STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 525.1 Abies Alba (Mili.) Odmev na sortimentne tablice za jelko Prof. dr. E. Rebula je v obsežnem članku predstavil rezultate raziskave o sortimentni sestavi in vrednosti debel jelke. Zagotovo so sortimentne tablice zelo uporaben in zaželen pripomoček pri gospodarjenju z gozdom. Izračunane tablice slane na vzor- cu 284 dreves ali 486 m' lesa z gozdnega obrata Bukovje. Ali jih lahko posplošimo . na ves dinarski svet in na vso Slovenijo? Pravzaprav se zelo nerad spuščam v polemiko s prof. Rebulo. Dvomim namreč, da so moji argumenti dovolj tehtni, saj dr. Rebulo cenim kot vztrajnega in temeljitega raziskovalca, ki je že mnogo prispeval h gozdarski znanosti. Vendar pa mi stro- kovna vest ne da, da ne bi izrazil nekaj dvomov v njegove ugotovitve. Dvomi so vendar pri vsakem raziskovanju in odkri- vanju novega potrebni in lahko prispevajo pri uveljavljanju novega v gozdarsko prak- so. O njih sva s prof. Rebulo tudi že oseb- no razpravljala. Avtor članka na več mestih ocenjuje me- rila za določanje kakovosti sortimentov po napakah lesa kot neuporabna. Strinjava se, da merila po vseh napakah lesa iz dosedanjega jugoslovanskega standarda za hlade, smreke in jelke (JUS 1979 ozi- roma JUS 1989) niso najprimernejša. Ven- dar pa menim, da brez vsakršnih meril za kakovost na podlagi napak lesa vendarle ni mogoče opredeljevati uporabnosti ali vrednosti lesa. Av1or neprimernost krite- rijev kakovosti dokazuje z rezultati razi- skave SVETLIČIČA iz leta 1968, ko so posamezne hlade iz 10 vzorcev (443 m') po Sloveniji razžagali in določili vrednost žaganega lesa in izkoristke. Prikazane preglednice meni dokazujejo ravno nas- protno. Res pri posameznem kosu ne drži, da daje vsak hlod boljše kakovosti tudi večji izkupiček in izkoristek, vendar je od vseh vzorcev samo eden tak, da po- vprečno hlod l. kakovosti ne daje večjega izkupička kot hlod 11. kakovosti; hladi 11. ali nekaj napak odločilnih za razvrščanje. Av1or je kljub temu, da zanika pomen napak lesa za določanje kakovosti tudi sam pri oceni kakovosti debel uporabil kot kriterij napake lesa oziroma višino čistega debla brez grč in koničnost. Preden torej iz enačb ali tablice odčitamo sorlimentno sestavo in vrednost, moramo za vsako deblo ugotoviti njegovo kakovost. Zato za prodajo sortimentov, ko ne vemo več, iz katerih debel so bili izdelani, ne moremo uporabiti avtorjevih izračunov. Ko je avtor izračunaval vrednost sorti- mentov, je uporabil vrednostna razmerja iz prodajnih cen na GG Postojna v letih 1991-1994. Takratne cene so veljale za drugačne kakovostne razrede, ki so bili pri prodaji nestabilni in povsem drugače do- ločeni kot v jugoslovanskem standardu. Nihče namreč ni uporabljal standarda dosledno. Cenovna razmerja so torej velja- la za neko neopredeljeno spremenljivo kakovost hlodov. Kot že sam pove, je med celulozni les štel tudi drogove. To rej so vrednostne tablice precej približne, čeprav kakovosti pa so bili povprečno vedno vrednejši od hlodov žagovcev 111. ka- kovosti. Pri izkoristkih žaganja po masi je takih vzorcev manj, vendar še vedno večina vzorcev in skupno povprečje za Slovenijo kaže, da lahko pri boljših hlodih pričakujemo večje izkoristke. Ceprav so razlike majhne, pa vendarle so in so istosmerne. Ni jasno, kakšne so bile po- vprečne debeline vzorcev in kako so vpli- vale na izkupiček in izkoristek vzorcev. Tudi način žaganja hlodov, ki ga je možno optimirati po debelini, v prikazani raziskavi pa je bil vedno enak, lahko pomembno vpliva na izkoristek. Pravilna pa je avtor- jeva ugotovitev, da so razlike znotraj istega kakovostnega razreda večje kot med pav- preč ji, ker lahko samo ena ))slučajnacc napaka lesa močno razvrednoti uporab~ nost hlada. Vendar menim, da tako po- membnih napak lesa, kot so gniloba, rjavost, kolesivnost ipd. res ne moremo GozdV 54, 1996 177 zanemariti ali izraziti samo z debelina drevesa. Ne smemo tudi spregledati, da sloni prikazana raziskava iz leta 1968 na tedanjih razmerjih cen žaganega lesa, ki so bila zagotovo bistveno različna od današnjih cenovnih razmerij. Avtorjeva trditev, da »razvrščanje hlodov jelke in smreke v kakovostne razrede s krtteriji veljavnega standarda ne daje za- nesljivih rezultatov« ne drži. Morda res ne kaže prave vrednosti in uporabnosti sorti- menta, vendar povsem zanesljivo vsak hlod razvršča vedno nedvoumno v samo en kakovostni razred, saj je mogoče vsako napako z objektivnim merjenjem natančno izmeriti in upoštevati kot kriterij. Seveda pa moramo dosledno upoštevati določila standarda in si ne izmišljati vedno dru- gačnih zahtev, kot je to dolga leta delala naša praksa. Z vestnim delom je tudi mogoče vedno odkriti vse napake, ki so odločilne za razvrščanje po kakovosti. Na GDK: 32:304 posameznem kosu lesa je običajno le ena je tudi res, da boljših meril v naših raz- merah nimamo. Naj opozorim še na nekatere izraze, ki jih avtor uporablja. Govori o vraščenih in izpadajočih grčah in pri tem misli zrasle in nezrasle grče. Zaraslih grč namreč na obodu debla ne vidimo, izpadajoče pa so lahko le v deskah, saj iz debla ne izpadejo. Okrožljivosti pravimo običajno kolesljivost. Tudi beseda ••žag« za debelina ali učinek pr~žagovanja se bo morala šele uveljaviti. Zelimi si, da bi bili ti moji dvomi sprejeti kot dobronamerna pripombe in da bi jih nadaljnje raziskave in praktična uporaba objavljenih tablic sortimentne sestave in vrednosti debel jelke pri prodaji lesa na panju, pa tudi pri oblikovanju novih stan- dardov za določanje kakovosti okroglega lesa, ovrgle. dr. Marjan Lipoglavšek »Varno delo pri sečnji«- ocena in pripombe V zbirki Gozdarski nasveti sta Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije izdala priročno knjižico •• varno delo pri sečnji«. Namenjena je predvsem lastnikom gozdov, ki sami oprav- ljajo dela v gozdovih. Avtor besedila je mag. Mirko Medved, številne nazorne ilustracije pa je izdelal dr. Boštjan Košir. Priročnik, namenjen predvsem pouče­ vanju, opozarja zlasti na nevarnosti, ki prežijo pri sečnji na d_elavca, govori o pravilni in varni tehniki dela pri vseh delov- nih postopkih med sečnjo drevja, pa tudi o pravilni opremi sekača in njenem vzdrže- vanju. Lahko bi rekli, da je mešanica navodil za varno delo in učbenika tehnike dela. Po obsegu (75 strani), vsebini in nazornosti povsem ustreza svojemu na- menu. Za bralca je s svojim bolj kram- * Prof. dr. M. L. dipl. inž. gozd., Biotehniška fa- kulteta, Gozdarski oddelek, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO. 178 Gozd V 54, 1996 ljajočim načinom prijazen, za poučevanje pa mu morda manjka nekaj sistematič­ nosti. Lahko bi bil še bolj poljuden. Izra- žanje je včasih prezamotano in jezik bi bil lahko lepši, vendar je razumljivost tistega, kar hočeta avtorja povedati, dobra. Tekst bi moral biti bolj izpiljen, čeprav termi- nološko skoraj vedno ustreza. Ker smo v Sloveniji že doslej imeli izdelano doktrino o varnosti in o tehniki dela in tudi številne objave o tem, bi knjižici koristile tudi navedbe, na katerih virih slonijo teksti in ilustracije. Poleg številnih opozoril na na- pačno ravnanje je v priročniku veliko navo- dil o pravilnem delu pri sečnji, vendar ponekod manjkajo konkretna navodila. Tako npr. ni nikjer napisano, kakšne so zahteve za primerno motorno žago, ali narisana, kakšen je pravilen zasek pri podiranju. Da bi lahko v prihodnje izdali še boljše nasvete, naj navedem nekaj pripomb in razmislekov o podrobnostih iz priročnika.