je na meni, ne bom zamudil dati pouka. Kakor bi obrnil roko, se ne da to napraviti drugače; a delal bodem na to, da sr bode jednakopravnost izvela tudi tam, kjer se še nij izvela, in kakor sem uže o drugej priliki omenil, namerava vlada predložiti postavni načrt, kateri bode odpravilvse dvojbein dvoumnosti, katere so se do zdaj pri razlaganji, tolmačenji, posameznih določb in zakonov glede jezikovnega vprašanja prikazavale." —
Komisija, katera se je sestavila v to smer, da se posvetuje, kako bi se moglo v državnem gospodarstvu kaj prihraniti, imela je pod predsedstvom grofa llolien«ar<a uže več sej in sklenila, kolikor se ve, naj se administracija in justica napravita prostejši, naj se avtonomija razširi in naj se zmanjša kolikor mogoče število uradnikov.
O vstaji na Jugu piše „Tribttne": „Kakor se glasijo denes poročila fml. Jovanoviča, misliti je, da so dnevi vstaje v Krivošijah sešteti. Do zdaj je bilo stališče vstašev mej Knezlacem in Dolenjo Ledenico ostalo nedotakneno, a odkar so vzele cesarske čete Vratlo in Ubije, ne bodo se mogli dalje pomikati. Ves načrt poveljnikov je na to namerjen, da se obkolijo vstaši. Slednja poročila pravijo, da so Poljice zgorele in kaže se, da bode jednaka usoda doletela tudi vse druge kraje, katere imajo vstaši v svojej oblasti, predno jih zapuste. Ista usoda preti tudi v Hercegovini od vstašev zasedenim krajem, iz katerih se zdaj sorodniki vstašev, žene in otroci izseljujejo v Črno goro. Pozneje šli bodo tudi drugi vstaši za njimi, ko bodo uvideli, da se je nemogoče dalje upirati prevelikej množini cesarskih čet in da tudi ne morejo dobivati več potrebnega živeža. Tem ljudem (v Hercegovini) ostalo ne bode druzega nego nepogojno se podvreči ali izseliti se."
Vnanje države.
Angleški list „Times" pripoveduje svojim vernim, da je bila Avstrija začetkom proti razglasitvi Srbije kraljestvom in da je v to dovolila še le potem, ko jej je Srbija obljubila, da hoče izpolniti nekatere pogoje. Nu, takim glasovom menda nihče ne veruje, kajti znano je, da tega razglašenje nobeden več preprečiti nij mogel, ker je bilo to razglašenje uže davno določeno — le ministerstvu Piro-čančevemu je bilo na voljo dano, izvoliti si čas tega proglašenj a.
Dopisi.
■z Celja [Izv. dop.] C. kr. nadsodnija graška jo v pravdi Blaža Šporina po dr. Srnci proti Matiju Tekalcu po dr. Glantschniggu zarad 85 gld., katera se je vršila pri tukajšnjej okrajnej sodniji in v katerej je bila tožba v slovenskem jeziku pi-
Da, zdaj še le vem, zakaj nekateri naši „prosvet-Ijenci" napeljujejo plitvo vodovje naše Save v prostrano strugo nemškega Rena! .... Oj ti zviti Rakuž:
„War* die Sache nicht bo verflucht gescheidt, Man war' versucht sie dumm zu nennen!. .
Jezen zalučim cunjasto „Celjanko" pod mizo, plačam „crno čorbo" in zbežim na zrak.
Toda — pod kapom nij da bi človek stal pri takem vodopadu! Stopim torej kar skozi prva vrata, nad katerimi kima „božja roka'-. Da vihar svojega srda nekoliko utešim, dam si naliti čašo z — vinom; ali jedva mi navduševalni trsov sok zdrsne po grlu, začne mi cviliti po zobeh, kakor bi bil grizel — železne strune.
Gostilničar, opazivši moj kisli obraz, nasmeje se mi škodoželjno, rekoč: Presladko je, kaj ne da. A kaj hočete:
„Cillier Kinder, Tüfferer Weine und Prassberger Loden, Wenn die gerathen, da muss man sie loben!"
Klavern zapustim ,,vinski hram" ter krenem v zavetje — hmelj eve sence, češ, da si grlo sperem z — ječmenovo vodo. In glej 1 pri tej rjavi mezgi se mi razveže jezik in maslo — nemške zgovornosti
se mi začne cediti raz njega. Dakle je ipak istina, kar mi je zatrjeval nek nemški derviš, da človeku ob pitji piva nemški jezik, ki se mu baš tako prilega, kakor — kvargelji, kar nehote* v ustih vzrase . .. Toda, čim več sem zlil v se te čarodej ne nemške pijače, tem bolj sem postajal melanholičen, naposled se me loti tolika breztolažnost, kakor bi bil požrl vso Ed.Hartmanovo: „Philosophie des Unbewu8stenu. V sreči se spomnim Bismarkovega izreka: „Das Bier macht faul und — dumm l" popustim Gambrinu posvečeni „humpen" ter preskočim „circulus vitiosua" pivarnega soparja . . .
In glej čudo! raztrgalo bo je zagrinjalo jesenskih oblakov in slovanski oča Daždbog me pogleda z višave toli milo, da mi srce v nedrih zaigra: naglo ostresem blato — celjskega mesta ter hitim ven na deželo, materi prirodi v naročje.
Ne brigaj e se za smer svojega pota, korakam iz mračnih ulic v beli dan. Stoprv nekaj streljajev zunaj mesta opazim, da se mi noge pomičejo proti zapadu in ko zavrtim svoj pogled po širnem okrožji, razgrne se pred mano plodovito polje divne — savinjske doline, raztezajoče se mej prisojnimi holmi, v širjavi, katere ne preseže človeški glas. Pod no-
gami se mi razvija ceste svetli trak, razpet mej gredami skrbno obdelanih njiv; lične vasi liki črede ovac me pozdravljajo izmej košatega ovočnega drevja in po jasnih gričih blišče, kakor golobje na sleme, nih bele cerkve; ondu ob vznožji osojnega brda šumi Savinje bistro valovje, a gori na zapadu se dvigajo v sinji zrak solčavskih planin čestita temena . . .
Nerad odvrneš zavzete oči tej prekrasnej panorami, katere se ne moreš nagledati nikdar: zdaj ti vzleti pogled po gozdnatih osojnih hribih na levo, potem zopet ti počiva oko na valovitih potezah solnč-natih brd, po katerih se vijo trsove brajde; in ko Be ti napase vid na pisanej preprogi livade, uglobi se ti v morje sinje-vijolica stih boj, ki čarovito pre-prezajo bliščeče glave planinskih velikanov.
Tukaj v tej lepej dolini preživel sem krasne jesenske dneve, uživaje mirno in brezskrbno prijetni čas „babjega leta", ki je prelo sreberne svoje niti po jasnem vzduhu. Hodeč brez sin o t eni o od sela do sela, premeril sem cvetoče pobočje Savinje, ki se vije nalik srebernemu pa3U mej zelenimi senožeti. Ustavil sem se, kadar in kjer se mi je baš račilo ter spal skoro vsako noč pod drago streho; in povsod, kamor me je noga zanesla, vzprejeli so me prijazni,
sana, odlok pa, s katerim se je obravnava razpisala, v nemškem, kateri odlok je zadobil pravno moč, v katere j se je obravnavalo nemški in je izšla tudi nemška razsodba, to razsodbo, obravnavo |
• I
in odlok, s katerim se je obravnava razpisala, za- j vrgla in velela,  da se ta tožba, ker nij  pri sod- i niji v navadnem nemškem jeziku pisana, pri sod- j nij i ne sprejme in da mora odvetniku dr. Srneu j na prosto voljo biti, to tožbo v nemškem jeziku zopet vložiti in sicer glede na to, da ne oziraje se na ! toženega, kateri zarad tega nij  odgovarjal  na od sodnije sprejeto tožbo, ker je pisana slovenski, oziraje pak se na ukaz justičncga ministerstva od 15.   suica   1862  št.  865., kateri  jedino le slovenskega jezika zmožnim strankam polajšanja dovoljuje, se je s sprejemom te tožbe grešilo zoper §. 13 o. s. r. in se je zgodila ničevost, katera se ima eioffo odstraniti, ker nij  bila v  pri sodnijah na spodnjem Štajerskem jedino narodnem nemškem jeziku pisana, ker jo je pisal nemščine zmožni odvetnik,  kateremu  pa z ravno navedenim ukazom justičnega ministerstva od 15. sušca 1862 broj 865 jedino  le  slovenskega jezika  zmožnim strankam dovoljena polajšanja ne pristojujejo in se naredbe §.13   o. s.  r. niti s članom   XIX. postave od 21.  decembra  1867 broj   142  d. z., niti s kako drugo postavo spremenila nij.
Domače stvari.
— (Jour fixe) literarno zabavnega kluba je denes zvečer pri Tavčarji.
— (Č it al niča ljubljanska) priredi jutri ob Va8. uri zvečer društveno besedo, pri ka-terej se poje Nedvedov zbor: „V ljubem si ostala kraji", Mendelsohnov dvospev „Miru ljubav ne zna", Eisenhutov „San" in šesterospev iz „Lucia di Lamer-moor". Kot zadnja točke predstavlja se igra ,,Pol vina, pol vode".
— (Godba.) Jutri o Va 12. uri dopoludne svirala bode v „Zvezdi" vojaška godba pešpolka Veliki knez Mihajl.
— (Za „Narodni dom") došlo je po gospodu dr. J ur. Ku Itérer j i, odvetniku v Veli-kovci, 22 gold. Beležeč ta faktum, izražamo svojo radost nad tem, da celo koroški Slovenci spoznavajo važnost tega podjetja in z mirno vestjo lahko rečemo, da „še Koroška nij izgubljena!"
— (Nabiranje prostovoljnih doneskov za „Narodni dom") posebno izvrstno napreduje v Trstu in njegovej okolici. Kakor vselej, tako tudi sedaj tržaški Slovenci dokazujejo, da jim je pred vsem sveta ideja celokupnosti slovenskega naroda in da ne gojijo separatističnih teženj celoti na kvar. Žal! da tega ne moremo reči o vseh Slovencih,
— (Prošnje za popolno izvedenje ravnopravnosti slovenskega jezika pred sodnijami) poslale so državnemu zboru nadalje
občine: Veliki Okič, Velika Varnica, Sv. Andrej v Leskovci, KoriŠnjak, Sv. Elizabeta, Gruškovec, Sv. Barbara v Halozah, Podvinci, Slatina in Gradišče v okraji ptujskem, ter občine: Rafolče, Prevoje, Lu-kavica, Peč, Drtija, Spodnje Koseze in Krtina v okraji brdskem.
— (Gorenjske občine: Križe pri Tržiči, Naklo in Predoslje) so po svojem državnem poslanci g. grofu Hohenwartu izročile državnemu zboru peticije za uvedenje slov. jezika v srednje šole in urade, za ustanovljcnje slov. ju-ridične akademije v Ljubljani in za premestenje c. kr. višje sodnije v naše glavno mesto. Občine slovenske! zaprite sapo nasprotnikom s peticijami za sveto slovensko reč!
— (Detomor.) Pred štirimi dnevi je našel cerkovnik na pokopališči v Križi (pri Sežani) na pol zakopano mrtvo dete, zavito v ruto; komisija je uže nekoliko preiskavala stvar. Deteta mati se je letos o postu poročila z mladeničem, kateri nij hotel zdaj prisoditi novorojenca sebi (za svojega otroka), za tega delj sta ga umorila; kdo? — bode pokazala obravnava. Oba so gnali žandarji v Sežano in od ondot izvestno v Trst.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) preselilo se bode v ponedeljek 13. t. m. v novo stanovanje, Corsio Stadion št. 11 v I. nastropji nasproti „zlatemu levuw. Odbor.
— (Izpred porotnega sodišča.) Zelnik Martin iz Drulovke pri Kranji, 30 let stari, g 1 uh o-nemi zidar zatožen je hudodelstva umora. Založeni je videti zelo zaiemarjen. Izrejen je bil doma, ni-kakeršne šole ali pouka nij znati pri njem. Da je sodišču mogoče se z zatožencem razgovarjati, poklican je kmetski fant Cegnar, kateri je delal z zatoženim in kateri jedini zatoženca po znamenjih, istemu navadnih, razume. Obravnava je jako mikavna zaradi tega, ker je merodajna osoba v njej tolmač po za-toženci samem izmišljenega jezika z znamenji, katerega pa le tolmač razume. Cegnar priseže, da bode vse vestno raztolmačil, tako soduiji, kakor zatožencu in se vsede poleg zatoženca, na posebni stol. Prebere se zatožba naj prvo gluhonememu zatožencu v nemškem (celo pri gluhonemih se je bati „für das bedrängte Deutschthum in Krain"), potem v slovenskem jeziku. Zatožba dolži Zelnika, da je v noči proti Va 10. uri zapustil v družbi z Jero Globočnik gostilnico pri Pikuži v Kranji in da sta šla oba potem proti mestu Kranju in proti Svečarjevej pristavi. Tam je hotel zatoženi Jero Globočnik, sicer malovredno žensko, spolsko posiliti, a ker se je leta branila, boril se je zatoženi ž njo in jej prizadejal mnogo ran, zlomil tudi nogo, konečno pa je jo zabodel v trebuh, tako da je Jera Globočnik umrla vsled te rane v bolnišnici v Kranji, kamor so jo od Svečarjeve pristave prenesli. Zatoženec odločno taji, da bi bil kriv tega hudodelstva in pravi,
da je Jero Globočnik takoj, ko je prišel za njo iz Pikuževe gostilnice, zapustil in krenil preko mosta proti ielezničnej postaji, proti svojemu domu, tedaj šel ravno nasprotno. Zatoženi trdi, da je J. (ilobo-čnik gotovo umoril topničarski vojak, s katerim se je Jera Globočnik v obče in tudi isti večer rada paj-dašila, ker je govorila ž njim nemški v gostilnici Pikuža. A gostilničar Pikuž izjavi, da je gledal za zatožencem in za Jero Globočnik in da je videl, da sta šla oba po klanci proti Kranju, v mesto. Tudi mnogo drugih prič izpove, da je šel zatoženec z Globoenikovo Jero proti pristavam in da nij bilo videti topničarskega vojaka, sploh nobenega druzega človeka v družbi umorjene Globočnik. A tudi ona je, ko sojo ljudje našli m tudi v bolnici pred smrtjo izpovedala, da jo je umoril gluhonemi zidar Martin Zelnik. Priče, katerih je bilo šest, vse potrde, kar navaja zatožba, Zelnik pa vse trditve prič kot neresnične označuje. Porotniki so na umor stavljenemu vprašanju jednoglasno pritrdili in sodišče je obsodilo Martina Zelnika v smrt na vislicah. Zelnik je zaslišal razsodbo precej mirno in v jedno mer zatrjeval po svojih 'znamenjih, da je neki vojak Jero Globočnik umoril, on pa je šel domu in nij kriv.
gostoljubni ljudje, v katerih radostni druščini se mi je blagodejno odpiralo v nedrih srce.
Denes n. pr. izpil sem v — Grižah z gosp. Širco čašo sladkega muškateljca, sukajo z njim razgovor ob tem in onem predmetu narodnih naših teženj; jutri pogovarjal sem se v Grajskej vasi s čestitim očakam savinjskih Slovencev, z g. Gašpar-jem Šornom na gostoljubnem njega domu o ljutih borbah za naroduo jednakopravnost; zopet drugi dan tekel nama je vesel pogovor z g. Šentakom na Vranskem v njegovej gostilni „ pri Slovanu" o slovanskih zadevah; v Braslovčah vrtil sem besedo s tamošnjim Čehom o razmerah njegovih rojakov, T tem, ko smo doli v Parižljah pri braslovškem županu g. Prislanu pozno v noč rešetali vprašanje o uvedenji slovenščine v šolo in urad. Pri sv. Petru okrepčavši si utrujeno telo z dobrim vinom pri gospe Miheljakovej, razglabal sem z g. Lekom važnost — ognjegascev; in potem, ko mi je v Žalci vrli g. Hausenbichler raztolmačil korist — hmelja, napojil sem si dušo v Petrovčah ob izvrstnem igranji g. Potočnika na slovečih orgijah, v katerih se nahaja cela — „turška banda" . . .
Po več dnevnem romanji po savinjskej dolini
čutil sem zopet celjski tlak pod nogami; ali, kakor bi hodil po razbeljenem železi, nij me stalo na njem: zbežal sem zopet ven na prosto — slovensko zemljo. Ubral sem pod Čevlje ono cesto, po katerej sta hodila svoj čas „Toncek in Jožek" gospoda opatu na izprehod, ter jo mahal proti — Vojniku. Tu ne daleč od ceste je znameniti — Arclin, kjer se je rodil slavni J. Z. Popovič, katerega „slovensko" pisateljevanje nam je dokazoval s toliko — vztrajnostjo prijatelj Lovro, — premda mu čestiti rojak „Spectabiiis" ne privošči — lovor-jevega venca. „Habeant sua fata libelli"; revež zdaj na Krasu — botanizuje! — —
No, v Vojniku nijsem ujel onega, katerega sem lovil, namreč prijatelja — Toneta, ker si je še doma pluča krepčal za bodoče šolsko leto. Hodeč po trgu gori in doli, napasel sem si oči na orjaškem nemškem napisu, ki se ondu po vsej hiši nad neko štacuno razteza. Vesel poskočim in zapojeta:
aSo weit die deutsche Zunge — reicht", ter se napotim nazaj v — Celje po svojo — potno torbo, kajti skrajni čas je, da grem dalje! —
Telegrama »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 11. marca. Slovenski poslanci obrnili so se do eksekutivnega dcsničnega komiteja z nujno prošnjo, naj energično podpira njihove narodne zahteve: Izda naj si; jezikovni zakon za urade in sodnije in izvedeta naj se 2 resoluciji. Profesor Kvičala hode v spora-zumljcnji s slovenskimi poslanci v šolskem odseku stavil predlog : Ustanovi naj se popolnem slovenska gimnazija v Ljubljani; na gimnazijah v Rudolfovem in Kranji, na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru naj se uvedejo slovenski paralelni razredi ; na gimazijah v Celji, v Gorici, v Mariboru in na realki v Ljubljani uvede naj se slovenščina v spodnje štiri razrede. V včerajšnjej seji govoril je dr. Vošnjak o nezakonitem odrivanji slovenščine iz sodnij in je označil vit. Waserja fanatičnim strankarjcm in sovražnikom Slovanov; sodniki, ki zavračajo vloge, odrekajo pravico in žalijo priseženo sodno dolžnost. Pražak obžaluje postopanje takih sodnikov in nadsodnije in obeta uravnavo po zakonodajskej poti.
Zacler 11. marca. „Narodni list" poroča, da so cesarske čete zasele Dragalj. Število pa-lili vojakov je neznatno.
Zahvala.
,. 1 Iranilno in posojilno društvo" v Ljubljani izreka slavnej kranjske) hranilnici najtoplejšo zahvalo za 200 gld., katere mu je blagovolila podariti za rezervni fond.
V Ljubljani dne 7. marcija 1882.
Vodstvo  hranilnega in posojilnega društva4'.
74 gld.
75 .
H)-CLn.aosl2:ei borza
dne* 11. marcija. Enotni državni dolg v bankovcih . Enotni državni dolg v srebru      * .
Zlata renta...... ... 93
1860 državno p*b0>jilo .   . ... 128
Akcije narodne banke.......819
Kreditne akcijo.........309
London............120
Srebro ...........
Napol.............
C. kr. cekini..........
Državne marke........
4°/, državne srečko iz I. 1854 250 gld Državne srečko iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .
Ogrska zlata renta 6°/c......118
•     4°/.......87
„      papirna renta :>- ,.....87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 Dunava reg. srečko 5V0    •   •    100 gld. 113 Zemlj. obč. avstr. 11zlati sast. listi . Phor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandovo sov. železnice
Kreditne urečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . .
9 5 58 119 169 93
119 98 105 176 21 122 208
75 45 55 25
80 60
53V, r,;t
85
50
90 60 45
50 25
75 25
kr.
Lepo stanovanje,
obstoječe iz 2 sob, alkove, kuhinje a fitedilnim ognjiščem, shrambe za jestvine in drvarnice, so odda v najem o m v. Juriji na Starem trgu fit. 24, IL nadstropje.
Natančneje se izve pri posestniku hiše v I. nadstropji ali v knjigo vezami. (151—2)
Marseilliška žolča
(Oallerte)
za čiatenje in zboljievanje vina, kakor tudi navod se dobi zmerom pri
A- HAETMANNU,
v Ljubljani, v Ta v carje vej hiši. Opomba.   Najboljši uspeh garantiram, če se žolča pri meni kupi (98—5)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zašli nje nje, slabosti, če ga glava boli. Če ima krč v pr ih, mastno zg;igo. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo v3o zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenirn ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—74)
TJnrmotiio
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v 7.11«, i o.  \ h i Uit it itn ali celulojidu brez bolečin. Plombira s zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom *
zobni zdravnik A.Paichel, t
poleg Hradeckcga mostu, v I. nadstropji. «■
se več gospoda
Proda
jabolčnih cepitev močnega debla. — Izve se pri irji na Poljanskem nasipu št 48. (160—1)
500 zlato v
plačam onemu, kdor pri vporabljanji
Kothejeve zobne vode
1 steklenica 3ft kr., šo kodaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. ,J# Gm I4o<ll«-,
umirov. dvorni založnik v Modlingu C144—2) pri Dunaji, vila Kothe.
V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn. koczjji in v vseh lekarnah, dro^uerijah, partemerijah, pro-tlajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Gastlov
BLUTREINIGUNGS-
kri čistilen čaj,
i30u50kr a50kr.
rjZA
to jako vplivno Tdravilno Bredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Castlovo posladkorjene kri čistilne kngljics
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—19) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagri, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za ženo in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge:
Lekarna ..pri obelisku*' v Celovci. Zaloga v Lj ub 1J a n i: V. Trnkoczv; v P o 8t oj n i: A. Loban; v Kranji: K. Ravnik; v Logatci: Al. Skala; vZagorji: A. Mihelič; vScmlinu: J. Straub.
F. Wertheimove blagajne g
po zelo znižanih fabriftkih cenah vedno v velikej izblrki, poleg )^ enormno /,j»Iok« pravih smerIkanskih s»
SINGER-, HOWE- in WHEELER & WILSON 5
šivalnih strojev *
jedino le y Kraiijskej pri spoštljivo podpisanem
Franu Detterji,
v LJubljani, Glavni trg: št. 168. ^
(161-1)
G. PICCOLI,
leklr „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti,
priporoča p. n. občinstvu naslednje poskušane
P
>
g. &
m:
P=5
CM
rt
KC ___
0>
s
I far
£3 2 V o M.S,
»o > s?
o o a - oft .
gJJJ
O   O  ■> OD
* 19«
0 m i! o.
£ a-« o
•--** O0 »o
MS i
1 s s
Ö
lil
a33
(614—
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti mranioriei, rhahitisi, plačnici, ka-šlju itd. itd. v steklenicah a 60 kr., z železnim jodirjem   združeno (posebno vplivno  pri malokrvnih  in  kjer treba č.stenja krvi) v steklenicah a 1 gld.	sestavljenega, postane kožamehka, žametasta in nežna, hepatične pike, pege, ogrci, srabi, nenaravna rudečica zginejo, prezgodnje gube so odstranijo in polt za-dobi zopet svojo gibčnost in svežost. V steklenicah a 1 gld.
	Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vsak v prodaji se nahajajoči  bonbon,  se  rabijo z najboljšim uspehom pri kaslji. hripavosti in kata-ralnosti dihalnih organov. V skatljicah a 10 kr.
Še pred beneško republiko privilegirani Staroslavni Irešijansii zdravilni obiti, vplivnejši kot vsako jednako v prodaji Be nahajajoče sredstvo, se s posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagri-nili.  živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnem prehlajenji, oti-skah itd. itd. 1 koN 35 kr.	
	Znamenito! Kot slavilo izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sredstvo pri trganji po udih, revmatizmu, živčuej slabosti, pri bolečinah v hrbta ali v prsih se more od kemika Ludevita Kocha izumljeni in od njega narejani eter iz smerekovih iglic najtopleje priporočati. Cena */« steklenici 40 kr., 1 steklenici 70 kr.
lO let uspeh! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetabilnih in neškodljivih substancij	
Naročila se izvrže" najhitreje s poštnim povzetjem.
©
0
-1
S CD
o
3
(M -5
o
&
mu
P
M
d
hO
S
OJ
« Ii
t»X> O
1
;-7> S3 S"
A.S S4
2^3
O ž -
„1 B
JJ ÜO bfl
es H
'S?
S ca
rt mo 0 7..2
o i-"
■ M
"c S
KO 2
„ m «j"- i
©j,, I
(o
g-2 g
lil
t • •
x ^
M I
a
.2 S CU Q
S 2 <=o
g fl
V. LOBENWEIN
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
(63-7)
Zoper jetilco!
Radgostski uMiver&atni čaj
rožnovski maho-rastlinsti celtlicki,
priporočajo so posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za su-šico, želodčevo slabost, za splošno slabost ("utrne in začenjajočo se pljučnico!
Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. _
G. lekarnarju J. Scichertu v kopelji Rožnavi.
Prosim pošljite mi s poštnim povzetjem 3 zavitke svoj» ga mnogo stavljenega čaja zoper kašelj in 4 škat-Ijice maho-celrličkov pod naslovom: baron Baden-feld v trgu Rossvvaldu. G. lekarnarju J. Selchertu v kopelji Rožnavi.
Dasi tudi rnjsem več tako bolan, kakor prejo, ker opravljam zopet svoio dolžnost, nehcem vendar biti brez Vaših skušenih zdravil, ker bi zimo komaj ie preživel, da jih nij sem rabil. Prejšnje moje bo'ezni en lini zju.raj samo še veliko sušo v grlu in prsi me peeoio, a če rabim Vaš čaj ali Vase celtličke, od-leže mi takoj. Ker mi je obojega zmanjkalo, izvolite mi dakle poslati s poštnim povzerjem dva zavitka ra-digostskoga univerzalnega čaja in 6 škatljic rožnav-skih maho-rastMnskih celtičkov. Z vsem spoštovanjem ostajem Vašemu blagorodju udani
Hubert %elinka, župnik v Objetavi na Moravskeui.
Vašo blagorodje! Izvolite mi s postnim obra<om poslati za priloženo vsoto 6 gld. 10 kr. 3 zavitke radigoslskega univerzalnega čaja in 6 škatljic rožaavskib mahoraskih celtličkov. To izvrstno zdravilo mi jako gddi in upam, da koristi tudi drugim.
Z visokim spoštovanjem J. Jim &nfranekf vikar frančiškanski v Turnavi (Češko).
Vašo blagorodje! (136-1) Pošljite mi s poštnim obratom 1 zavitek svojega toliko hvaljenega radigostskega univerzalnega čaja in 1 škailjico rožnavekih coltličkov z navodom za rabo s poštn>m povzetjem.     Udani Kovač, profesor. V Mariboru, du6 12. februarja 187y.
Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Hdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. nv. v. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtlif kov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. poaebu.
ItadgoHtski univerzalni caj in KožnovHkl ■uulio-i-iiNiliiiHlii celtllčki dobivajo se jedino le v lekarni J. Seioherta v Rožnovi na Morav-skemj, in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v Ljubljani, VV. Konig v Mariboru, S. Mittelbach in J. Cejbok v Zagrebu, Barmherzige Briider in A. Nodved v Oradci, A. Marek in J. Kupfer-s c h m i e d v Celji, 0. Ruasheim v Lipnici9 CarlGrabacher v Jflurau, J. 11 lin g v Kot-i en manu, W. T h u r n w a 1 d v Colovci.
2 alog1©
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-
___daj a 11    it i materij alnega blaga.
gLW~ Doktor Iloratova jedino prava voda.
za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okrepljenje in vzdržanje vida v vsa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica z navodom za rabo velja 70 kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
Prava se dobi t»amo naravnost iz lekarne v kopelišči Rožnavi.
fclaT"" RožnovHki cvet za t.i>«•<*• hitro in trajno o.airavlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi samo naravnout iz lekarne v Rožnavi (Moravska).
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mu:.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
0783
87
8^22