Leto XXII., št. 13S LJubljana, torek tO. junija 1941'XK Cena Din 2 — cent. M Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije tn Inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S^L, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za Inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCES SIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Dan Kr. Mornarice Duce jeva poslanica Kr. Mornarici Rim, 9. jun. s. Posebna številka lista »Prore armate«, objavljena od Ministrstva za Mornarico o priliki tretjega dneva mornarice, objavlja naslednjo poslanico Duceja: Kraljeva Mornarica proslavlja svoj tretji dan v enem izmed najodločilnejših trenutkov v sedanji vojni, ki ima sedaj značaj vojne med dvema svetovoma. Kakšna pot od skromne, pa vendar junaške mornarice, ob začetku Kraljevine Italije, do današnje mornarice, ki pozna in oremaguje razdalje ter težave in pri-zadcv- soviažniku poraze na oceanih! Ni rrtorika ircliti, da tako smeli pogum poveljnikov in moštva, rimska ravnodušnost ranjencev, veliko število padlih osvetljujejo Kraljevo Mornarico s solncem slave! Trojno geslo: verovati, pokoravati se, boriti se, se pojavlja v resnici kot sveti znak borbe in zmage pomorščakov Italije! Rim, 1. junija. XIX. Mussolini Rim, 9. junija. Jutri bo vsa Italija slovesno obhajala Praznik mornarice. Tajništvo Stranke je v ta namen določilo naslednji'spored: Na vseh sedežih mornariških poveljstev bodo Zvezni tajniki skupno s člani Zveznih direktorijev, Direktorijev Fašja, borcev, načelniki glavnega štaba G. I. L. (Zveze liktorske mladine), pokrajinskimi predsedniki Zvez invalidov in borcev ter Poveljniki oddelkom Vojske ponesli pozdrav fašističnega naroda in Črnih Srajc najvišjemu predstavniku Kr. Mornarice. V popoldanskih urah bodo predstavništva Zvez borcev fn oddelkov Vojske v spremstvu oddelkov G. I. L. in Visokošolske milice izkazala čast na grobovih padlim borcem Kr. Mornarice. V bolnicah in okrevališčih Kr. Mornarice bo vojaški Do polavoro priredil odrske predstave in zabave. Bardossy o svojem obisku v Rimu Zahvalna brzojavka Duceju — Tesno sodelovanje Italije in Madžarske Rim, 9. junija s. Madžarski min. predsednik Bardossv k! se ie vnril na Madžarsko, je poslal Duceju pozdravno brzojavko, v kateri pravi: Ko zapuščam tla vaše lepe domovine, čutim živo željo spričo giobcke ganjenosti, ki me je prevzela ob toplem sprejemu, in zaradi iskrenega prijateljstva, ki ste mi ga hoteli izkazati, da vam izraz;m globoka čustva moje resnične hvaležnost: za ta novi in topli dokaz vaših simpatij za mojo deželo. Posebno sem vesel, ker sem lahko stopil v osebne stike z vami. in sem trdno prepričan da je dc tega sestanka prišlo v znamenju tradicionalnega prjateljstva m medsebojnega zaupanja, ki označujejo ita-lijansko-madžarske odnosa je. Prepričan sem da bodo ti stiki še zelo koristni za naši dve državi. Prosim vas, da bi tolmačili pri Nj. Vel. Kralju m Cesarju moje vdane pozdrave, obenem pa želim, da b; sprejeli izraze mojega na i globljega spoštovanja. Preden se je ministrski predsednik vrnil v Budimpešto, je v vlaku sprejel poročevalca agencije MTI in mu dal nasilednjo izjavo: Vračam se s svojega potovanja v Italijo z najboljšim vtisom. Srečen sem. ker sem imel priliko tudi od blizu občudovat' velika dela Fašizma na klasičnih tleh Italije. S posebnim zadovoljstvom sem spoznal, da so mi taiko službena krogi, kakor posamezni sfloji prebivalstva sta'no in spontano izražali svoje prijateljstvo in privrženost. Dobro vem. da so bili ti izrazi simpatij namenjeni madžarskemu narodu, ki ga je Italija vedno smatrala za svojega zvestega prija- telja. Razgovori, ki sem jih imel z velikim italijansk;m Ducejem, so od konca do kraja potekli v popolni harmoniji in tvornem duhu trojnega pakta. Naša glavna naloga bo, da nadaljujemo delo v tem duhu in v tem smislu za blagostanje naše domovine ter v interesu nove Evrope. Madžarski vojni minister v Rimu Budimpešta, 9. jun. ir. Madžarski vojni minister general Barcza ie odpotoval v Rim, kjer bo imel razgovore z vodilnimi predstavniki italijanskih Oboroženih SiL Rim, 9. jun. ir. Madžarski vojni minister Barcza je prispel danes v Rim. Na kolodvoru so ga sprejeli med drugimi šef generalnega štaba, podtajnik vojnega ministrstva, guverner Rima ter zastopniki madžarskega poslaništva. Madžarski vojni minister ostane v Rimu le kratek čas, imel pa bo razgovore z najvišjimi predstavniki italijanskih Oboroženih SiL Sestanek madžarskega parlamenta Budimpešta, 9. jun. s. Kakor poroča agencija MTI, se bo v sredo opoldne sestala madžarska poslanska zbornica. Ob tej priliki bo podaljšala splošna pooblastila. ki so bila podeljena vladi že pred nekaj meseci. Na eni izmed prvih saj zbornice bo govoril min. predsednik Bar-dossy o končni izpolnitvi vseh madžarskih teritorijalnih in nacionalnih aspiracij ter vobče o poslednjih dogodkih. vojne finance Državni jfclg znaša skupno 79 milijard mark — Za financiranje vojne Nemčija ne potrebuje zlata Berlin, 9. jun. s. Listi objavljajo nekaj izjav, ki jih je pred kratkim dal državni finančni minister Schwering von Crossig o finančnih problemih v vojni. Minister je opozoril, da se od leta 1933 davki v Nemčiji niso povečali. Nasprotno so se v gotovih primerih zmanjšali. V zadnji svetovni vojni so bili vsi vojni izdatki kriti do 6 odstotkov njihovega skupnega zneska, sedaj pa dejansko do 50 odstotkov. Reforme, ki so bile izvedene v dobi od leta 1933 do 1938, so silno povečale gospodarski potencial Nemčije. Državni dolg, ki je znašal ob pričetku leta 1941 skupno 79 milijard mark (1.580 milijard dinarjev), ni niti tako velik, če se pomisli na gospodarske možnosti države. Razen 1.5 odstotka je ves ta dolgo notranji. Kar se tiče denarnega prometa, se je od septembra 1939 do ja- nuarja 1941 povečal od 13.3 na 15.8 milijard mark. To povečanje denarja v obtoku je povsem utemeljeno glede na povečanje nemškega državnega ozemlja in glede na ojačeni tok vojnega gospodarstva. Minister je nazadnje izjavil, da za financiranje vojne nikakor ni potrebna kaka zlata rezerva. Potrebna so le sredstva, ki gredo neposredno v korist gospodarstvu. Centralizacija zlata vsega sveta v Zedinjenih državah, ki je dosegla že 80 odstotkov vsega razpoložljivega zlata, je povzročila, da je rumena kovina izgubila svojo praktično vrednost. Svoje vrednosti ne bo nikoli več dobila nazaj, tudi če bi se Amerika odločila •aviti zlato spet v obtok. V ostalem pa je obnova svetovnega gospodarstva mogoča tudi brez zlata. Nemški tisk o anglosaških načrtih Arglije in Amerike dajejo silam os: vedno nove možnosti za napad Berlin, 9. jun. s. »Volkischer Beobach-ter« se v daljšem članku bavi s strateškimi načrti anglosaških sil ter poudarja, da so usmerjeni predvsem na podaljšanje vojne. Zlasti Amerika skuša izzvati Nemčijo, da bi se na nemški strani sprožil prvi top. V tem prizadevanju za podaljšanje vojne so angleški in ameriški vojni hujskači izzvali vojno na različnih straneh, da bi razcepili vojaške sile osi. Ta taktika za pridobivanje časa ter ojačenje gospodarske blokade se je izpremenila strateško v pravo katastrofo, ker je osnim silam odprla vedno nove možnosti za napad. Toda Anglija in Zedinjene države si še vedno prizadevajo, da bi zamotale splošni položaj. Zdi se, da v Evropi Španija in Portugalska ne obetata dobrih možnosti britanskemu prizadevanju in da se je pozornost Anglosasov obrnila na francoske kolonije, kjer hoče Anglija otvoriti novo bojišče. Kar se tiče namena, da se Nemčija z izzivanjem povleče v vojno, Rooseveltova prizadevanja niso rodila nikakršnega uspeha, vendar pa ameriški predsednik nadaljuje svoje delo pričakujoč, da bo z nemške strani vendarle padel prvi strel, kar bi Rooseveltovo politiko opravičilo v očeh ameriške javnosti. Stavka v ameriških letalskih tvornicah New York, 9. jun. ir. V tvornicah National Aviation Co. v Englehoodu, ki izdelajo petino vseh letal v Zedinjenih državah, je stavka še vedno v teku. Sedaj sta bila poslana v Englehood dva bataljona motorizirane ameriške pehote z 1800 možmi, ki sta se utaborila dve uri daleč od tvornic. Požar v municijski tvornic! New York, 9. jim. ir. V Wheelingu v Vir-giniji je nastal velik požar v tvornicl, ki izdeluje municijo za ameriško vojsko, povzročena škoda znaša milijon dolarjev. Tudi v Jacksonvilleu v Floridi je nastal požar v skladiščih neke ladjedelnice. Nekaj skladišč je bilo popolnoma uničenih. Škodo cenijo na četrt milijona dolarjev. Izgon tujcev iz Transjordanije Bejrut, 9. junija, rs. Transjordanska ob-lastva so pod angleškim pritiskom svetovala vsem inozemcem. naj takoj zapuste državo. Več Arabcev, ki niso hoteli ubogati, je bilo aretiranih. Sv. Oče papež je sprejel Visokega Komi sarla in sosvet Ljubljanske pokraiine Sprejem pri Tajniku Fašistične Stranke Ministru Sereni in pri rimskem županu Rim, 9. jun. b. Ob 9. dopoldne je ljubljansko delegacijo sprejel v slovesni avdijenci Sv. Oče. Med potjo po častnem stopnišču glavne vatikanske palače in po krasnih dvoranah so jih pozdravljali Švicarji, nato pa poveljniki plemiške garde in papeški cere-monijer. Sv. Oče jih je sprejel v dvorani tik svoje osebne knjižnice. Slovenske delegate je predstavil'Eksc. Visoki Komisar Grazioli. Poglavar katoliške cerkve je dal vsakemu izmed navzočih roko s prstanom Sv. Petra, ki so ga vsi poljubili. Nato je imel na delegate nagovor, v katerem je dejal: »Srčno nas veseli, da vas moremo sprejeti v naši hiši. Vas in vaše mesto že poznamo. Z veseljem se spominjamo, kako prijazno ste nas sprejemali na naši poti na evharistični kongres v Budimpešto. Za vse to se vam iz srca zahvaljujemo. Iskreno vas pozdravljamo, vas kot posameznike, tiste, ki jih zastopate in vse prebivalstvo ljubljanske škofije. Ostanite trdni in goreči v veri in stanovitni v krščanskem življenju. Iz srca vam podeljujemo svoj apostolski blagoslov.« Po avdijenci, ki je imela slovesen značaj in je izzvala veliko pozornost vatikanskih krogov, so straže izkazovale odhajajoči slovenski delegaciji ponovne vojaške časti. Po bežnem ogledu bazilike Sv. Petra so se gostje odpeljali na Foro Mussolini in si ogledali to mogočno neprestano rastočo stvaritev Fašizma, ki je posvečena predvsem telesni kulturi. Nato so bili svečano sprejeti pri Tajniku Fašistične Stranke ministru Eksc. Sereni. Po pozdravnem nagovoru Eksc. Visokega Komisarja Graziolija je imel Minister Serena daljši nagovor, od tod pa so se delegati odpeljali na Kapitol, kjer jih je zelo ljubeznivo sprejel župan mesta Rima, knez Colonna. Tamkaj je govoril Eksc. Visoki Komisar Grazioli in župan dr. Adlešič, odgovoril pa je guverner Colonna. Podrobnosti o teh častnih sprejemih, s katerimi je bil izčrpan oficijelni program rimskih svečanosti, bomo še priobčili. Delegati so zelo zadovoljni s sprejemom v Rimu, ki mu je poleg tega služilo tudi lepo vreme. Prav poseben vtis je nanje napravila včerajšnja av-dijenca pri Duceju, o kateri pripovedujejo z navdušenjem. Delegacija odpotuje ob 21. iz Rima proti Trstu. Uspešni napadi na tobruško luko Bombardiranje skladišč in utrjenih postojank — Topniški boji v Vzhodni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. junija naslednje 369. vojno poročilo: V Severni Afriki je naSe topništvo obstreljevalo dva parnika, ki sta plula v tobruško luko. Letalstvo je zadelo z bombami skladišča in utrjene postojanke. Naša letala so zadela sovražna motorizirana vozila ter jih uničila. Sovražnik je izvršil polete nad Bengazi, Derno in Tripolis. V Vzhodni Afriki še traja ostra borba v pokrajini Gala in Sidamo. Na področju Gondarja je bila živahna delavnost sovražnega topništva, ki mu je naše z uspehom odgovarjalo. Ponovni letalski napadi na Aleksandrijo Berlin, 9. jun. d. Nemška bojna letala so v soboto zvečer zopet izvedla zelo mo-čai napad na Aleksandrijo. Ze iz prvih poročil je razvidno, da je bila povzročena velika škoda v vojni luki, pristaniških na- pravah in drugih važnih vojaških objektih. Berlin, 9. jun. s. O novem letalskem napadu na Aleksandrijo so se zvedele naslednje podrobnosti: Nemška letala so napadla v prvi vrsti arzenal ter skladišča vojnih in življenjskih potrebščin, ki so bila vsa poškodovana. Posebno intenzivno so Nemci bombardirali zapadni predel luke, na katerega so odvrgli prav veliko število težkih bomb. Izbruhnili so obsežni požari. Bomba največjega kalibra je popolnoma razdejala cel kompleks montažnih delavnic. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Ran, 9. jun. s. O drugem nemškem letalskem napadu na Aleksandrijo poroča britanska agencija, da je bilo to važno britansko oporišče vso noč izpostavljeno hudemu bombardiranju. Nemški letalski oddelki so se spuščali zelo nizko ter so iz zelo majhne višine odmetavali pravo Nemško vojno poročilo Letalski napadi na aleksandrijsko luko — Uničevanje angleških trgovskih ladij se nadaljuje Berlin, 9. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Podmornice so potopile sovražne ladje, ki so imele skupno 31.500 ton. Oddelki nemškega vojnega letalstva so v noči na 8. t. m. vnovič posebno uspešno napadli angleško mornariško oporišče Aleksandrijo. Kljub močni obrambi je bilo doseženo več polnih zadetkov z bombami na pristaniških napravah in mornariških skladiščih. V važnih vojaških napravah so nastali veliki požari. V angleških vodah so potopila bojna letala v poslednji noči dve trgovski ladji s skupno 7000 tonami ter so napadla pristaniške naprave ob južni in južnovzhodmi angleški obali. Podnevi je bojno letalo vrglo več bomb na neko skladišče surovin v južni Angliji. V Severni Afriki so bile postojanke angleškega topništva pri Tobruku obstreljevane s topniškim ognjem, skupine nemških in italijanskih bojnih letal pa so z zelo dobrim uspehom napadle utrdbe in postojanke protiletalskega topništva pri Tobruku. Sovražnik je v pretekli noči s slabimi silami napadel zapadno Nemčijo. Med civil-nil prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih in več ranjenih. Na vojaških objektih ali na vojnoindustrijskih podjetjih ni bila povzročena škoda. Požare, ki so nastali v več stanovanjskih hišah, je bilo mogoče hitro pogasiti. V času od 4. do 8. junija je Izgubil sovražnik 10 letal. Od teh jih je bilo osem sestreljenih v letalskih bitkah, dve pa od jpatrulnlh ladij. V istem času je bilo iz gubljenih 9 lastnih letal. Kapitan korvete Heinrich Liebe in poročnik fregate Eldrass sta kot četrti in peti poveljnik podmornic potopila za več nego 200.000 ton ladij. V bojih za Kreto so se oddelki padalcev pod vodstvom majorja Kocha, stotnika Altmanna in nadporočnika Genza posebno odlikovali z drznostjo in hrabrostjo. Oddelki padalcev pod vodstvom general-majorja Meindla, polkovnika Heidericha, polkovnika Brauerja, polkovnika Ramkeja in polkovnika Sturma so v hudih bojih ustvarili odločilne pogoje za osvojitev Krete. Letalski napadi na Anglijo Rim, 9. junija ir. Angleško letalsko in notranje ministrstvo javljata, da so tudi preteklo noč nemšika letala napadla razne točke na angleškem otoku. Vržene so bile bombe, ki so povzročile škodo in požare, zlasti v nekem mestu ob obali Comrnalla. Berlin, 9. jun. s. Britanska letala so preteklo noč skušala napasti zapadno in se-vernozapadno Nemčijo. Nekaterim se je posrečilo prileteti nad nemško ozemlje, kjer so odvrgla na različnih krajih eksplozivne in zažigalne bombe, napravila pa so le malo škode in še te ne na vojaških podjetjih, marveč v stanovanjskih okrajih, kjer je bilo nekoliko ljudi ubitih in ranjenih. Berlin, 9. jun. d. Londonski »Times« poroča, da je bilo o priliki zadnjih nemških letalskih napadov na Birmingham in Li-verpool poškodovanih ali uničenih več važnih zgradb. V Liverpoolu so bombe med drugim poškodovale žitno borzo in skladišče Indijske družbe. Vojna na morju Berlin, 9. jun. d. Kakor je javilo že včerajšnje nemško vojno poročilo, so nemška letala posebno uspešno napadla več angleških trgovskih ladij ob zapadni obali škotske. O teh napadih poročajo še naslednje podrobnosti: Letala so najprej prešla v napad proti 8000tonski ladji, ki je bila očividno do vrha naložena s tovorom, že pri prvem napadu je več bomb zadelo cilj. Po dveh zadetkih v polno je nastala na ladji ogromna eksplozija, ki ji je sledilo več manjših. Ladja se je raztreščila ln se v kratkem potopila. Nato je bila napadena še druga 8G00tonska ladja, ki sta jo dve bombi prav tako pogodili v polno, tako da se je raztreščila in potopila. Obe ladji sta imeli na krovu očividno municijo. Berlin, 9. junija ir. V tukajšnjih političnih krogih komentirajo včerajšnje nemško vojno poročilo, ki navaja, da je bilo zopet potopljenih za 42.500 ton angleških trgovskih ladij. Izimed njih so 20.250 ton ladij potopile podmornice, ostalo pa letak. Kakor prejšnjega dne, so tudi predvčerajšnjim nemška letali a zopet uspešno napadla angleške ladje ob severozapadni h in severnih obalah Škotske, torej na točkah, ki so najbolj oddaljene od nemških letalskih oporišč. Angleške trgovske ladje, k4 so se zaradi nemških letalskih napadov zatekle v severne vode, tudi tam sedaj niso več vame. Že v prvem tednu junija je bilo zopet potopljenih skupno 158.800 ton angleškega trgovskega ladjevja. Berlin, 9. junija ir. Nemško bojno letalo je preteklo noč napadlo in potopilo angleško trgovsko ladjo s približno 4000 tonami, ki je plula v bližini vzhodne angleške obale. Bomba je zadek ladjo v polno. Drugo bojno letalo je poškodovalo angleško 3000-tonsfco ladjo. ploho bomb raznega kalibra. Skoda je zlasti na vojaških objektih zelo znatna. Angleški radio priznava porazne učinke tega bombardiranja. Nemška akcija ie bila najsilovitejša v aleksandrijski luki. kjer so najvažnejše naprave in kjer so zasidrane mnoge naprave. Rim, 9. jun. ir. Angleška uradna poročila o drugem velikem napadu, ki so ga izvedla v soboto ponoči nemška letala na Aleksandrijo, pravijo, da je trajal napad vso noč. Nemška letala, so se spustila nizko nad cilje ter so odvrgla pravo točo bomb. Angleži priznavajo, da je bila škoda povzročena tudi na vojaških zgradbah. Tudi londonski radio priznava velik ooseg škode, zlasti na pristaniških napravah. V aleksandrijskem pristanišču je zasidranih tudi večje število ladij. New York, 9. jun. ir. Iz Aleksandrije poročajo, da je po zadnjih silovitih nemških letalskih napadih zapustilo mesto okoli 50.000 oseb, poslužujoč se prometnih sredstev vseh vrst. Berlin, 9. jun. d. Angleška admiraliteta javlja zopet potopitev dveh stražnih ladij vojne mornarice. Angleški propagandni minister se upira Berlin, 9. jun. d. Kakor poroča londonski s>Daily Herald», zahteva angleški propagandni minister Cooper razširjenje svojih pooblastil in grozi z odstopom, če vlada na njegove zahteve ne bo pristala. Angleški listi so zadnje čase propagandno ministrstvo močno napadali, sedaj pa skuša očividno tudi Cooper po Churchillovem vzoru zvaliti odgovornost za angleške poraze na druge rame. Pogreb bivšega cesarja Viljema II. Amsterdam, 9. jun. ir. Ob 11. dopoldne je bil v Doornu pogreb bivšega cesarja Viljema II. Pogrebu so prisotvovali med drugimi dr. Seiss-Inquart kot zastopnik kan-celarja Hitlerja, bivši prestolonaslednik in vdova bivšega cesarja. Bataljon nemške vojske je izkazal vojaške časti. Truplo je bilo položeno v grob na malem pokopališču v Doornu. Kriza egiptske vlade Lizbona, 9. jun. u. Iz Kaira poročajo, da se je položaj v Egiptu zelo poslabšal. Vafdovška stranka je dokončno sklenila, da ne bo podpirala vlade Huseina Sihrija paše, ker angleške oblasti niso pristale na to, da bi kralj Faruk razp:sal nove volitve. Protižidovski izgredi v Iraku Teheran, 9. jun. s. Polcžaj v Iraku je še vedno zelo vznemirjajoč. V Bagdadu so tolpe Arabcev ubile nekoliko Židov ter oplenile hiše in trgovine, ki so židovska last. Zaradi teh neredov je bil aretiran policijski ravnatelj mesta. Nemiri se ne zmanjšujejo, marveč se zdi, da se arabska plemena na mnogih krajih v državi uporno bore zoper Angleže. Zasebni avtomobilski promet-na Finskem ustavljen Helsinki, 9. jun. s. Ministrski svet je zaradi velikega pomanjkanja pogonskih sredstev, maščob in gume prepovedal sleherni privatni avtomobilski promet. Določene so bile le nekatere izjeme, za katero so merodajni zdravstveni, industrijski in prehranjevalni razlogi. Kruh iz mešane moke v Turčiji Carigrad, 9. jun. s. Vlada je izdala na-redbo, da se poslej sme kruh peči Iz moke, sestavljene iz 30% ječmenove, 20% ržene, ostalo pa iz koruzne moke. Ta odlok bo v veljavi do prihodnje žetve. Angleži napadli Sirijo Pod pretvezo, da imajo Nemci v Siriji svoja oporišča, Angleži vdrli v francosko mandatno ozemlje Rim, 9. junija, s. Angleške sile ▼ Palestini so vpadle v Sirijo. Z njimi je tudi nekaj oddelkov francoskih deganllistov, ki naj bi maskirali angleški napad. Kakor znano, je bila pretveza za novo angleško napadalno akcijo proti bivši zaveznici napačno zatrjevana trditev, da so Nemci v Siriji. Kar se te stvari tiče, je general Dentz, vrhovni komisar za Sirijo, že pred nekaj dnevi v posebni deklaraciji izjavil, da nemških sil v Siriji ni. O angleškem pohodu v Sirijo se je na osnovi nekega francoskega komunikeja izvedelo, da so redne prednje čete francoske vojske, ki je pod poveljjstvom generala Dentza, že prišle v stik s sovražnimi četami, ki prihajajo iz Palestine in so se usmerile proti druzijskemu Džebelu. Borbe se nadaljujejo in francoske čete docela Izpolnjujejo nalogo, ki jim je bila poverjena. Včeraj dopoldne so angleška letala bombardirala letališče v Mezi pri Damasku. Povzročila so nekaj škode, a žrtev ni bilo. Računa se, da Štejejo sovražni oddelki, ki so prekoračili palestinsko mejo, okrog 20 tisoč mož. Bajrut, 9. maja. s. Angleške sile in oddelki tako zvanih svobodnih Francozov ki so vdrli v Sirijo včeraj zjutraj ob 2. prodirajo proti druzijskemu Džebelu pod poveljstvom generala Wilsona. Poveljstvo sirijskih čet je prevzel general Dentz. Ogorčenje v Franciji Vichpy, 9. junija, s. Vest o angleškem napadu na Francijo, je izvala v francoskih vladnih krogih silno zgražanje. Ti krogi poudarjajo, da napad v nobenem pogledu ni bil uparvičen. Dejansko gre za nadaljno izvajanje načrta, da bi se Anglija polastila francoskega kolonialnega imperija. Pri tem skušajo Angleži izkoristiti posebni položaj, v katerem se je znašla Sirija. Omenjeni krogi nadalje ugotavljajo, da so se Angleži poslužili pri tem napadu enakih metod, kakor pri prejšnjih napadih, namreč notorično napačnih pretvez. Kakor svoj čas v Mers el Kebiru, v Dakaru, v Gabonu in v Novi Kaledoniji ni bilo Nemcev, tako tudi v Siriji ni nemških vojakov in jih tudi nikoli ni bilo. Napad na Sirijo, pravijo v Vichyju, se lahko tolmači kot nesrečni poskus Anglije, da bi na račun Francije dosegla odškodnino za poraze, ki jih je doživela na Sredozemskem morju in na Bližnjem vzhodu. Izjava francoske vlade Vichy, 9. junija, s Francoska vlada je glede na angleški vpad v Sirijo objavila izjavo, v kateri pravi med drugim: Angleži in pristaši De Gaullea so napadli Sirijo, ki so jo po njihovih trditvah zasedle nemške čete. Neki gospod Catroux je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo ozemlja, bi je pod francoskim mandatom, da se Franciji upre. Francoska vlada ponavlja, kar je že ponovno poudarila, da namreč v Siriji ni nobenih nemških čet. Spričo tega je Anglija kriva novega neutemeljenega napadalnega dejanja proti francoskemu imperiju. Branili bomo ta imperij do skrajnih mej naših sil. Petainov proglas Vlchv, 9. junija, s. Glede na neutemeljeni angleški napad na Sirijo in Libanon je maršal Petain izdal proglos na Francoze na vzhodu ter na Visokega Komisarja in vrhovnega poveljnika v Siriji generala Dentza. V proglasu ugotavlja, da je bila Sirija nekvalificirano napadena. Maršal živo obžaluje, da se francoski uporniki pod zaščito angleSkih čet nič ne branijo prelivati kri svojih bratov. Maršal odločno obsoja angleško propagando, ki je skušala najti pretvezo za napad in je že nekaj dni trdila, da so se nemške čete v velikem številu izkrcale v velikih trupah na vzhodu. Te netočne vesti angleške propagande so bile gladko in odločno demantirane od francoskega državnega poglavarja, ki po-ja, da je bila spričo tega Sirija neutemeljeno in nepremišljeno napadena. Maršal je zaključil svoj proglas s poudarkom, da je francoska suverenost v Siriji ogrožena šele sedaj in da ni bila te prej. kakor je to skušala dopovedati svetu angleška propaganda. Angleške obljube Siriji in Libanonu Francoski vladni krogi nadalje opozarjajo na dve okoliščini, ki sta posebej značilni in sicer na proklamacijo francoskega izdajalca Catrouxa in na izjavo angleškega poslanika v Kairu. Catroux je Siriji in Libanona obljubil popolno suverenost in neodvisnost, ki naj bi se ji zajamčili s pogodbo, ki jo bodo lahko podpisali neposredni zastopniki Sirije in Libanona. Angleški poslanik v Kairi Lampson je c druge strani izjavil, da bo blokada Sirije odpravljena in da bo Sirija vključena v režim angleškega funta. Iz teh izjav izhaja prav jasno pravi namen angleškega napada. Anglija si hoče zagotoviti iraški petrolej in tako obraniti svoje kapitalistične interese. Napad na Sirijo predstavlja dejansko težak zločin proti francoski suverenosti. Prvo francosko vojno poročilo Bejrut, 9. junija, s. Tukajšnja radijska postaja je objavila komunike francoskih sil v Siriji, ki pravi, da so angleške oborožene sile ob 3.15 dne 8. jnnija izvedle napad na sirijsko-iibanonsko mejo. Francoske čete, pravi komunike, se d) že na vseh oddelkih. Tri angleška letala so bila sestreljena in več angleških tankov je bilo uničenih. Sovražnik je bombardiral letališča v Damasku, Alepu in Kajaku. Angleška strategija Vichy, 9. junija, s. Glede operacij v Siriji ni še nikakih podrobnih in točnih poročil. Kolikor je bilo mogoče izvedeti v vojaških krogih so angleške čete začele prodirati v Sirijo tako iz Palestine kakor iz Transjordanije. Angleški oddelki skušajo prodreti proti Merj Agounu. Francoske disidentske čete pa so se koncentrirale pri MafrL Fronta se sedaj razteza od Merj Agouna v Libanona proti južnemu področja Druzijskega Džebela. Fronta ni strnjena. Sovražnik skuša prodreti v sirijsko ozemlje v osamljenih in ločenih kolonah. Obsodba degaulovcev Vichy, 9. jim. s. Vojaško sodišče v Cler-mont Ferrandu je obsodilo na smrt dva oficirja, ki sta pripadala tako zvanemu pokretu svobodnih Francozov. Trije nadaljnji oficirji so bili obsojeni na zaporne kazni po 3 leta. Imovina vseh obsojencev je bila zaplenjena. Ameriška kontrola nad otokom Martiniqne Patrolna služba okoli francoskih kolonij na zapadnem Atlantiku Wa3hington, 9. jun. d. Zunanji minister Hull je pedal včeraj izjavo o stališču Zedinjenih držav glede francoskih kolonij Mar-tinique in Guadelupe. Izjava pravi med drugim, da bodo odslej vojne ladje in letala Zedinjenih držav stalno opravljala patrolno službo okoli teh otokov. Francoske oblasti na Martiniquu so se zavezale, da ne bodo z otoka odpeljale nobene količine zlata, ne da bi prej obvestile ameriško vlado. Vse te določbe obsega sporazum, ki so ga podpisali predstavniki washingtonske vlade na eni strani ter guverner Marti-niqua general Robert v imenu Francije. Admiral Robert je obenem podal jamstva, da se bodo francoske kolonije v zapadni polobli vzdržale vsake aktivnosti, ki bi mogla škodovati ameriškim interesom. Zedinjene države so pripravljene dovoliti, da se Francija poshiži dela svojih denarnih sredstev v Zedinjenih državah za nakup živil in drugih važnih potrebščin, če ne bodo poslane v Francijo ali severno Afriko, Pariz, 9. jun. d. List »Matin« ostro napada ameriškega zunanjega ministra Hul-la zaradi njegove politike nasproti Franciji. List piše, da hoče Hull Francijo gospodarsko uničiti. Hull se pri tem sklicuje na politiko maršala Petaina, češ da se Francija pridružuje sovražnikom Anglije, pravi razlog za Hullovo postopanje pa je, da se hoče polastiti francoskega zlata in ladij v Ameriki, morda tudi francoskih ko-Icnij Martiniqua, Guadelupa in Guajane. Tako postopanje pa ni dostojno in tudi ni v skladu s tako imenovanim ameriškim pojmovanjem svobode. | sorazmerju le StaHn upošteval prehranje- 1 valne težave Finske in je finskemu poslaniku obljubil takojšnjo dobavo 20.000 ton žita, poleg 15.000 ton. ki so bile Finski že dobavljene. Komisar za zunanjo trgovino je že preskrbel za odpravo 7.500 ton žita na Finsko. Helsinki, 9. jun. s. Vlada je sklenila za 70 odstotkov povišati vse carinske takse na uvoz. Dohodki trti dodatnih carin se bedo porabili za obnavljalna dela v deželi. Pretekli teden so se zlate rezerve finske narodne banke zmanjšale od 608 na 561 milijonov finskih mark. Hrvatska hvaležnost Duceju in Hitlerju Zagreb, 9. jtrnija ir. Zagrebški listi se še nadalje obsežno bavijo z obiskom poglavni-ka dr. Paveliča v Nemč;ji ter z odločitvijo dokončnih mej mod Hrvatsko in Srbijo. »Novi list« piše ob tej priliki, da bodo Hrvatje ostali vedno hvaležni Duceju in kancelarju Hitlerju za izkazano naklonjenost. Ta hvaležnost bo najsvetejša dediščina, prepuščena tudi prihodnjim pokole-njem. Hrvatsk? kapitan Res, ki se je vrnil iz Italije, kjer se je pogajal glede repatriacije hrvatskih vojnih ujetnikov, je izrazil prisrčno zahvalo za nad vse naklonjeno postopanje italijanskih vojaških oblasti. Dejal je, da se je hrvatskim vojnim ujetnikom v Italiji godilo kar najbolje. Berlin, 9. junija ir. Poglavnik dr. Paveiič je o priliki odhoda iz Nemčije poslal kancelarju Hitlerju prisrčno brzojavka Slično brzojavko je prejeli tudi zunanji minister Ribbentrop. Brzojavka Macuoke Ante Paveliču Zagreb, 9. junija, d. Poglavnik dr. Paveiič je prejel od japonskega zunanjega ministra Macuoke brzojavko, v kateri ga obvešča, da Japonska priznava nezavisno državo Hrvatsko. Hrvatsko sodelovanje z Rumunijo Bukarešta, 9. junija, s. Hrvatski poglavnik je dal dopisniku rumunske agencije Rador posebno izjavo, določeno za rumunski tisk, v kateri izraža veliko simpatijo hrvatskega naroda za rumunski narod, ki sta povezana s tisočletno preteklostjo, polno skupnega trpljenja Oba naroda, pravi Paveiič, sestojita v pretežni večini iz poljedelcev in obe osnovne lastnosti sta žilavost in velikodušnost. Poglavnik je končal svoj govor z zatrditvijo, da je prepričan, da hočeta oba naroda še ojačiti medsebojne zveze z iskrenim prijateljstvom. Javna poslopja v zastavah Ljubljana, 9. junija. Jutri, v torek 10. L m. morajo vsa javna poslopja povodom prve obletnice vstopa Italije v vojno izobesiti državne zastave. Radio Ljubljana Program za 10. junij 1941-XIX: 7.30: Poročila v slovenskem jeziku. 7.45: Slovenska glasba. 8.: časovna napoved. Nadaljevanje pesmi. 8.15: Poročila. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Poročila in melodije. 13.: Časovna napoved in poročila iz Rima. 13.15: Vojno poročilo Vrhovnega Poveljstva Vojske v slovenskem jeziku. 13.17: Himne in pesmi Italije v vojni. 14.: Govor Duceja v Fašistič.ni in Korporacij-ski Zbornici. 14.15: Poročila. 14.30: Simfonična glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Godba Kraljevih Karabiner-jev. 19.30: Poročila v slovenskem jeziku. 19.45: Lahka glasba. 20.: časovna napoved in poročila. 20.20: Proslava obletnice vstopa v vojno. 20.30: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenskem jeziku. 20.40: H., TTT. in IV. dejanje »Boheme« (plošče). 22.: Mešana glasba. 22.25: Slovenska glasba. 22.45: Poročila v slovenskem jeziku. Obletnica vstopa Italije v vojno Berlin, 9. jun. s. Vsi tukajšnji listi so se spomnili prve obletnice vstopa Italije v vojno ter z navdušenimi besedami omenjali veliko vrednost italijanske udeležbe v spopadu. Posebej poudarjajo listi velik moralni in materialni delež, ki ga ima prijateljska in zavezniška Italija v tej borbi za dokončno zmago. »Volkischer Beobachter« piše, da je morala Italija vzdržati silen pritisk na različnih zelo oddaljenih frontah ter se je njena vojska povsod borila z brezprimerno hrabrostjo in zglednim junaštvom. Ko danes Italija proslavlja pomembno obletnico, je dosegel italijansko - nemški napad na britanski imperij svoj višek in borba na življenje in smrt bo odločila usodo sveta za prihodnost. Portugalska bo branila Azorske otoke Lizbona, 9. junija s. V zvezi s pisanjem ameriškega tiska o vprašanju zasedbe portugalskih otokov portugalski tisk živahno krit:zira ameriško postopanje ter poudarja sebičnost Zedinjenih držav. List »Voz« se spominja poželenja Američanov po Azo-rih že iz prejšnjih časiov. Članek tega lista razkrinkava ameriški imperializem, ki se pod pretvezo da bi zajamčil svojo lastno varnost, vmešava v evropske borbe ter le še poostruje evropsk' spopad. List »Poje« piše, da so Zedinjene države razločno pokazale svojo napadalnost, ker zahtevaj c> zase otoke, ki že davno pripadajo Portugalski in nimajo do njih prav nikakršnih pra- vic. Portugalska bo znala odbiti te sramotne grožnje, piše isti lisit, ter bo branila svojo posest. Nov vrhovni poveljnik japonskega letalstva Tokio, 9. junija, ir. Cesar je imenoval generala Doiharo za vrhovnega poveljnika japonskega letalstva. General Doihara je znan kot eden najboljših poznavalcev Kitajske. Star je 48 let. Doihara prevzame mesto generala Jamašite, ki je šef japonske vojaške delegacije za sodelovanje z Italijo in Nemčijo. Tokio, 9. jun. ir. Ministrski predsednik knez Konoje je bil v dolgi avdienci pri mikadu, kateremu je izčrpno poročal o položaju. Japonci zasegli vojni material v Indokini Tokio, 9. jun. rs. Japonski vojaški uradi, ki se mude trenutno v Francoski Indokini, so začeli prevažati v druge kraje vojni material, ki je bil zbran v severni Indokini za Čangkajškovo vlado. Med tem materialom je bil tudi tak, ki naj bi bil uporabljen proti Japoncem. Material je ameriškega izvora in je bil vtihotapljen v Indokino skupno z materialom, poslanim zasebnim tvrdkam. Ruske dobave Finski Moskva, 9. jun s. Listi so objavili službeno poročilo, ki opozarja, da je SSSR dobavila Finski že 47°/o vseh dobav, določenih po finsko-ruski trgovinski pogodbi. Na drugi strani je Finska dobavila SSSR šele 11% blaga, ki ga ji je po tej pogodbi dolžna dati na razpolago. Kljub temu ne- Obsežno delo E. L A. R. Rim, 9. jim. s. Duce je v soboto sprejel v prisotnosti Ministra za Ljudsko kulturo generalnega direktorja družbe E. L A. R. Chiodellia, ki mu je poročal o delovanju te radijske ustanove. E. I.A. R. ima 23 sedežev s 1832 nameščenci in 21 umetniških skupin s 657 gledališkimi umetniki. Njenih zunanjih sotrudnikov je nad 5000. Aboni-ranih radijskih slušalcev je okrog 1.5 milijona. Po načrtih prometnega ministrstva je bilo ustanovljenih v zadnjem času 8 novih radijskih postaj, med njimi 2 v Albaniji, 1 v Ljubljani in 1 v Dalmaciji. V kratkem bosta pričeli delati tudi novi postaji na Cetinju in na Krfu. Duce je odobril dosedanje delovanje radijske družbe in je pohvalil njenega generalnega ravnatelja. Iz Hrvatske Za Sarajevo, ki je bilo hudo prizadeto po bombardiranju, je hrvatsko zdravstveno ministrstvo določilo milijon dinarjev kredita, da se popravi škoda. Nadalje je ministrstvo določilo 2,200.000 Din za novo moderno bolnišnico v Sarajevu, ki naj postane zdravstveno središče Bosne in Hercegovine. Sličica Iz Zagreba. »Novi list« beleži: Skupine 2idov, obveznikov delovne službe, so šle na delo na deželo. Ljudje so opazovali njihovo vkrcavanje na avtomobile. Ta~ koj se je sestal ulični" parlament in pričela se je debata. »Smilijo se mi vendar, čeprav so taki,« pravi eden. »Ni treba, da se vam smilijo. Poglejte samo, kako so si opremili nahrbtnike, tople odeje, sklede in še nebroj drugih stvari imajo. Tako jim ne bo nič manjkalo,« pravi drugi. Vmešal se je mlad fant in rekel: »Ali so se vam smilili tako tudi številni Hrvati, ki so jih prav s temi avtomobili odvažali ne samo na delo, pač pa tudi v zapore in temnice? Nihče od teh, ki nosijo rumene znake, se ni zmenil za usodo teh mladih Hrvatov.« Debata bi se nedvomno nadaljevala, da ni bilo slišati glasu: »Gospoda, razhod!« Novi italijanski konzul v Sarajevu. V Sarajevo je prispel novi italijanski konzul Albert Caiise. Njegov prednik markiz Julij Benzoni je bil premeščen v italijansko zunanjo ministrstvo. Gospodarstvo Finančno stanje Bolgarije Bolgarski finančni minister je v začetku letošnjega leta predložil sobranju proračun za leto 1941., ki sicer presega 10 milijard levov, vendar predvideva izravnavo med dohodki in izdatki z uvedbo novih davčnih virov. Pričakovanje, da bo mogoče izogniti se deficitom, pa se zaradi dogodkov v zadnjih mesecih ni moglo uresničiti. Rastoči vojaški izdatki, zlasti pa izdatki v zvezi z zasedbo Tracije in Južne Srbije, so zahtevali precejšnje povečanje proračuna. Zato je sedaj finančni minister Bojlov predložil sobranju predlog za dodatni proračun v višini 3.350 milijonov levov. Ta dodatni proračun bo po izjavi finančnega ministra zadostoval le za kritje izrednih izdatkov za prihodnje mesece. Ker so bili že pri sestavi rednega proračuna za leto 1941. davki znatno povišani (zlasti dohodnina) ne bo mogoče z novimi davčnimi dohodki najti kritje za dodatni proračun. Le od dodatnega obdavčenja povečanih konjunkturnih dohodkov pričakuje bolgarski minister določen znesek za kritje dodatnega poračuna. Glavna postavka za kritje tega dodatnega proračuna po je notranje 5% posojilo, ki bo najeto v višini 1800 milijonov levov. Bolgarija od lete 1923. ni najela nobenega notranjega Posojila. Ce se ie seda i odločila za tako oosojilo v znesku, ki ie tudi za bolgarske razmere zelo visok, ie verjetno, da ne bo šlo brez prisilnih ukrepov, čeprav so gospodarski in psihološki pogoji sedaj zelo ugodni. Pri tem ie treba upoštevati tudi znatne omejitve v konzumu. ki posredno oovzročajo večje prihranke, ki se kažejo v rastočem dotoku hranilnih vlog Tudi gradbena in investicijska delavnost je precej omejena. Vse to je povzročilo v Kot druga važna postavka dohodkov v dodatnem proračunu je predvideno, da bo bolgarska vlada lahko diskontirala pri bolgarski Narodni banki zakladne bone v znesku 703 milijonov levov. Nadalje je predvidena izdaja novih kovancev, kar bo državi prineslo čisto dohodek 337 milijonov levov. S tem se bo denarni obtok povečal za eno milijardo levov, kar bo poostrilo že obstoječe tendence k inflaciji. Finančni minister je izjavil, da bo bolgarska vlada storila vse korake, da prepreči nadaljnje povečanje denarnega obtoka. Obtok bankovcev znaša sedaj 8.4 milijarde levov, medtem ko je znašal 1. septembra 1939. le 4 milijarde. Od razlike, ki znaša 4.4 milijarde, se da upravičiti znesek 2.5 milijarde s povišanjem življenjskih stroškov za 20% in z večjo potrebo denarnega obtoka zaradi priključitve Južne Dobrudže. Zasedba Tracije in Južne Srbije pa zahteva na drugi strani prav tako povečanje denarnega obtoka. Finančni minister je mnenja, da v sedanjem trenutku ni mogoče izogniti se najetju posojila pri bolgarski Narodni banki. Trenotno ni možnosti za nadaljnje povišanje davkov, ker so dohodki prebivalstva že z obstoječimi davki hudo obremenjeni in lahko nadaljnje povišanje prinese nevšečne posledice. Zaenkrat se ne da še presoditi, ali bo ta dodatni proračun zadosten. Od nadaljnjega razvoja mednarodnih dogodkov bo namreč odvisno, ali bo lahko Bolgarija lahko izvršila postopno demobilizacijo. Bolgarska vlada upa, da bo lahko pričela z demobilizacijo, saj bi ponovno povišanje proračuna postavilo finančnega ministra še pred težje probleme. zadnjem času precejšnjo likvidnost na denarnem trgu. Blagovni promet med Hrvatsko in Spodnjo štajersko Med šefom civilne oblasti za Spodnjo štajersko in zasedeno področje bivše Kranjske na eni strani ter hrvatsko vlado na drugi strani, je bil te dni sklenjen sporazum o vzpostavitvi gospodarskih odnošajev. Ta sporazum ima začasni značaj in ureja blago^rfr promet do 30. junija t. 1. Sporazum se lahko podaljša avtomatično za 1 mesec, če ne bo vsaj 5 dni pred potekom roka odpovedan. Blagovni promet med Hrvatsko ter Spodnjo štajersko in zasedenim delom Kranjske, je v vsaki smeri predviden v višini 16 milijonov din (800.000 mark). Za izvoz iz Hrvatske v ozemlje druge pogodbene strani je v okviru določenih količin predvideno poslednje blago: mesni izdelki perutnina, koruza, jajca, sočivje, čebula, kože itd. Iz Spodnje štajerske in zasedenega dela Kranjske pa je predvideno za izvoz v Hrvatsko naslednje blago: premog, papir, lesovina, žveplena kislina, cinkovi izdelki, steklarsko blago, kose srpi, itd. Za gori določeno blago je predviden carine prost promet. Preko gornjega kontingenta je dopuščen tudi promet drugega blaga, ki se je že doslej trgovalo med obema področjema, in sicer v skupni vrednosti 4 milijone din (200.000 mark). Obveznosti iz te izmenjave blaga bodo obračunane z vplačili dinarjev pri Hrvatski državni banki v Zagrebu v korist mariborske podružnice Kreditanstalt-Bankverein odnosno v markah pri mariborski ali kranjski podružnici Kreditanstalt-Bankverein na račun Hrvatske državne banke v Zagrebu. Zneski v dinarjih in markah se računajo v razmerju 1 marka enako 20 din. Sporazum predvideva dobavo blaga, ki je bilo naročeno in plačano pred 10. aprilom 1941 ter vsebuje končne določbe o tranzitu blaga. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrd-ki »Lesex«, lesni industrijski in trgovski družbi d. d. v Ljubljani, sta izbrisani poslovodji Marko Rudež in Izidor Tassi, vpisan pa je novi poslovodja Bruno Bonetti, trgovec iz Trsta. — Pri tvrdki »Novobor«, splošni industrijski delniški družbi v Ljubljani, je izbrisan član upravnega sveta inž. ščitomir Dolenc, upokojen višji sodni svetnik v Ljubljani. = Madžarska dobavlja Rusiji ladje. Lani ustanovljena madžarska paroplovna družba »Orient« si je stavila za nalogo, zgraditi dva 4000tonska tovorna parnika, ki bosta lahko vozila po morju kakor tudi po Dunavu. Ti dve ladji bosta kmalu dograjeni v budimpeštanski ladjedelnici Ganz & Co. Ker je medtem madžarska vlada sklenila trgovinsko pogodbo z Rusijo, ki predvideva, da bo Madžarska dobavljala Rusiji v kompenzacijo za surovine (predvsem bombaž) take kombinirane rečne in pomorske ladje, se je družba »Orient« odločila prepustiti Sovjetski Rusiji obe ladji, ki ju je dala v gradnjo. = Naraščanje življenjskih stroškov v Švici, švicarski zvezni urad za industrijo, obrt in delo je objavil švicarski indeks življenjskih stroškov za konec junija, ki znaša 171,2 točke (junij 1914 enako 100) in je za 1.5 odst. višji nego pred enim mesecem in za 24.8 odst. višji nego v avgustu 1939, tik pred sedanjo vojno. — Težkoče, ki jih ima Švica pri blagovnem prometu z inozemstvom, zlasti težkoče pri izvozu preko-morskih surovin in živil, imajo za posledico, da se je v zvezi z nazadujočim izvoz-zom znatno zmanjšal tudi švicarski donos carin. Tako so znašali v maju carinski dohodki le 14.6 milijona frankov, nasproti 24.4 milijona frankov v lanskem maju. = Slovaška zunanja trgovina. Po podatkih, ki jih je objavil guverner slovaške Narodne banke dr. Karbas, je znašal slovaški izvoz v lanskem letu 3.2 milijarde Ks, uvoz pa 2.9 milijarde Ks. Slovaška je imela v lanskem letu za 303 milijona Ks aktivno trgovinsko bilanco. Od celotnega izvoza je odpadlo na Nemčijo 71 odst., od celotnega uvoza pa 80 odst. — Angleži uvajajo oblačilne karte. Medtem ko je bil doslej v Angliji nakup tekstilnega blaga prost, se je morala Anglija le odločiti, da uvede posebne oblačilne karte. Racioniranje nakupa tekstilnega blaga je očitno posledica težav pri uvozu tekstil, nih surovin. = Nemški državni dolg. Po uradnih podatkih je nemški državni dolg dosegel ob koncu februarja znesek 86.5 milijarde mark. V teku februarja se je državni dolg povečal za 3.37 milijarde mark. = Dobiček Fordovega podjetja v De-troltu. Družba Ford Motor Company v De-troitu (USA) je izkazala lansko leto 20.4 milijona dolarjev čistega dobička, medtem ko je v prejšnjem letu znašal čisti dobiček 7.1 milijona dolarjev, v letu 1938 pa je bila izkazana čista izguba IS.3 milijona dolarjev. Bilančna vrednost aktiv je znašala lani 713 milijonov dolarjev, od tega odpade 607 milijonov dolarjev na nerazdeljeni dobiček iz prejšnjih let. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri Torek, 10. junija: Bog z vami, mlada leta.! Red A Sreda, 11. junija: Cigani. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol. Slika iz življenja visokožolcev, ki sta jo podala Camasio in Oxilio v svoji igri »Bog z vami, mlada leta!« je prav prikupno odrsko delo, ki ga odlikujejo lahkotnost, čustvenost in humor. Kdor želi prebiti zabaven večer, naj si ogleda to predstavo! »Cigani« je naslov veseloigre, ki jo je napisal Fran Milčinski. V zabavnem dejanju nastopajo poleg Nablocke in Gabri-jelčičeve, Drenovca in Pečka ter treh dramskih komikov: Daneša, Cesarja in Li-paha, še priljubljena člana radijske družine Ježek in Jožek, ki žanjeta velik uspeh s petjem aktualnih kupletov. OPERA Začetek ob 19. uri Torek, 10. junija: Don Kihot. Red Torek. Sreda, 11. junija: Baletni večer. Red sreda. Jules Massenet je koncipiral po velikem Cervantesovem romanu »Don Kihot« opero velikega obsega in ji dal za osnovo dejanja nekaj najznačilnejših Kihotovih idealističnih pustolovščin viteškega značaja. Muzikalno tehtno delo zahteva odličnih interpretov, ki smo jih imeli že možnost spoznati pred nekaj sezonami v isti uprizoritvi. Naslovno partijo bo pel Primožič, glavne pa: Betetto, Kogejeva, Ivančičeva, Polajnar jeva, M. in B. Sancin in Anžlovar. Dirigent: D. Žebre. Režiser: R. Primožič. Uspeh, ki ga je dosegel baletni večer pri kritiki in občinstvu, je dokazal veliko delavnost in napredek našega baleta. Koreografije šefa baleta ing. Golovina in so-loplesalca B. Pilata so zanimive, v njih ima baletni ansambel priliko velikega razmaha. Na sporedu so skladbe: Griega, Glucka, Novaka, Ravela in Liszta. Baletni večer bo v sredo z red sreda. Iz Novega mesta _ Ljudsko in meščansko šolo, ki je bila na velik petek žrtev bomb, bodo po izdelanih načrtih obnovili. Zapadno steno velikega poslopja in južni del stene, kjer je bil vhod in ki je utrpel največ poškodb, so oblasti dale zaradi varnosti razstreliti. Očiščevalna dela so v teku. n— Promenadni koncerti, ki jih prireja ob nedeljah in praznikih zvečer vojaška godba v mestnem parku, so zelo obiskani. Ob teh večerih je v parku prav živahno. n— Vinogradniki potrebujejo galico, ki pa zaenkrat še ni prispela. Posamezne občine so galico za vinogradnike že naročile in lahko zato upamo, da bo celotna pošiljka prišla v pravem času. Bati se je namreč — peronospore. n_ prste si je odsekal. Na Pristavi se je igral ob kladi s sekiro 4 letni Disov Stanko. Pri igri si je otrok odsekal sredinec in prstanec leve roke. n— Krava ga je potegnila s konja. Posestnik Rifelj Anton iz Bučne vasi je prijezdil s polja domov konja. Ko je jezdec prispel na domač vrt, kjer so se pasle krave, je ena izmed njih skočila k jezdecu in ga z rogmi vrgla s konja. Rifelj, ki je priletel nesrečno ob nek kamen, si je pri padcu zlomil rebro na levi strani prsnega koša in se mora zdaj zdraviti v bolnici usmiljenih bratov. n— S kolesom se je ponesrečil. Na La-zah se je pri vožnji težko ponesrečil šober Janez, doma iz Uršnih sel. Pri silovitem padcu si je šober razbil desno koleno. Ponesrečenec zdravi nevarno rano v bolnici.. POTEGAVŠČINA — Gospodična, ali poznate razliko med klavirjem in kačo klopotačo? — Ne. . — Res ne? Ej, potem si pa nikar nlkoft ne kupite klavirja. * JUTRO« št. 135 3 X'ore?, TrvTrL19«-XK= Italijansko gostovanje pred sto leti v Ljubljani Pred tedni smo v nekaterih podlistkih obudili spomine na dobo prvih stikov italijanskih gledališč z Ljubljano. Te dni pa ravno mineva sto let. odkar je italijanska opera z izredno lepim uspehom gostovala v Ljubljani. V »Carnioliji« čitamo v številki. ki je izšla 24. mata 1841. naslednje: Gospod Natale Fabrici. ravnatelj italijanske operne družbe, se je odločil nuditi n-tšemu mestu, ki že domala 20 let ni imelo v gostih nobene italijanske opere, že dolgo željen umetniški užitek s svojim res izvrstnim osebjem. Vprizoril bo poleg opere »Lucije Lamermoorske«. ki smo jo videli že v četrtek 20. t. m., še operi »Beatrice di Tenda« in »Lukrezia Borgia«. Družba ie prav številna, da lahko tudi manjše vloge večkart in dobro zasede. Prvi pevki sta: gospe Thevenardova in Venier-jeva, prva tenorja sta gospoda Zinghi in Cosma, prvobasista pa gospoda Schiavuzzi in Pertile. V »Luciji« smo čuli go Theve-nardovo v naslovni vlogi, nadalje g-Shiavuzzija. Zinghija in Cosmo. Ta kvartet je presenetljivo odličen glasovno kakor tudi po umetniškem izražanju. Mojstrski so tudi zbori pod vodstvom g. Fa-bretta. Zato ni bil noben čudež, da ie prenapolnjeno gledališče pogostokrat bruhnilo v burno odobravanje. Kritik, ki se ie podpisal »Acutus« (po naše Ostrin), prav zanimivo obeležuje odlike posameznih pevcev. Ponovno se vrača k zboru, o katerem pravi, da je naravnost presenetljivo, kako ga ie g. Fa-bretto izšolal. Čeprav zbor ni številen, je vendar zvočno tako poln. da se lahko reče: italijanski zbor osmih pevcev izda mnogo več kakor trikrat številnejši nemški zbor. Kritik opozarja na lepoto naj-prisrčnejše Donizettijeve opsre »Lucije« ir. na koncu želi. nai ljubljansko občinstvo nudi podjetju g. Fabrizzija čim več podpore, saj ie od občinstva samega odvisno, če se bo lahko g Fabrizzi naslednje leto vrnil v Ljubljano s še odličnejšimi močmi. V »Carnioliji« dne 28. maja jt sospod »Ostrin« naglašal. da ie »Lucija« pri ponovitvi žela nov uspeh in da so vsi pevci Saphtii na^ Voz drv Življenje je dandanes težko, toda mnogokrat si ga oležujemo sami. Zadnjič sem v vozu električne cestne železnice poslušal razgovor dveh delavcev. Pomenkovala sta se o cenah in eden izmed njiju je pripovedoval kratko zgodbico o vozu drv. Kmet iz okolice jih je peljal v mesto, pa ga je srečal meščan in ga vprašal, po čim jih prodaja. — So že prodana, je odvrnil kmet, peljem jih tja in tja. — Pa po čim ste jih dali? — Po 190. Uradno je cena maksimirana na 180 din meter, a mož. ki se je bil s kmetom zapletel v razgovor, se vi 'azburil nad kršitvijo predpisa, temveč narobe: na mestu je bil pripravljen, da drva še sam podraži — jaz vam dam 200 din, pa jih zapeljite na moj dom. Kmet si ni dal dvakrat reči obrnil je ko-nie in peljal, kakor mu je gospod nazna-čil smer. To so zgodbice, kakršne doživljamo vsak dan. V teh časih je težko vzdrževati red na trgu. težko je uravnavati cene in oblastva. ki jim ie naložena ta skrb. imajo čez glavo dela. A kako se bosta vzdržala red in poštenje v kupčiji, če bomo ljudje sami s svojim ravnanjem sproti izpodkopa^va-li vsak dobronameren, v splošno ljudsko korist namenjen ukrep? Delavec, ki je v vezu električne cestne železnice poslušal to zgodbico o vozu drv, se je za trenutek razburil in je vprašal onega, ki je pripovedoval: — Pa mu — namreč človeku, ki je na tako brezsremen način dvignil ceno drv — nisi mogel primazati ene okoli ušes? Pa tega. da bi sami na mestu s surovo silo urejali takšne zadeve, nam v resnici ni treba. Zavest odgovornosti naspioti skupnosti in nasproti oblastvom, ki skupnost predstavljajo, pa bi moral vsakdo zmerom izpričati na ta način, da bi vsak trk prestopek brez odlašanja prijavil najbližjemu stražniku ali karabinjerju. Velika ln mala kultura Ali ni zadnjič nekdo nekje nekaj brenk-nil o naši »veliki kulturi«? Malo nas je, skoraj vsak dan manJ — čemu nam bo torej »velika« kultura? So na svetu wliki narodi, ki se ponašajo z velikimi možmi, z orjaki duha in dela. Ne morejo pa se ponašati s kulturo. In so na svetu majhni narodi — skoraj tako majhni, kakršen je naš slovenski: nimajo na svojem nebu zvezd, ki bi sijale daleč čez domačo zemljo Imajo pa svojo lučko, svoj plamenček, svoje ognjišče, svojo »kult urico«. Da, »kulturico«, kakor je bilo nekoč o Slovencih zapisano na platnicah zagrebške »Nove Evrope« Posoda narodovega duha je kakor dragocena kitajska vaza. Ni treba, da je velika, lahko je celo prav majhna, samo da se zaveda svoje žlahtne cer.e ln cela mora biti, ta dragocena kitajska vaza Kadar /o narod razbije vpričo vsega sveta. pa naj je še tako velik in tako številen, zaman jo bo v bodoče krpal in lepil m na ogled ponujal. Pustimo zatorej besedo o »veliki« kulturi. Tudi kadar bc slovenska kultura večja kakor je danes, bo vendaile samo — kultura. In to je zadosti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS ZNOREL JE Pred bolnico za duševno bolne vleče nekdo sredi noči za zvonec. Zvoni, zvoni... Nočni čuvaj slednjič odpre okno in vpraša: — Kdo, za vraga, pa ne da miru sredi noči? Ej vi, jaz bi rad prišel k vam. Meni se je na lepem zmešalo, pa bi rad, da me sprejmete v zdravljenje. — Kaj, kako? Sredi noči? Ali ste znoreli? TRI PRIJATELJICE — Jaz sem možu vse priznate... — Občudujem tvoj pogum! — In jaz tvoj čudoviti spomini ponovno pokazali svoje izvrstna glasove in svojo umetnost. Vroče je bilo v premajhnem gledališču, očarano občinstvo pa je tudi pri reprizi burno pozdravljalo goste. Dne 25. maja ie sledil nov užitek z opero »Beatrice di Tenda«. Ta predstava je potekla še bolje in je po zaslugi žela. kolikor je to mogoče, še več burnega odobravanja. Kritik je zaključil svoje poročilo. da so bili pevci neštetokrat poklicani pred zastor. Kostumi v obeh operah so bili tako čudovito lepi. da česa podobnega Ljubljančani tudi še na nobenem dunajskem odru niso videli. Zatorej vsa hvala podjetnemu g. Fabriciju. Pripravil je Ljubljančanom užitek, ki prekaša vse. kar je Ljubljana čula od cesarskega kongresa dalje. Pripeljal ie v Ljubljano opero, kakršne ta čas ne premore marsikatero nemško prestolno mesto. V poročilu z dne 4. juniia je g. »Ostrin« poročal o reprizi opere »Beatrice« in zaključil odstavek: Hiša je bila kljub lepemu vremenu in neznosni vročini močno polna in je bilo dosti odobravanja in navdušenja. Nadalje poroča o premieri »Lu-krecije Borgia«. ki ie prišla na oder 19. maja. O glasbi te opere pravi, da je pretežka. da bi se dala izvajati zgolj po dveh vajah z orkestrom. Zato predstava ni dosegla tiste višine, kakor prejšnje predstave Kritik si pridržuje besedo oo ponovnih predstavah Že 5. junija ie sledila repriza ir. kritik pravi, da družba ni toliko sposobna za popolnoma zadovoljivo izvedbo te opere. Poleg pevcev se mora orkester boriti z velikimi težavami. Zbori pa so bili spet odlični. Kljub vsemu je občinstvo voljno priznavalo uspehe. Ta večer ie bila benefica primadone Thevenardove. Slav-ljenka je krasno pela in razpoloženje je bilo kar najboljše. * Potem je bila dne 8. junija benefična predstava prvega tenorja Zinghija, za slovo pa 15. junija benefična predstava glasbenega ravnatelja Fabretta. Vmes med tema dvema datumoma je bilo nekaj repriz vseh treh oper. Pri obeh benefičnih predstavah so nastopali pevci in pevke z različnimi arijami. Občinstvu je bilo še prav posebno ustreženo, da je ga. Thevenardova pri poslovilnem večeru zapela arijo Rozine iz »Seviljskega brivca«. Njen način prednašanja te kavatine je bil neoporečno najodločnejši. kar so jih dotlej Ljubljančani mogli spoznati. In zdaj. pravi Acutus. so minili praznični dnevi. Dvakrat je še bila vsa družba na koncu navdušeno poklicana in vsi so izražali eno samo željo: Na svidenje! G. Fabrici. pravi poročevalec, ie Italijan in ne čita nemščine. Zaradi tega najbrž ne pozna Goetheja, vendar naj ga ne ustrašijo Goethejeve besede: »Kjer si dobro sprejet. — ni treba, da se vrneš spet« .. Tako so torej Ljubljančani pred sto leti imeli prisrčne kulturne praznike. Pesnik Schiller pravi o igralcih, da jim narod po smrti ne plete vencev. Pričujoči spomin pa nai bo v počaščenje italijanskih pevskih in odrskih umetnikov, ki so pred sto leti pionirsko prinašali operno umetnost v Ljubljano in s tem v lepi meri prispevali, da se je naše belo mesto razvilo v pomembno glasbeno središče. Skrb mestnega prehranjevalnega urada V dveh dneh je bilo prodanih na trgu 19.000 Jajc — Nenapovedan obisk pri pekih Ljubljana. 9. junija Devetnajst tisoč jajc je bilo v petek in soboto na Vodnikovem trgu v mestni tržni lop: prodanih Ljubljančanom po 6 jajc za kovača. Kakor smo že pisali, je bilo v petek oddanih 11.000 jajc. ki so bila pripeljana čez mejo naše pokrajine, vendar je bilo pa med njimi tudi nekaj jajc domačih putk. V soboto so pa Ljubljančani dobili 8.000 jajc. ki so prav vse znesle pridne putke po Ljubljanski pokrajini, zato so bila pa ta jajčka na ljubljanskih kolodvorih in mitnicah kar slavnostno sprejeta. Tam so namreč na jajčarice in prodajalce jajc čakali tržni organi ter jih pogumno varovali pred samogoltnimi ve-rižniki, ki so prežali, kako bi se najhitreje polastil mastnega dobička obetajočih jajc. V varnem spremstvu tržnih organov so jaičarice in prodajalci prišli v mestno tržno lopo in tu pod strogim nadzorstvom tržnih organov prodajali po 6 jajc za kovača. Velikodušno so najprei založili javno kuhinjo Delavskega doma. kamor hodijo na hrano naši delavci in drugi manj premožni sloji, predvsem pa moramo privoščiti jajca tudi revežem, ki so prišli k nam iskat zavetja in dobrih src. Ljubljanske gospodinje so bile pa prav vesele, saj je lahko vsaka gospodinja dobila za 2 kovača kar ducat jajc. Tako skušnjave obvarovane iajčarice so bile pa tudi zadovoljne. ker so na trgu opravile naglo ter se hitro spet vrnile domov z lepim kupčkom denarja. Nobenih sitnosti niso imele in tudi nobenega zapisnika ni bilo treba podpisati v pričakovanju kar dvakratne kazni, kakršne nalagata uprava policije in sodišče grešnikom zoper protidraginj-ske uredbe in postave. Kakor smo že povedali, ima gospod, ki ima opraviti s temi paragrafi v tržnem uradu, dan na dan čez glavo dela in preiskav. Zaradi previsokih cen mesa in mesnih izdelkov je bil prisiljen v 14 dneh izročiti upravi policije in državnemu tožilcu 15 obrtnikov. Skorai vsak dan tega ali onega premaga skušnjava in ga zapelje v greh. čeprav dobro ve. da ga morata kaznovati oba. namreč uprava policije in še sodnija. Tudi to grešniki dobro vedo. da polcijska kazen obvelja, čeprav ie dotičnik pri sodišču oproščen. Zaradi predrage perutnine in jajc ie bilo na policijo in sod-nijo poslanih 6 imen, zaradi predragega kruha 10 naslovov, a danes je bil veljaven pekovski mojster za neužiten kruh nagrajen s 300 Din. Ker ie bil mojster prvič naznanjen, ga je kaznoval sam tržni urad prav milostno, a če bi se greh ponovil, zlasti pa če bi bil kruh zdravju škodljiv, bi pa mojstra moralo soditi sodišče po kazenskem zakonu. Ekscelenca Visoki Komisar ima prav dobro srce za prebivalstvo ter posebno mani premožne sloje varuje pred lakom-nimi izkoriščevalci. Upajmo, da v Ljubljani ne bomo doživeli take sramote kot nekje na deželi, toda tudi v Ljubljani nismo nikdar varni, da se na teh ali onih vratih ne bi pojavil napis: »Jaz in moja obrt sva zaprta zaradi prodajanja nad določenimi cenami v škodo prebivalstva«. V čast naši pokrajini moramo še razodeti, da takega slovenskega napisa doslej še nismo imeli v naši pokrajini. štirje tajinstveni avtomobili so se v sredo že ob 5. zjutraj ustavili pred mestnim magistratom. Iz starodavnega poslopja je pa stopila večja skupina mestnih uslužbencev z začudenimi očmi, zakaj so jih prejšnji večer naročili, da morajo biti ob tako zgodnji uri že na magistratu. Načelnik preskr-tovalnega urada je uradnikom po tiho povedal nalogo in jim izročil formularje z besedilom zapisnika, da se na svoji službeni poti uradnik ne bi preveč zadržali s pisanjem zapisnikov, temveč bi vpisali samo še imena pekov in pa njih zaloge moke. Kakor bi trenil so avtomobili izginili izpred magistrata in zdirjali na vse strani Ljubljane. Mestni preskrbovalni urad je namieč popolnoma nepričakovano presenetil z malimi izjemami prav vse ljubljanske pekarije z najstrožjim pregledom. Do 5. zjutraj sta za ta pregled poleg župana vedela samo še dva mestna uradnika. Pregled je bil tudi res potreben, saj so se gospodinje na vseh straneh mesta pritoževale, da pri nekaterih pekih vsak dan že zelo zgodaj zmanjka kruha — v preskrbovalnem uradu so pa natanko vedeli, koliko italijanske moke so posamezni peki dobili od preskrbovalnega urada. Večina pekov je bilo zelo presenečena zgodnjega obiska, čeprav podobne komisije predvsem tržnega urada neprestano obiskujejo ljubljanske trgovce in tudi peke. V čast glavnim ljubljanskim pekom v središču mesta moramo takoj povedati, da komisije pri njih niso našle zalog ilaiijan-ske moke. K središču mesta pa v tem primeru ne štejemo več sv. Petra ceste, seveda pa tudi ne Viča, Most, Trnovega, zlasti pa> ne periferije. Uspeh preiskave pri nekaterih pekih je bil namreč tak, da je sedaj proti 19 pekovskim mojstrom uvedeno postopanje. Vse te pekarije in tudi še nekatere druge, kjer je pregled odkril manjše zaloge moke, toliko časa ne bodo dobile druge moke, dokler te zaloge ne porabijo po predpisih. Vsi ljubljanski peki namreč dobivajo v preskrbovalnem uradu moko, ki jo mestna občina dobi od Prevoda. To moko pa morajo sproti porabiti za peko kruha ter morajo seveda kruh oddati prebivalstvu. Ker pa peki niso moke sproti porabili in kruha oddali kosumentom, bodo sedaj morali občutiti posledice strogih uredb in predpisov. Predvsem taki peki so se seveda najbolj glasno pritoževali, da dobivajo premalo moke in s tem izgovorom izpred svojih pekarij odganjali lačno delavstvo in druge manj premožne konsu-mente. Na ta način so nekateri hujskali javnost proti preskrbovalnemu uradu in višjim oblastim, ki pa seveda niso prav nič krive, če peki ljudem niso hoteli dajati kruha ter so menda na ta način nameravali izkoriščati stisko prebivalstva. MODERNA KRAVATA Nikec: »Imenitno kravato imaš, prijatelj. Kakor da je sešita.« Mukec: »Saj pa tudi je sešita.« Nikec: »Imenitno sešita, kakor da je zavezana«. Aspirin: tolčete In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. „Bayer"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabite nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer"-jevega križa! «2'M rag. *od & B>. nS7 ed 23 ntru '9<4 Gneča okrog pokala Prve štiri tekme iz II. kola pokalnega tekmovanja Drugo kolo pokalnega tekmovanja pri SNZ je že razgibalo duhove. Po izločitvi prvih treh enajstoric, ki jih je žreb odredil za nasprotnike Ljubljani, Hermesu ln Svobodi v prvem kolu tega tekmovanja, je v konkurenco vstopilo še ostalih pet ljubljanskih moštev, tako da je zdaj število omejeno na štiri pare, iz katerih bomo po dvojnem pokalnem sistemu pričakovali zmagovalca. Spričo dejstva, da za zdaj še ne moremo računati na nastope zunanjih moštev, temveč si veselje za igro in šport urejevati sami med seboj, je to tekmovanje kar dobrodošlo. Kljub temu pa, da so vse te nogometne prireditve prav dobro obiskane, manjka v vseh igrah onega pravega borbenega momenta, ki daje posebno nogometu ono največjo privlačnost. V moštvih samih pa se sem in tja le opažajo nekateri znaki takšne borbenosti — čisto nepotrebne — v obliki dejanskega obra-čtinanja med posameznimi igralci. Nekaj takih nelepih prizorov smo videli v nedeljo na igrišču Korotana, kjer je Ljubljana prav zaradi ponovnih takšnih prestopkov izgubila svojega srednjega napadalca. Kaže tako, da je začela disciplina na zelenem polju pešati, toda treba ji bo — čeprav je zdaj novi čas — spet pomagati na noge. Nedeljski spored je v ostalem obsegal štiri srečanja za pokal na štirih različnih igriščih. V dopoldanskih urah je na igrišču Ljubljane Mars slabo odpravil z Mostami Marsovci so prišli na teren kot veliki favoriti, sestavljeni iz samih znanih imen po kartoteki, zato pa so jih Moščani sprejeli z nenavadnim elanom in žilavo vztrajnostjo. 2e prvi polčas je minil z enim golom na vsaki strani, toda tudi po odmoru se splošno stanje ni obrnilo Marsu v korist. Dali so sicer še en gol, toda predli tudi enega in rezultat je ostal reiu s ?:2 (1:1). Tekmo je sodil g. Makovec. »Olimpijska" zmaga Hermesa Na Hermesovem stadionu, kjer je Hermes popoldne sprejel v goste Svobodo, je bilo nekaj sto gledalcev, toda verjetno malo takšnih, ki bi bili računali z »olimpijsko« zmago šiškarjev. Toda to pot Svoboda ni bila Svoboda in domačini so počeli z njo po mili volji. Do odmora so jim trikrat potresli mrežo, pozneje pa je šlo še gladke je. Kljub izgubi enega moža — izključitve zaradi preostre igre — so Her-mežani do kraja obvladali teren in dosegli že svoj tretji zaporedni rezultat z razliko nad 6 golov. Končni izid je bil torej 7:0 (3:0). Vodil je ta dvoboj g. ing. Mrdjen. LJubljana brez reklame Rezultat 5:1 (3:1), ki so ga belo-zeleni spravili proti Korotanu na travniku pod Rakovnikom, bi po samih številkah kazal na igro, ki je zadovoljila — vsaj pristaše močnejših. Toda slika na terenu je bila v resnici precej drugačna. Majhno igrišče in odličen start domačinov sta poskrbela za presenečenje, da je Korotan po 12. min. vodil z 1:0. »Ligaši« so se med tem še zmerom sprehajali sem in tja, nabijali žogo v višave in šele v 22. min. je dobil Ceglar usnje na glavo ter izravnal. Tri inute pozneje je iz enajstmetrovke — recimo opravičene — Lah dvignil na 2:1. Korotanci so postavili nekaj dobrih mož — posebno vratar se je držal junaško — toda v 34. min. sta Bertoncelj in Erber po lepi kombinaciji le zvišala na 3:1. Po odmoru je postalo zelo dolgočasno. Med tem ko so se domačini pridno branili ter sporadično uhajali na nasprotno stran, so Ljubljančani uveljavljali svoj sloves po nogah in glavah nasprotnikov. Slaba reklama je bil ta del igre! Proti koncu je Erber še dvakrat prišel do strela in postavil končni izid, kolikor toliko viden, toda komaj zaslužen. Občinstva je bilo precej; sodil je gosp. Dorčec. Grafika — Slavija 4 : 3 četrta pokalna tekma tega dneva je bila na igrišču Mladike, kjer sta sestali moštvi, ki dozdaj še nista imeli priložnosti poseči v to konkurenco. Po živahni igri, ki je zdaj kazala prednosti Grafike, pa se spet nagibala na stran Slavije — prvih 45 minut se je sploh končalo neodločeno z 2:2 --je slednjič Grafiki le uspelo, da je dosegla tesno premoč v številkah. Sodil je g. Makovec. Tako so prve tekme v n. kolu odločili Vsi vlaki proge Ljubljana—Vrhnika trg , Logatec na vlake Logatec—Postumia Gr. J zase Hermes, Ljubljana in Grafika, med imajo iz Vrhnike trga avtobusno zvezo na I in obratno. i tem ko sta se Mars in Moste razšla brez Nov železniški vozni red O polnoči med sredo in četrtkom dne 11—12. junija t. 1. se uveljavi na progi Ljubljana—Postumia Gr. in Ljubljana— na progi LJUBLJANA- 630b odhod iz Ljubljane ob 632b odhod iz Ljubljane ob 634b odhod iz Ljubljane ob 631b odhod od viadukta ob 633b odhod od viadukta ob 635b odhod od viadukta ob Vrhnika novi vozni red. Od tega časa dalje vozijo dnevno redno naslednji vlaki: -BOROVNICA viadukt Vlak št Vlak št. Vlak št. Vlak št. Vlak št. Vlak št. 6.05, prihod 11.40, prihod 18.25, prihod 6.57, prihod 12.32, prihod 19.17, prihod k viaduktu ob 6.54 k viaduktu ob 12 29 k viaduktu ob 19.14 v Ljubljano ob 7.30 v Ljubljano ob 13.05 v Ljubljano ob 19.49 na progi LOGATEC—POSTUMIA GR. Vlak št. 612a odhod iz Logatca ob 7.24, prihod v Postumio ob 8.07 Vlak št. 614a odhod iz Logatca ob 9.10, prihod v Postumio ob 9.50 Vlak št. 616a odhod iz Logatca ob 12.05, prihod v Postumio ob 12.45 Vlak št. 618a odhod iz Logatca ob 13.20, prihod v Postumio ob 14.00 Vlak št. 620a odhod iz Logatca ob 15.30, prihod v Postumio ob 16.10 Vlak št. 622a odhod iz Logatca ob 18.39, prihod v Postumio ob 19.20 Vlak št. 624a odhod iz Logatca ob 20.30, prihod v Postumio ob 21.10 Vlak št. 611a odhod iz Postumie ob 5.15, prihod v Logatec ob 5.55 Vlak št. 613a odhod iz Postumie ob 7.10, prihod v Logatec ob 7.48 Vlak št. 615a odhod iz Postumie ob 9.57, prihod v Logatec ob 10.34 Vlak št. 617a odhod iz Postumie ob 11.22, prihod v Logatec ob 11.59 Vlak št. 619a odhod iz Postumie ob 13.17, priiioo v Logatec ob 14.01 Vlak št. 621a odhod iz Postumie ob 16.20, prihod v Logatec ob 17.00 Vlak št. 623a odhod iz Postumie ob 18.20, prihod v Logatec ob 19.01 na progi LJUBLJANA—VRHNIKA TRG Vlak št. 8030 odhod iz Ljubljane ob 5.55, prihod na Vrhniko trg ob 6.30 Vlak št. 8032 odhod iz Ljubljane ob 7.50, prihod na Vrhniko trg ob 8.25 Vlak št. 8034 odhod iz Ljubljane ob 10.25, prihod na Vrhniko trg ob 11.00 Vlak št. 8036 odhod iz Ljubljane oh 12.00, prihod na Vrhniko trg ob 12.35 Vlak št. 8038 odhod iz Ljubljane ob 14.00, prihod na Vrhniko trg ob 14.35 Vlak št. 8040 odhod iz Ljubljane ob 17.10, prihod na Vrhniko trg ob 17.45 Vlak št. 8042 odhod iz Ljubljane ob 19.10, prihod na Vrhniko trg ob 19.45 Vlak št. 8031 odhod z Vrhnike trga ob 6.39, prihod v Ljubljano ob 7.15 Vlak št. 8033 odhod z Vrhnike trga ob 8.34, prihod v Ljubljano ob 9.10 Vlak št. 8035 odhod z Vrhnike trga ob 11.09, prihod v Ljubljano ob 11.45 Vlak št. 8037 odhod z Vrhnike trga ob 12.44, prihod v Ljubljano ob 13.20 Vlak št. 8039 odhod z Vrhnike trga ob 14.44, prihod v Ljubljano ob 15.20 Vlak št. 8041 odhod z Vrhnike trga ob 17.54, prihod v Ljubljano ob 18.30 Vlak št. 8043 odhod z Vrhnike trga ob 19.54, prihod v Ljubljano ob 20.30 odločitve. Povratne tekme bodo prihodnjo nedeljo na igriščih onih, ki so bila zdaj v gostih. V nedeljo se je obenem začel tudi spomladanski del tekmovanja med juniorji, ki je v prvem kolu prinesel naslednje izide: Svoboda—Jadran 0:0, Hermes—Slavija 1:0 (1:0), Mars—Korotan 6:1 (4:1), Moste—Mladika 1:1 (1:1). Merski atleti med §2&oj Košir popravil biv. jug. rekord na 2000 m Ljubljana, 8. junija.. Vzgledu seniorjev. ki so otvorili preteklo nedeljo atletsko sezono, so sledili danes tudi juniorji, in sicer v precej zadovoljivem številu. Poleg juniorjev so v nekaj točkah nastopili tudi omladinci in seniorji. Rezultati so glede na še vedno slabe naprave kar zadovoljivi in smo z našimi juniorji lahko zadovoljni. Med najboljšimi rezul-titi moramo vsekakor omeniti Koširjev tek na 2000 m, kjer je z rezultatom 2:42.4 min. popravil svoj najboljši rezultat na tej progi, ki je bil tudi bivši jugoslovenski rekord, za celih 6 sekund. Zelo dobri so tudi rezultati Trčka v metu kopja, Bra-tovža in mladega Glaviča, ki je sploh prvič nastopil, v skoku s palico, dalje se -ie pokazal v zelo dobri formi Nabernik II. v troskoku, Zupančič kot sprinter in Jovan na 1000 m. Najzanimivejša točka sporeda je bila štafeta 4x200 m, kjer je bila ogorčena borba za prvo mesto med Planino in Her-mesom. V vodstvo je prišla Planina že pi-i prvi predaji. Razlika se je nato še povečala, potem pa pri zadnji predaji zmanjšala na kakih 10 m. ki jih je zadnji tekač Boltavzer (Hermes) skoraj nadoknadil v l-es krasnem in napetem teku in prišel v cilj samo za prsa za prvim. REZULTATI 200 m zapreke: 1) Lušicki (P) 28,5; 2) Malic (H) 29.0 3) Polak (H) 29.3. 800 m, omladinci: 1) Potočnik (P) 2:10.3, 2) Magušar (I) 2:12,4, 3) Kraner Jože (H) 2:22,4. Disk, omladinci: 1) Merala (P) 33.73, 2) Kuk A. (P) 30,74, 3) Kompare (P) 30,13. Kopje, jun. C: 1) Trček (I) 49,25, 2) Urbančič (P) 41,20, 3) Gorkič (H) 39,65. 300 m, jun.: 1) Novak (I) 40,2, 2) Mramor (I) 42,0, 3) Gorkič (H) 42,4. 1000 m, jun. B in C: 1) Jovan (P) 2:54,8, 2) Magušar II. (I) 3:03,2. Krogla, jun. C: 1) Kompare (P) 12,72, 2) Merala M. (P) 12,39, 3) Urbančič (P) 12,34. Skok v višino, jun. C: 1) Dolgan (H) 155, 2) Doganič (P) 155, 3) Merala M. (P) 150. Skok v višino, omladinci: 1) Pfeifer (I) j60, 2) Omahen (P) 160, 3) Mihelčič (P) 155. 80 m, finale: 1) Zupančič (H) 9,6, 2) Bratož (P) 9,7, 3) Jager (I) 9.8. 2000 m: 1) Košir (P) 5:42,4(!). Skok s palico: 1) Bratovž (H) 320, 2) Glavič (H) 300, 3) Janeš (P) 290. 4X^00 m, seniorji: 1) Planina 1:37,9, 2> Hermes 1:38, 3) Ilirija 1:38.8. Troskok omlad.: 1) Nabernik II. (a) 12,58. 2) Merala M. (P) 11,65, 3) Kuk A. (P) 11,50. Troskok, seniorji: 1) Kraner (P) 12,25. 4X100 m, juniorji: 1) Ilirija 48,3, 2) Hermes 50,1. « (Okrajšave pomenijo: I=Ilirija, P=Pla-nina, H=Hermes.) S spodnje štajerske Gledališke predstave. Kakor smo poročali so v Mariboru vprizorili kot otvoritveno predstavo opero »Prostostrelec«. Nato so vprizorili Grillparzerjevo dramo »življenje — sen«. Graško gledališče je vprizorilo v Mariboru Lessingovo »Mino Barnhelmsko« in Halbejevo dramo »Reka«. Baje se bodo tudi v celjskem gledališču v kratkem pričele predstave. .Graško deželno gledališče bo večkrat gostovalo v raznih spodnještajerskih krajih. Gauleiter Bohle je pretekli petek obiskal Spodnje štajersko, kjer je v Mariboru in Celju prevzel dosedanji inozemski organizaciji v štajersko okrožje NSDAP. V Mariboru je bil svečan sprejem v kazinski dvorani, kjer sta govorila Gauleiter Bohle in dr. Ueberreiter. Rahitido hočejo zatirati na Spodnjem štajerskem. V 133 krajevnih skupinah Heimatbunda bodo uredili otroške vrtce, kjer bodo otroke nadzorovali in negovali. Tagespost« pravi, da bodo tudi uredili šolske kuhinje in da prihodnjo zimo ne bo noben otrok zmrzoval ali stradal. Zgodovina ob Donavi Prehod čez Donavo na bolgarska tla je bil prvi med dogodki, ki so se zaključili z bliskovito zmago Oboroženih sil Osi v Jugoslaviji in Grčiji. Današnje tehnične možnosti so nemški vojaki v primeri s preteklostjo zelo olajšale ta prehod, tudi če upoštevamo, da silnih motoriziranih nemških kolon niso pri tem zadrževale sovražne sile. Od 1. 1878 dalje je bila Donava politična meja med RumunJjo in Bolgarsko in ta meja je med Železnimi vrati do Si iistrije dolga 700 kim, a če prištejemo še odsek do ustja Donave, se ta dolžina poveča na 950 km. V svojem spodnjem toku je Donava mogočen veletok z mnogimi prekopi :n odcepi. Ob bregovih teh prekopov in stranskih tokov se širijo prostrana močvirna in obdelana ozemlja, v samem ustju pa je vse ozemlje ogromno močvirje z neštetimi jezeri, tolmuni in mrtvimi rokavi. V nasprotju z znano trditvijo, da so velike reke vez in lahke prometne žrle, pred-sitavlja spodnji tok Donave težko oviro prometu, zato pa je lahko razumeti strateški pomen teh ozemelj. Že pred tisočletji so morale vojske reševati vprašanje prehoda čez veletok. Perzijski kralj Darj in Aleksander Macedon-ski sta pošiljala svoje čete čez Donavo proti Skitom. V ta namen so gradili začasne mostove, kakor so to pred kratkim napravili Nemci. Čudno je. da rumiunskega in bolgarskega brega Donave ne veže še noben stalni most, Zlast; če upoštevamo, da so že Rimljani zgradili preko nje dva velika mostova, ki je njiju ostanke še danes videti pri Trrrnu Severinu in Eigenu. Za mest pri Turnu Severinu so se začele ru-munske in boLgarske oblasti pogajati že pred 40 leti, uspeha pa ni bilo. Rumunija je rešila začasno samo zvezo pristanišča Konstance na Črnem morju z Bukarešto in ostalo deželo. Železniško zvezo med Džur-dževim :n Ruščukom so' otvorili šele pred nedavnim. Bolgarski breg Donave je povsod za okroglo 130 m višji od rumunskega in to je bilo v vseh okoliščinah vedno velikega pomena. Kjer so bili prehodi z brega na drug' breg lažji, so nastala vzdosž reke mesta in vasi, kakor Vidin in Kalepat, Orehova in Korabija, Nikopolj in Turnu, Mar-gurele itd., da imenujemo nekatere kraje obeh straneh, do katerih vodijo važne cestne m železniške zveze, ne da bi imele nadaljnje neposredne medsebojne zveze. Najvažnejši središči sta pač Džurdžev, ki ima direktno zvezo z rumunsko prestolnico, in Ruščuk ali Ruse, od koder gre železnica do Črnega morja in do glavnih bolgarskih železniških prog. Toda spodnji tok Donave navzlic vsemu že od starega veka sem nikakor ni bil tolikšna ovira, da bi zavračala ljudstva v njihovi želji, da si ga osvoje. Grki 'n Perzij-ci so se v teh ozemljih pogosto borili zla- sti s primitivnimi stepnimf. ljudstvi, a iz step samih so prehajala mnoga ljudstva na drugo stran, da si osvoje Balkanski polotok. Preko Donave so šli tu Goti, Slovani, Obri, Bolgari, Madžari. Pečenegi in Ku-manci v isti smeri, v kateri so pršli danes Nemci, a iz nasprotne strani ao šli Turki. V desetih vojnah, ki jih je vodila Rus;ja, da bi osvobodila slovanska ljudstva turškega jarma, so njene vojske isto tako pogosto prekoračile Donavo v njenem spodnjem toku in prihajale v Dobrudžo, kjer so se morale boriti s težavnim ozemljem, ki ga prepregajo nešteti rokavi ogromne reke. Da bi branili svoje gospostvo so Turki na bregovih Donave zgradili verigo silnih trdnjav, ki so jih morali Rus« osvojiti s krvavmi borbami. Ismail, Braila Galac, Sili istrija, Tutrakan in še druga šo imetna krajev, kjer je lila ruska kri v potok;h. Zdi se, da Rusom, ki so vajeni veletokov, Donava nikakor ni bil takA težaven problem kakor mnogim drugim narodom. Izkušnje z domačimi razmerami so jim omogočile nemajhno število zima g v teh krajih, ki so v Evropi med strateško najtežavnejšimi. • Če ne štejemo najrazličnejših prehodov vojsk v starem in srednjem veku, je bilo v zadnjih 150 letih nič manj nego 45 vojaških prehodov preko spodnje Donave, večji del teh se tiče ruskih vojsk in ti so bili tudi s taktičnega stališča najvažnejši. Letošnja žitna letina Mednarodni poljedelski zavod v Rimu letos zavoljo vojne ni mogel Kakor prejšnja leta zbrati vseh uradnih podatkov o površinah, ki so jih v raznih deželah zase-jali z žitaricami, in o tem, kako uspeva rast. Po vesteh iz najrazličnejših virov pa si je le mogoče ustvariti precej zanesljivo sliko o zadevnih uspehih v Ev. epl. »L'Eco di Roma« poroča, da pc dosedanjih podatkih obdelana površina icLos ceio prekaša maksimalno površino, ki so jo za- Deležili 1. 1935. V Sovjetski Rua.jl so jesenski posevki navzlic hudemu zimskemu mrazu pod debelo snežno odejo dobro pre-zimili. Z žitom posejana površina bo približno ista kakor lansko leto, toda pridelek bo zaradi izboljšave v obdelovanju in bolj izbranega semenja večji. Lahko bi trdili, da se Evropa navzlic vojni približuje tudi glede žitnega pridelka tisti kontinentalni avtarkiji, ki bo eden izmed gospodarskih smotrov povojnega časa. Gibraltar je bil zadnje dni hudo napaden od italijanskih letal Italijanska vojaška delavnica Bsnca di interetse nazionale - Zavod tbm mr. m ;Ja"a Sede sociale Genova Direzione centrale Milano Capitale c riserva: Lit 623*394)040 Sede di Trieste Piazza C. Ciano Tutte le operazioni di banca. cambio e borsa. Servizio spe-ciale per le relazioni corn-merciali con 1'est.ero. Filiali m tutta 1'Italia Banche affiliate: Banca Dalmata d' Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca Italo Francese di Credito: Parigi, Nizza. Tunisi. ' • FV?75nno: Alessan-dria, Cairo. Port Said. ecc. Banca Italiana per la Čina: Sciangai. Banca Italo Belga: Antwerpen. San Paolo, Rio de Janeiro. Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623*394*040 Sedež v Trieste: ?iazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Psiružnke po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata dl Sconto: Split, Zader, šibenik. Banca Italo Francese di Credito: Pariš. Niča. Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. za popravila letal nekje v Libiji Pomanjkanje živil v Angliji Londonski listi poročajo o znatnem pomanjkanju živil na Angleškem. Iz Daily Mirora in Daily Sketcha, ki zahtevata nujnih ukrepov za racioniranje živil, je razvidno, da primanjkuje celo najvažnejših živil. številne gostilne, ki so servirale predvsem ribe, so prisiljene, da imajo obrate nekoliko dni v tednu zaprte in se bodo morale v najkrajšem času popolnoma zapreti, ker masti za pripravo rib ni. Britska vlada pripravlja načrt za rekvizicijo vseh vrst konzerviranega mesa, ki naj bi se rezerviralo za »posebno nujne operacije«. Listi pozivajo poljedelce, naj obdelajo zemljo tudi vzdolž cest, in sicer naj pridelujejo predvsem stročnice. Daily Sketch se pritožuje nad cenami sadja iz angleških rastlinjakov, ki so postale neznosno visoke. Tako plačujejo ljudje sveže smokve celo po poldrug šiling za kos, grozdje pa po 21 šilingov za funt, to je nekaj več nego pol kilograma. Isti list poziva svoje bralce, naj žive čim bolj na svežem zraku. »Sveži zrak, sonce, krompir, sočivje in kruh (brez mesa) vas bodo napravili odpornejše za bodočo zimo,« je izjavil glavni zdravstveni svetnik ministrstva za narodno zdravje, sir Wilson Jame-son. Hudo je le to, da dela sveži zrak človeka ne samo odpornejšega, temveč mu pospešuje tudi tek, a to je v časih, ko primanjkuje živil, zelo nerodno. Cevovodi za Italijanska vlada je pred kratkim izdala važne odredbe glede proizvodnje metana (zemeljskega plina), ki naj bi v sedanjem vojriem času prispeval svoj del, da bi država v področju tekočih goriv postala čim neodvisnejša od uvoza. V zvezi s temi odredbami pripravljajo obsežno omrežje cevovodov za metan. Po načrtu, ki ga je pripravila »Agip«, se bodo smotrno izkoristila vsa ležišča zemeljskega plina, od njih pa bodo vodile cevi v središča potrošnje in vzdolž velepro- metnih cest. V prvem času bodo zgradili 7000 km metanovodov, v drugem 340 in tretjem 560 km, omrežje se bo pri tem dotikalo najvažnejših mest v severni in srednji Italiji. Omrežje bi črpalo zemeljski plin iz naravnih ležišč in iz podjetij za umetno izdelovanje metana. Kako važen činitelj je metan, je najbolje razvidno iz statistik mesta Podenzana, kjer so 1. 1937 porabili 850.000 kubičnih metrov tega plina, lansko leto pa že samo v prvih treh mesecih več nego milijon kubičnih metrov. Paasikivi gre v pako; Fniski poslanik pri moskovski vladi Paasikivi, ki je igral pomembno vlogo pri podpisu sovjetsko-finske pogodbe, je z ozi-rom na svoja leta dal slovo diplomatski službi. Prekoračil je namreč 70. leto starosti, ki velja kot meja v državni službi. Sedemdesetletnik je ena najmarkantnej-ših pojav med skandinavskimi politiki. Do 1. 1939 je bil finski poslanik pri švedski vladi v Stockholmu ter je skušal v tem svojstvu s pogajanji, ki so trajala več tednov, preprečiti oborožen spopad med Finsko in Rusijo. Že tedaj se je govorilo, da bo šel v pokoj. Po koncu konflikta med obema državama se je stavil diplomat zopet na razpolago svoji vladi. Posvetil je vse svoje moči obnovi Finske. Po finskih listih sodeč, se mu je namera z uspehom posrečila. Chevrolet je umrl V Detroitu, Michigan, je umrl v starosti 62 let znani izdelovalec avtomobilov Louis Chevrolet. „Francesca da Rinsini" na filmskem platnu »Regime Fascista« poroča, da je besedilo za film »Francesca da Rimini« tik pred zaključkom. Zdaj si režiserji belijo glavo, kateri igralki naj poverijo naslovno vlogo filma. Največ izgledov za partijo imata Žarah Leander in Daniela Darrieu-xova. Rappresentanze cioccolato cacao e generi alimentari cercansi per Emilla - Romagna. Depaulis, Bologna, Via E. Masi 7. Zastopstva za čokolado, kakao in Jestvine za Emilio - Ro-magno sprejmemo. Depaulis, Bologna, Via E. ! Masi 7. Francoska filmska in&mtzija za vojne ujetnike Francoska filmska industrija prireja te dni »teden za vojne ujetnike«. Denar, ki ga bodo nabrali, se bo porabil za podporo francoskih vojakov v ujetništvu. O T A Maršal Hindenburg je prispel v Klel, da bi prisostvoval splovitvi velike križarke. Baš je hotel izvršiti krstno ceremonijo in razbiti s svoje tribune tradicionalno steklenico sekta ob krmo ladje, ko se je ta nepričakovano premaknila. Vse je okame-nelo zaradi tega tehničnega poloma. Samo Hindenburg ni izgubil ravnovesja. S svojim globokim glasom je vzkliknil za ladjo, ki je že dosegla morje: »Abstinentka!« Vse se je zasmejalo in položaj je bil rešen ... VSAK DAN ENA »Zdaj misli mama prav gotovo, dase vadiva«. (»Politiken«) Kulturni pregled Italijanski Faust Leonardo Knjiga Francesca Savorgnona di Braz-za, ki jo je izdalo v znamenju gesla: »Brani svojo slavo« glavno ravnateljstvo inozemskih Italijanov in njihovih šol, se imenuje »Da Leonardo a Mar coni«. Z Leonar-dom da Vincijem se začenja dolga vrsta slavnih Italijanov, ki so s svojimi znanstvenimi odkritji prispevali velike deleže k tehničnemu napredku človeške družbe. Tudi pred Leonardom so bili v Italiji nekateri pomenljivi izumitelji, toda vse prekaša genij tega moža, ki je o njem pisal že Va-sari, da sodi med one, »katere je poslalo na svet samo nebo, da predstavljajo ne samo človeštvo, marveč tudi božanstvo«. Leonardovo ime se vedno znova vrača v spomin, kadar koli je beseda o pomenu Italije za človeštvo. Pri nas — in menda samo pri nas — ga je najbolj populariziral sloveči roman Merežkovskega »Leonardo da Vinci«, ki ga je v Bradačevem prevodu poslale! v svet Umetniška "propaganda. Danes, ko se je z letalom in letalstvom začel novi vek človeške zgodovine, kakor se je začel z iznajdbo smodnika in tiska; danes, ko je zavladala tehnika in pokazala premnoge temne strani svoje nadmoči nad ideali in moralo, — danes moramo še zlasti misliti na renesančnega »čarovnika«, divnega slikarja, naravoslovca in tehnika Leonarda da Vincija. Ta genialni mož je stal na začetku velikega tehničnega razvoja na tisti njegovi stopnji, ko se je upravičeno zdelo, da bo tehnika omogočila človeštvu nezaslišno blagostanje in srečo. Lanska razstava v Milanu je pokazala nejftfin Leonardovih osnutkov in načrtov. iznajdb in izumov. Med njimi so bili za tedanjo dobo drzni načrti iu kar eksaktni računi o bodočem letalu. Citatelj Merežkovskega se dobro spominja poglavja o renesančnem Ikarju. Četudi se Leonardovo letalo ni menda nikdar dvignilo v nebo, so vendar ostali za njim osnutki, ki kažejo, da je bil genialni umetnik na zanesljivi sledi k fizikalni in mehanični teoriji sodobnega letalstva. Na mapi s temi načrti je zapisala Leonardova roka k podobi letečih ptic preroške besede: »Spustil se bo veliki ptič na prvi polet in navdal bo ves svet z osuplostjo; o njegovem slovesu bo vse pisalo in večno slavo bo uživalo gnezdo, kjer se je rodil.« Leonarda da Vincija imenujejo nekateri »italijanski Faust«. Nekaj skrivnostnega obdaja njegovo osebnost: poleg glorije genija tudi veličina učenosti in izredna dragocenost njegove osebnosti. Bil je slikar, kipar in arhitekt, matematik in mehanik, anatom, zoolog in botanik, zemljepisec in zvezdoznanec. Zopet moramo navesti njegovega sodobnika Vasarija, ki pravi: »Nedvomno bi bil storil za znanosti in vede izredne reči, če ne bi imel tako mnogo-stranske nadarjenosti in nestanovitnega značaja. Hotel je iznajti premnoge reči, vendar je pustil mnogo nedovršenega.« Dve njegovi veliki sliki »Sveti Jeronim« in »Po-klonitev sv. treh kraljev« sta ostali v fragmentih. »Bitka pri Anghiari« je bila sčasoma uničena in je ohranjena samo v risbi velikega Rubensa. Spomenik, ki prikazuje Ludovika Sforzo na konju, obstoji zgolj kot model. Za njegove največje izu-me že ni bil goden čas, izmed njegovih rokopisov, kakor je na pr. traktat o slikarstvu, ni bil niti eden tiskan za njegovega življenja. In vendar, tam, kjer so njegovi sodobniki in mnogi videli samo nestanovitnost, opažamo danes tisti resnično faustovski nemir, ki ne more v niče- mer najti zadovoljstva. Lahko bi iz Goe-thejevega »Fausta« navedli nešteto fraz, ki se zde, kakor da bi bile spisane prav za Leonardovo figuro. In morda je Goethe ki je v svojih spisih o umetnosti podrobno razčlenjal Leonardovo »Zadnjo večerjo«, izmed vseh umetnikov najbližji duhu nesmrtnega florentinskega mojstra. Leonardo da Vinci je preživel zadnja le- ta svojega že poznega življenja v gradu Cloux blizu Amboisa, ki mu ga je dal na razpolago kralj Frangois I. Kako daleč so bili tedaj mladostni dnevi v Florenci in zrela leta, ki jih je preživel v Milanu! Po smrti Ludovika Sforze, ki je končal v ječah Lochesa, je mojster krenil v Benetke, obiskal Furlanijo in Kranjsko, nato pa se je vrnil domov v Firenze in vstopil v službo Cesara Borgie. Potlej ga je zopet zanesla pot v Milano, pa v Rim in v Parmo. Z oken gradu Clouxa se vidi voda Loire. Ko jo je starec gledal, ga ni mikalo, da bi vzel paleto in čopiče; zamišljal si je načrte za zgraditev prekopa med Loiro in Romorantinom, mislil je, kako bi uredil tok Sorgogne, izsušil močvirja in izboljšal namakanje tal. Napravil je načrt celega mesta. Kdo se ne bi spomnil sanje umi- rajočega »Fausta« v Goethejevi drami: »Zelena in plodna polja; ljudje in krotke črede na novi zemlji.« Italijanski Faust pozna svet in naravo. On ve, da »narava ne krši lastnega zakona« in da je »gibanje začetek življenja«. Dne 23. aprila 1. 1519 je napravil svojo poslednjo voljo, ki kaže, da je bil najboljši kristjan in 2. maja je izdihnil svojo dušo. Njegovo delo kaže, v koliki meri je uva-ževal to, kar tvori podlago vsega novodobnega razvoja in brez česar ne bi bilo napredka ne v znanosti in tehniki: »eksperiment« — pravi nekje — »te nikdar ne vara«. Zapustil je temno prerokovanje: »Ljudje bodo hodili in se ne bodo gibali, govorili z onim, ki ne bo navzoč in slišali tistega, ki ne bo govoril.« če Leonardo ne bi bil skrivnosten, ne bi bil Leonardo. Premiera Don Kihoia Izrazno bogata in privlačna vsebina Don Kihotove zgodbe ter njegovega značaja je nudila Massenetu dovolj možnosti, da ji je ustvaril odgovarjajoči muzikalni :'zraz in obliko. S pestro barvitostjo je naslikal doživljajsko stopnjevane momente vseh dejanj in jim dal glede na vse diferencirane finese prilagojene miuzikalne poteke: jasno zveneči akordi se menjavajo z akord: no-voromantičnega zvenenja. ki so često grajeni docela sivojevrstno, dolgi, melodično izraziti spevi se prijetno mešajo s kratkimi, vsebinsko utemeljenimi in sunkovitimi melodičnimi postopi ter podobno. V vsem Massenetovem glasbenem oblikovanju, ki sicer ne nudi vtisa stilne enotnosti in doslednosti, se rzraža nagkšeno hotenje, da bi vsebinsko dogajanje prikazal rmizikal-no čim bolj nazorno. V ta namen se je poslužil skladajtelj vseh možnih sredstev in se tudi ni izogibal čisto vnanjih efektov, da bi čim bolj dvignil učinek celotne opere. Ta smoter je v skupnosti pravilne in previdne uporabe gradilnih muzikalnih čini teljev, čustveno močno dojemljivega doživljanja in odlične m strumen tac:je tudi dosegel in s tem omogcčiL da. se je Don Kihot uvrstil med najbolj priljubljene točke opernih repertoarjev ter uspeva posebno tam, kjer morejo bogate scene posredovati čim resnejši videz čudnih in čudovitih dogodkov svojevrstnega viteza, ki išče pravico, v njo veruje in jo prepoveduje z vso iskrenostjo svoitga mehkega, dobrega srca. V letošnji ljubljanski izvedbi sta glavna lika naravnost mojstrski kreirala Beteiio (Sančo) in Primožič (Don Kihot). Obe njuni vlogi sta psihološki težak problem, če hočeta zadobiti pristnost izraza, brez ka- * JUTRO« St 135 5 Torelč, I0.VI.1941-X1X - ir.atarflj mejo ob pred kratkim zgrajeno I vilo podjetnika Franca Martinca do regu-I lacijske črte. Trnovski pristan se bo na ta j način razširil za nadaljnje tri metre pro- I štora. n— Rektor Anton Trost, najodličnejši j slovenski pianist, bo sodeloval na prihod-1 njem koncertu Glasbene Matice ljubljan-I ske. Izvajal bo fikerjančev Koncert za kla-I vir in orkester, eno najnovejših del našega I izredno plodovitega skladatelja. To bo j prva izvedba te skladbe na koncertu, ki I bo v ponedeljek 16. t. m. v veliki unionski I dvorani. Ostali del koncertnega sporeda bo j izvajal pevski zbor Glasbene Matice in poji množeni orkester Orkestralnega društva I Glasbene Matice. Vstopnice v knjigarni I Glasbene Matice. I n— Na produkciji šole Glasbene Matice, ki bo jutri v sredo 11. t. m. ob četrt J na 7. v mali filharmonični dvorani, bodo j nastopili gojenci klavirskega, violinskega j oddelka in oddelka za čelo. Skupno bo na- | stopilo 27 gojencev najrazličnejših letni- j kov in stopenj Matične glasbene šole. Po- I drobni spored se dobi v knjigarni Glasbene 1 Matice. Starše in mladino vabi ravnatelj- I stvo. (_) J u— Sprejemni izpiti na IV. drž. moški I realni gimnaziji v Ljubljani bodo v torek, I dne 24. t. m. ob 8. Prošnje, kolkovane z 10 I din, se bodo sprejemale v ravnateljev! pi-I sarni v ponedeljek 23. t. m. dopoldne od I 8. dalje, popoldne od 15. dalje, in sicer do-I poldne za učence z začetnicami A—L, po-I poldne Od M—2. Prošnji je treba priložiti I rojstni list in izpričevalo o dovršeni Ijud-I ski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli let-I na izpričevala ne veljajo!) — Ravnatelj-I stvo. I u— Sprejemni Izpiti na in. moški real-I nI gimnaziji v Ljubljani bodo v torek 24. I t. m. ob 8. Prošnje, kolkovane z 10 din se I bodo sprejemale v ravnateljev! pisarni v I ponedeljek 23. t. m. dopoldne od 8. dalje, I popoldne od 15. dalje in sicer dopoldne za I učence z začetnicami od A—L, popoldne I od M—2. Prošnji je treba priložiti rojstni I list in izpričevalo o dovrSeni ljudski šoli (šolski izkazi ali kakršna koli letna izpričevala ne veljajo!) — Ravnateljstvo. n— Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole. Vpisovanje novincev v prvi razred ljubljanskih ljudskih šol bo 16. junija, vpisovanje učencev, ki se bodo na novo vpisali v katero ljubljanskih šol, t. j. takih, ki so prišli iz drugih krajev v Ljubljano I ali tudi takih, ki se bodo v Ljubljani pre- I selili v drugo šolo, bo pa šele 1. septembra, I obakrat ob 8.30. Pri vpisovanju je treba I | predložiti krstni list odn. družinsko knji- I žico in pri onih, ki se vpišejo v prvi raz- I red, tudi izkaz o cepljenju koz. V šolo se I morajo vpisati vsi sposobni dečki in dekli- I ce, ki so dopolnili 7 let ali jih dopolnijo J do konca tega koledarskega leta. Telesno I in duševno posebno razviti otroci se smejo I vpisati v šolo tudi s popolnoma dopolnje- I nim 6. letom ter bodo sprejeti, če bo v šoli I dosti prostora. Opozarjamo pa vse starše I na kazenske posledice, če bi otrok po za- I konu ne vpisali v šola Vse druge informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih. I Hkrati naznanjamo, da je krajevni šolski I odbor ljubljanski sklenil, da je onim star- I šem, ka bi otrok ne marali vpisati v po- I skusno šolo za Bežigradom, dovoljeno, da I jih lahko vpišejo tudi na kako drugo šolo. I u— Obvezno cepljenje koz opravlja I mestni fizikat po vsej občini natanko po I razporedu, ki je razviden z velikih lepakov, I nalepljenih po vsej občini na cerkvah, šo- I lah in razglasnlh deskah. Starši in redniki I naj vestno opravijo svojo nalogo ter otro- I ke o pravem času zanesljivo prineso na I določeni kraj k cepljenju, kakor je raz- j vidno z lepakov, da ne bodo imeli sitnosti I in še težjih posledic. o— Za mestne reveže je stalni dobrot- I nik g. Bogomil Kobal, Pražakova ulica 10, I spet poslal 300 din. Ga. Vida in g. Ivan Sešek, Pod turnom 3, sta v počastitev i spomina g. Matije Zaanide podarila 200 din, I v počaščen je ge. Petronile Foersterjeve pa i je g. dr. Ivan Tertnik, prof. v pok., poslal 200 din, ga. Marija Pretner, Levstikova I ulica, pa 150 din. Mestno poglavarstvo iz- I reka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi I v imenu podpiranih. n — Učiteljskemu odboru za socialno I pomoč je darovalo učiteljstvo ljudske šole I pri Sv. Petru v Ljubljani 190 Din name- I sto venca na grob matere svojega tova- I riša Franja Lubeja, gospe Ivane Lubejeve, I vdove strojnika državnih železnic. Odbor I se darovalcem prisrčno zahvaljuje. Posne- I majte! Italijanski tečaj XXXIV, Po mestu. In giro per la cittš. Se non siamo pratici della citta dove ci troviamo, compreremo una guida, cioe un libro ove sono indicate le stra-de, descritti i monumenti e i ludghi prin-cipali d'una citta. II nome della strada si legge sulle lastre aile cantonate p. es.: Via XX. Settembre, Corso Umber-j to I, Via deli'impero, Viale della Regi-j na ecc.; ie čase sono numerate, i nu-meri pari si trovano tutti da una parte e i dispari dall'altra. Nel dubbio si ri-volgeremo per informazioni a un pas-sante: »Scusate signore, dov'e la via N.? Perdonate signore, mi potreste di-re dov'e la piazza N.? Come si va alla posta? £ questa la via (si va qui) al castello? Quale e la via piu corta (breve) per andare (recarsi) al duomo? Quanto ci vuole per andar a piedi? Vi si puo andare anche col tram? Quanto ci si mette col tram? Ci risponderanno secondo il caso: »Non lo so nemmeno io, non sono pra-tico da queste parti; sono straniero.« Oppure: »Si signore, e questa, andate pur sempre a diritto. No signore, avete sbagliato, ritornate addietro (indie-tro) fino alla terz.. traversale e poi volta te a destra (a sinistra); la piazza N. la troverete in fondo a questa via. Qui vicino, la prima via a destra ecc. Ringraziando diremo: »Grazie per I'infor-mazione.« Vocaboli. Essere pratico di qc (izg. qualcosa) biti vešč česa, spoznati se kje, la guida vodič, indicare naznačiti, descrivere (descritto) popisati, il ludgo kraj, prin-cipale glavni, leggere citati, la lastra plošča, la cantonata ogel, numerare s številkami opremiti, un niimero pari, dispari sodo, liho število, il dubbio dvom, rivolgersi obrniti se, il passante mimoidoč, la posta pošta, il castello grad, corto=breve kratek, il duomo stolnica, andar a piedi iti peš, andar in vettura peljati se, la tramvia—il tram tramvaj, (andare col tram), quanto ci si mette=quanto ci vuole koliko se potrebuje (časa), sapere (so) vedeti, nemmeno niti, tudi ne, la parte stran, pur kar, samo, a diritto naravnost, sbaglia-re zmotiti se, addietro = indietro nazaj, fino a do, la traversale—la traversa prečna ulica, voltare obrniti (se), a destra na desno, a sinistra na levo, in fondo a na koncu, vicino soseden, blizu. Stopnjevanje pridevnikov. La comparazione degli aggettivi. I. Positivo: Questa časa e grande. II. Comparativo: Questa časa e (cosi tanto) grande come (quanto) quella. Questa časa e piu (meno) grande di quella. III. Superlativo: Questa časa e la piu (meno) grande di tutte. II ferro e il piu utile dei metalli (fra i metalli). Komparativ enakosti se izraža z cosi ali tanto... come ali quanto. Cosi, quanto pred pridevnikom lahko izpustimo in rečemo samo e grande come quella ali quanto quella. Višjo ali nižjo stopnjo opišemo s piu bolj ali meno manj (piu grande večji, meno grande manj velik). Slovenski »kakor« se izraža navadno z »di«, pred samostalniki v drugem ali v tretjem sklonu in pred pridevniki se pa rabi »che«: Questa porta e piu larga che alta. Dobbiamo piu ai genitori che agli amici. Staršem dolgujemo več kakor prijateljem. Pred števniki in zaimki rabimo vedno »di«: meno di cento, piu di dieci, meno di •me, di te, di lui, di Iči (kakor ona) di noi, di voi, di loro (za oba spola namesto di essi, di esse) kakor oni, kakor one. Superlativ se tvori z il (la) piu, il (la) meno: il piu alto najvišji, la meno diligente najmanj marljiva, drugi člen primerjave se uvaja z »di«, včasih tudi s »fra« med. Ako stoji superlativ za samostalnikom, se spolnik ne ponavlja: la časa piu alta, la piazza piu grande največji trg. Pomni še: čim več... tem več, čim manj... tem manj se pravi quanto piu... tanto piu, ali samo piu ... e piu, quanto meno... tanto meno ali meno... e meno, p. es.: Quanto piu lavoriamo, tanto piu guadagnamo (delamo, zaslužimo) ali: Piu lavoriamo, e piu guadagnamo. Primerjajte stavek (15. lekcija) piu saremo brevi, e meglio sara. Posebne rečenice: Si črede da piu di noi se smatra za nekaj boljšega kot smo mi. Dimoštra piu di quello che ha je videti starejši kot je v resnici. Ne piu ne meno natančno toliko (tako). Meno male che non ci ha visto = fortuna che non ecc. k sreči nas ni videl. Ho piu di loro sem starejši od njih. Hai meno di me si mlajši od mene. Poizvedovalni oddelek Rdečega križa javlja: V Sibeniku se nahajajo živi in zdravi: Majnik Ivan, mornariški vodnik, z ženo, Mohorič Alojz, poročnik bojnega broda I. ki., z ženo, Skok Alojz, morn. vodnik, z družino. Gašparac I. Ante, roj. 1. X. 1890, je bil v bolnici v Jagodini od 10 do 26. aprila. Po odhodu iz bolnice je namembno odpotoval v šabac. Kompara Marko iz Maribora, roj. 1. VI. 1919 je bil v bolnici v Jagodini od 10. do 30. aprila. Namembno odpotoval v Beograd. Golobič Franc, roj 1918 v Gracu, je bil ▼ bolnici v Jagodini od 10. do 25. aprila. Nadaljnja sled za njim ni znana. Plut Krista, domačica, roj. 21. X. 1914., oče Josip, prišla v bolnico v Jagodino 14. aprila, kjer se še danes zdravi. Bila je težko bolna. Rdeči križ naproša go. dr. Wudler Fri- do, Ljubljana, g. Pirca Josipa, biv. int. kap. II. ki. g. Lenarčiča ing. Milana, Ljubljana in go. šubic Anico, Ljubljana, da se zglase v pisarni na Miklošičevi cesti 22b, da dvignejo pošto, ki je zaradi pomanjkljivih naslovov nismo mogli dostaviti na dom. Iz Ljnblfane Jakob Zalaznik f Jože Dugulin f * Smrt uglednega tehničnega strokovnjaka. V svoji vili v Polpenazzi ob Gard-skem jezeru je umrl inž. Angelo Omodeo Sare, star 65 let. Pokojnik je užival sloves redkega strokovnjaka v projektiranju vodnih. zgradb in je dovršil celo vrsto veličastnih del, med drugim tudi jez na Tirsu. Njegovo ime je bilo znano po vsem svetu, deloval je v Egiptu, v Indiji, na Kitajskem, v Mehiki in Rusiji. * 25 milijard vžigalic na leto. Proizvodnja vžigalic v Italiji znatno prekaša domače potrebe in znaša letno nad 25 milijard. Storjeni so potrebni ukrepi, da se zagotovi popolna avtarkija, kar se tiče proizvodnje vžigalic same ln njih pakiranja. Pred pričetkom sedanje vojne je Italija mnogo vžigalic izvažala v Južno Ameriko, tako da jih bo zdaj na domačem trgu več ko dovolj. * železniški most čez Dravo v Mariboru odprt. V soboto je bil svečano odprt mariborski železniški most, ki ga je ob izbruhu vojne porušila bivša jugoslovanska vojska. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki oblastev in organizacij. Priznanje delavcem, da so v tako kratkem času dovršili obsežno delo, je izrekel poveljnik pionirskih čet Nemškega prometnega ministra je zastopal neki višji železniški uradnik in v njegovem imenu prevzel most v varstvo železniške uprave. * Veliko povpraševanje po italijanskih češnjah. Kakor vsako leto, se onkraj meja tudi letos pojavlja živahno zanimanje za italijanske češnje, zlasti v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in v skandinavskih deželah. Da se izvoz češenj ohrani na čim lepši višini, so oblastva izdala nove stroge ukrepe v želji, da se zagotovi čim boljša kakovost izvoženega blaga. Vsaka pošiljka, namenjena v inozemstvo, mora biti opremljena s spričevalom o zdravju sadja, ki jih izdaja Kr. patološka postaja za rastline v Rimu. Stroga kontrola se vrši pri obiranju in pri nakladanju v vagone za izvoz. * Obsojen .je bil za prestopek, ki ga nikoli ni izvršil. Placido Veroi. podravnatelj podružnice Rimske banke v Turinu, je pred meseci izvedel, da se milansko sodišče v njegovem domačem kraju Pordenonu zanima, ali premore kakšne nepremičnine. Veroi ni nikoli imel opraviti s sodiščem in tudi sicer ni imel nikakih obveznosti, zato se je upravičeno začudil, da sodišče na lepem poizveduje za njegovo premoženjsko stanje. Pozanimal se je podrobneje za stvar in dognal, da je bil dne 13. maja 1939 pred sodiščem v Milanu obsojen neki Placido Veroi, čigar osebni podatki so se povsem ujemali z njegovimi, le v rubriki za poklic je bilo namesto podravnatelj banke navedeno trgovski zastopnik. Neki sle-parček si je na nepojasnjen način prilastil osebne podatke turinskega podravnatelja, pri tvrdki Volpato v Milanu prevzel nekaj blaga in ga razprodal, izkupiček pa pri-držal zase. Sleparček je potem izginil brez sledu in šele po dobrih dveh letih je Placido Veroi izvedel, kako mu je na njegovo-kožo zaigral. Zdaj je zahteval revizijo procesa in sodišče je njegovi zahtevi ugodilo. Z nenavadno zadevo pa se bo ukvarjalo še Ministrstvo za pravosodje. Dnevne vesti * Avtomobilski klub obvešča članstvo, kakor tudi ostale avtomobiliste, da se proti predložitvi odgovarjajočih bonov dobi od danes naprej bencin na pumpi Avtokluba, Tyrševa c. 25 in to ob delavnikih od 8. do 12. Na pumpi se lahko dobi tudi nafto in olje. Dalje klub ponovno obvešča svoje člane, da je treba prijaviti vsa motorna vozila do incl. 15. t. m., tudi ona, ki so pod plombo, rekvirirana itd. Tozadevne tiskovine se dobe v Avtoklubu, Beethovnova 14 (Palača Dunav), med uradnimi urami od 9—12 in od 17—18 v sobotah pa le od 9. do 12. Avtomobilski klub opozarja, da se morajo menjati evidenčne tablice za vsa vozila na teritoriju Ljubljanske pokrajine do 30. t. m. Izmenjava se vrši na ljubljanskem velesejmu ter je v ta namen potrebno prinesti s seboj prometno knjižico, stari evidenčni tablici, kakor tudi eventualno dovoljenje za vožnjo. * Podpore in nagrade sinovom dalmatinskih obrtnikov. Cav. Marco Barnabo je v spomin na prisrčne vezi, ki so od nekdaj obstajale med Benetkami in Dalmacijo, Beneškemu institutu poklonil znesek 10 tisoč lir, iz katerega naj bi se razdeljevale podpore in nagrade sinovom in hčeram obrtniških družin v Dalmaciji, ki bi se radi šolali na obrtnem oddelku Kr. umetniškega instituta v Benetkah, da se izpopolnijo v svojem znanju. Institut sam je v isti namen daroval 5000 lir, v nadi, da bosta oba vzgleda priklicala še več slednikov. * Podpore ženam in otrokom vojakov povišane. Duce je odredil, da se od 15. junija zvišajo podpore ženam in otrokom vpoklicanih, ki so podpore potrebni, za žene od 6 na 8, za vsakega otroka pa od 2 na 3 lire na dan. Posebne odredbe urejajo podpore družinam, ki se nahajajo v posebni stiski. * Italijanska litografija v tujini. Ugledna ameriška revija »The Point Colletstor-s Quarterlyktna, dobi dobro 6ta!"!o mesto pri samskem gospodu. Lastnoročno pisano ponudbo z osebnimi podatki, dosedanjim službovanjem in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko«. 11031-1 Salon »Sonja« Gledališka ul. 7, sprejme šiviljsko pomočnico in vajenko. 11038-1 Izurjeno šiviljo sprejmemo. P. Kos, — Ljubljana, Židovska 5. 11047-1 Šiviljsko pomoemeo izurjeno, sprejmem takoj v Jesenkovi 8. III. 11056-1 Hišnik dobi takoj mesto v šolskem zavodu. — Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prednost imajo vrtnarstva vešči. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod šifro »Veselje do vrta«. 11055-1 Trgov, pomočnica mlajša, marljiva, podjetna, — želi premeni ti službo. Praksa v vseh strokah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra prodajalka«. 11029-2 Foto pomocnica večletna poslovodklnja boljših ateljejev v Beogradu, išče službo. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlična re-tušerka«. 11027-2 Mesto natakarice iščem v gostilni ali buf-fetu. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »15. Junij ali 1. julij«. 11028-2 Manufakturist z znanjem italijanskega jezika, z dolgoletno prakso v prodaji čevljev in najboljšim priporočilom išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen«. 11042-2 Krojaška pomočnica vajena tudi gospodinjskih del, ljubiteljica otrok, želi kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V LJubljani«. 11044-2 Pouk Tečaj italijanščine šola PRULE Prvi sestanek prijavljen-cev sreda ob 19. Prijavite se, nizka pristojbina 11041-4 Prodam Otroški voziček hitro in dobro prodate pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90. 30-6 Sobo odda Čedno sobo s souporabo klavirja, oddam gospodu. Naslov v vseh Doslovalnicah Jutra 11054-23 Lepo solnčno sobo z uporabo kopalnice takoj oddam boljšemu gospodu. Dolenjska c. 48a pritličje, desno. 11032-23 Prijazno sobico oddam po smerni ceni na Vodnikovi cesti 165, Zg. Šiška. Gospodična, ki je prišla gledat sobo v petek zvečer ln ima svoj divan se naproša, da se zglasl Se enkrat na Isti naslov. 11064-23 Lepo veliko sobo opremljeno ali prazno, s souporabo kopalnice oddam ugodno takoj ali kasneje v bližini remlze. Krasen razgled. Naslov v vseh posloval. Jutra. 11060-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra cesta 44 I. nadstr. 11033-23 Prazno sobo s stopnic, center, lepo, n. nadstropje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11045-23 Kolesa Moško kolo rabljeno, kupim. Skri-njar - Jurman, Cekinov grad. Celovška 23. 11057-11 \ m Krasno spalnico ln pisalno mizo, poceni prodam. Vprašati v trgovini »Pengov«, vsak dan od 16. do 19. ure. Karlovška cesta, pri mostu. 11050-12 Kupim spalnico moderno, dobro ohranjeno. samsko sobo ln kuhinjo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zamenjam event. z Mariborom«. 10850-12 Stanovanja Opremljeno stanovanje tri ali štiri sobno, — iščem, z vsemi pritikli-naml. najraje v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Opremljeno stanovanje« 11043-21a Dvosob. stanovanje s vsemi prltikllnaml. — Iščem za takoj. Najraje ▼ Trnovem, na Mir ju ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve oeebl«. 11059-21» Dvosob. stanovanje iščeta mlada poročen«, najraje na periferiji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija 49«. 11039-21* Opremljeno stanovanje iščem od 3—4 sob ali 2 sob, z vsem udobjem, po možnosti z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanska rodbina«. 11048-21a Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — jnvelir, Ljubljana. Wollova nllca ft-34 Ušel mi je kanarček Najditelj naj ga odda proti nagradi: Puharje-va ul. l-II., Ivan Zupančič. 11058-27 Kapital Posojilo din 30.000 iščem za do-broldočo obrt za dobo 2 let. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Nujno«. 11035-16 Posest Več stavbenih parcel naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno 66«. 11066-20 Večje bivališče za bivališče otrok sirot od 12 let naprej potrebujem v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Nujno«. 11067-20 •MAIIVIfA« p«mMm poirrftraMe* * U>bl>al J« iuo v PREŠERNOVI ULICI 94 Nasproti gltvca polt« UUfti U-30 Vsako nepremičnino t Ljubljani Ul njem okolic kupimo »Bealiteta«. Prešernova ulica 54. I. nadstr.. nasproti glavne pošte Telefon 44-20 Parcele naprodaj v Šiški v bližini stare mitnice, od 105 din naprej sa 1 m2. Na Kodeljevem ln ▼ okrajih Sv. Peter, Sv. Krištof ter Sv. Križ. Prodajamo - kupujemo vsakovrstne hiše, parcele, posestva, travnike ln gozdove. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 10. telefon 35-64. 34-20 Moderno hišo center LJubljane, ugodno prodam proti gotovini. F. Pristavec, real. pisarna. Ljubljana, Go-sposvetska 3, Telef. 23-81 11040-20 Stroje ali že urejeno šivalnico za konfekcijo triko perila z vsem Inventarjem ali posamič kupimo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Slvainica«. 11046-29 Macchinario completo per la fabbrl-cazione dl 4000 lampadi-ne elettrlche, nuovo, na-zlonallzzato itallano, vendesl anche con ln-teresssenza nell' implan-to del tecnlco compe-tente. Offerte al glor-nale Jutro sub »Trieste« 11052-29 Stroj kompleten, za proizvodnjo 4000 električnih sve-tUk, nov, nacionaliziran italijanski, naprodaj, po želji z udeležbo zmožnega tehnika v napeljavi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Trieste«. 11053-29 žalostni sporočamo, da se je smrtno ponesrečil gospod Jože Matjan posestnik in gostilničar v Vižmarjih Pokopali ga bomo v št. Vidu nad Ljubljano. Cas pogreba bomo objavili pozneje. VIŽMARJE — LJUBLJANA, dne 8. junija 1941. Žalujoči: MANCA, FRANCKA, ANICA — hčere; FRANC MAT J AN in IVANA STRAH — brat in sestra; FRANCKA GOLJAR la SLAVKO MATJAN — nečaka, in ostalo sorodstvo. Informacije Tolmač italijanskega jezika sodno zaprisežen dr. Ml-kuletlč Fortunat, prej odvetnik v Celju, Vam točno ln hitro oba vi vse potrebne prevode, prošnje ln slično. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. ure. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem) telefon 34-32. 10712-31 Kobilo katera Ima št. 3061 iščem Dal sem Jo vojaštvu ln jo do danes še nisem našel. KobUa Je mokra fuksa z dolgo liso na glavi, stara 6 let. Onemu. ki mi Jo najde, — dam nagrado din 1000. Franc Žnldaršlč, LlpsenJ št. 12, p. Grahovo, Rakek. 11080-31 Iščemo ženski bicikel »Diamant« nov, pokro-man, tablica 193374-13, tov. štev. 1081509 proti nagradi din 500. Malen-šek, Dravlje. Ljubljana. Pianoforti usati acquistlamo. Indlcare prezzo e marca. C. Augu-sto Tali one, Via Bollo 4, Milano. Rabljene klavirje kupujemo. Navedite ceno ln znamko. C. Au-gusto TaUone, Via BoUo 4, Milano. Fabbrlca profumerie sapone profumato cerca RAPPRESENTANTE intr odottlssimo provincia Lubiana. Offerte Cantele Profumi Padova. Tvornica parf umeri je, parfumiranega mila išče dobro vpeljanega ZASTOPNIKA za Ljubljansko pokrajino. Oferte na: Cantele. Profumi, Padova. Francobolli per collezioni Acqulstlamo collezioni, blocchl, serie, nuove e-mlssionl al mlgllori prezzi. — Offerte a dltta SAVARESE — Compra - Vendlta - Cambio — Genova — Via XX. Settembre 139r. Znamke za zbirke Kupujemo zbirke, bloke, serije, nove Izdaje po najugodnejših cenah. — Ponudbe na tvrdko: SAVARESE — Compra « Vendlta - Cambio — Genova — Via XX. Settembre 139r. Boljše brije In dalje traja • • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O sCovita italijanska senamka, KONJAK-LIKERJI Oglase v italijanske časopise inserenti lahko naročajo v Oglasnem oddelku „JUTRA" VLJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 Uradovanje nepretrgano od 8. do 18. ure ITALMUSICA VIALE REGINA ELENA 15 — MILANO Le migliori fisarmoniche Ingrosso e dettaglio. Spedizionl ovunque. Cercassi Concessionario per Lubiana. Najboljše harmonike Na debelo in na drobno. Pošiljamo povsod. Iščemo pooblaščenca za Ljubljano. KORESPONDENTA ali KORESPONDENTKO za italijanski in nemški jezik (po možnosti tudi francoski) išče bančni zavod. Predpogoj je perfektno znanje gornjih jezikov in samostojnost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Banka«. Le porte della Fortuna Vraža sreče — SONO APERTE ANCHE PER VOL Acquistando qualche biglietto della Lotteria di Tripoli potete diventare milionario. Giži 19 possessori di un biglietto delle precedenti Lotterie lo sono diventati. Quest'an-no il fortunato vincitore potreste essere voi. Non voltate le apalle alla Fortuna. I biglietti costano solo Lire 12 (dinari 40.—) e sono in vendita a Lubiana fino al 18 giugno a mezzanotte. Affrettatevi ad acquistarne qualcuno SO ODPRTA TUDI VAM. če si kupite srečko »Lotteria di Tripoli«, morete postati milijonar. Že 19 posestnikov srečk prejšnjih loterij so milijonarji. Letos bi mogli biti vi srečni dobitnik. Ne obrnite hrbta sreči. Srečke stanejo samo 12 Lit (40.— Din) in so naprodaj v Ljubljani do 18. junija opolnoči. Podvizajte se in pridobite si katero. I0TTERIH E. Salgari: /6 BOJ ZA H0MPRACEM Pustolovski roman »Ali je eden izmed njiju poslanik?« je vprašal Kamamuri. »Nikjer ga ne opazim.« »Da se ne bi bil kje izkrcal?« »Mogoče. Hudo nevšečno bi mi bilo. Mati!« »Gospodar!« »Se upaš zadeti čoln?« »Cilj je zelo majhen, gospod, vendar upam, da ga zadenem.« Skočil je k topu, ga premišljeno nameril in sprožil. »Zgrešil si ga!« je rekel Yanez, ki je gledal skozi daljnogled. »Malce potrpite, gospod,« je odvrnil Mati. »Mar nisem najboljši strelec pri brodovju?« Ustrelil je drugič. To pot je bil čoln zadet. Potopil se je, ali moža sta utegnila prej skočiti v morje. »Čoln v vodo!« je kriknil Yanez. »Dvajset funtov sterlingov, če jih ujamemo.« Jadrno so spustili majhen čoln v vodo. Yanez, Mati, Kamamuri in osem mornarjev je sedlo vanj. Begunca sta plavala, kar so jima dale moči, in skušala priti na otok, ki je ba že precej blizu. Ker sta se bala, da ne bi streljali po njima s puškami, sta ostajala kar moči dolgo pod vodo in se le malokdaj pokazala na površju. »Lopova!« je vzkliknil Yanez. »Le plavajta, ujamemo vaju vendarle.« Moža sta bila dosegla obalo in sta izginila med pečinami. Kmalu je pristal čoln v majhnem zalivu, ki so ga z vseh strani obdajale čeri. »Da vidimo, kam sta se malopridneža obrnila,« je rekel Yanez. »Obala je peščena, ne bo nam težko najti njunih sledov.« Ni dolgo trajalo, pa je Portugalec odkril v pesku stopinje. »Tjale sta pobegnila,« je rekel in pokazal na gosto obraščen grič. »V gozd sta se zatekla.« »Kdo ve, ali je poslanik z njima?« je vprašal Kamamuri. »Videl ga nisem A nemara da sem se zmotil. Imejte pušek nared in hodite za menoj.« Kmalu so prišli do znožja griča. »Nesmiselno bi bilo, zdaj nadaljevati zasledovanje,« je rekel Yanez. »Počakajmo, da se kje usta-vita.« Začenjalo se je temniti, in zasledovalci, ki so vedeli, da jima begunca ne moreta uiti, so polegli ter jeli čakati, da se nezvesteža izdasta s svitom ognja, ki ga morata zakuriti. Na otoku je bilo vse tiho. Le z morske strani je prihajalo bučanje valov, ki so se razbijali ob p6Činsh Tako je minilo več ur. Nato so zasledovalci pri bledi mesečini vendar že opazili tenak stebrič dima. »Zakurila sta, da si skuhata večerjo,« je rekel Yanez. »Toda pokvarili jima bomo tek, kajti moja navada je, da kaznujem izdajstvo s smrtjo. Zasledovalci so se jeli vzpenjati po griču, ki je bil obraščen z grmovjem. Steber dima jim je ostal na očeh, zakaj begunca sta se bila utaborila baš vrhu griča. Ko so se jima približali na dve sto metrov, je Yanez razdelil svoje ljudi, da bi jima že naprej onemogočil beg. »Previdno ju moramo zalesti,« je dejal. »Lopova gotovo pazita in se ne bosta dala prijeti, ne da bi se branila.« Yanez je bil kmalu tako blizu pri beguncih, da ju je slišal, kako se pogovarjata. Previdno je stopal dalje in kmalu prišel do velikanskega drevesnega debla. Pravkar ga je hotel obiti, ko mu je eden izmed zasledovancev mahoma planil naproti in kriknil: »Vdajte se, ali pa je po vas!« Yanez^ ki se ni dal nikoli presenetiti, je nameril svoji pištoli nanj in rekel: »Izpusti nož, če ne, te ustrelim!« Ind se je zvil kakor kača, nato pa izpustil nož in zaklical: »Milost, gospodar!« »Kje je tvoj tovariš?« »Evo ga!« je zaklical Kamamuri in z brco pahnil predenj moža, ki ga je bil našel skritega med dvema skalama. »Lopova!« je krinil Yanez. »Kje je angleški poslanik?« »Pobegnil je,« je oivrnil eden izmed Indov. »Kam je pobegnil?« »Prevaril naju je, gospodar,« je rekel Ind. »Ušel je s čolnom.« »Kam?« »Najbrže v Labuan.« »Vzel sem vaju s seboj, «je rekel Portugalec, »ker sem vaju imel za zvesta in nepodkupljiva. Lep zgled sta dala ostalim!« Pomolčal je, nato pa rekel svojim ljudem: »Primite izdajalca in ju odvedite na obalo.« »Kaj nameravate z njima, gospod Yanez?« je vprašal Kamamuri. »Pokazal bom, kaj čaka pri meni vsakega izdajalca.« ' Inda so zvezali, in spremstvo je krenilo z ujetnikoma nazaj. Dve ali tri ure pred solnčnim vzhodom so dospeli na tisti kraj obale, kjer so bili potegnili čoln na suho. »Izkopljite jamo,« je ukazal Yanez. Pred izdajalcema so izkopali jamo. Nato je Portugalec mignil, in nekaj mož se je postavilo pred njima v vrsto. Yanez je vzdignil roko. Šest strelov je počilo. Inda, predrta od svinčenk, sta telebnila v jamo, ki so jo spet zasuli s prstjo. »Pravici je zadoščeno,« je rekel Yanez. »Zapomnite si vsi, da z izdajalci ne poznam usmiljenja.« 12. poglavje TIGRI IN LEOPARDI »Mati, kaj si zaspal pri svojih topovih?« »Ne, gospod Yanez Samo dobre priložnosti čakam.« ' Urejuje Davorin Ravljen, - todaja » korard) >J«tn< Stanko Virant. - Za Narodno tW»n» d. d. kot fekaniarja Vrrn Jeran. - Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljublj«*