'■<U fliio viiknrl na oznanila tudi vnealuimiikom ■Miku. ., l'|ufia a« za vaakn (»liano vralo B kr., f.n to oznanilo aamo Mikril »aUanb, Jo dvakrat, fl kr., Ao Irikat, 10 kr. a. v, l'oyr|i logi lo ,vaak k/al 30 kr. za lloinpolj. DOMOVINA. LIST Iz|iaja vsak petek. Naročnin* a pollnino vrcdnul« za r.olo lita l gold , ia pol leta I gold. I Naročilu« jiiama In reklamacij« naj aa pošiljajo vrodniilva. l'oaamni liali »c prodajajo v Carici pri bukvarji g. Sobarji na Travniku po i aolde. posebno za primorsko-dežolne, pa tudi sploh slovonske zadeve. 0gersk0 kronanje. O čemur so jo mesece iu mesece govorilo, kar so časuikl od dno po duo natačnojo naznanjali in Žo naprej popisovali — leakeče se žo zapisano z neizbriB^jivimi črkami v zgodovini ogerski, v zgodovini avstrijski — kronanja ogersko je — opravljenot Nočemo ho danas ozirati nazaj, nočemo preinerja-ti s kritikarakimi očmi dolge, ovinkov polne poti, ki jo jo teli let prehodila politika avstrijska, prOdcn so jc dospelo do slovesnega toga opravila; miruje naj danas politika! Minulost (gledč na politiko) zagrnimo zzagri-ujalom pozahljonja, prihodnost pa, — prihodnost jp Žo zagrnjena, in tako vdajmo so sedanjosti I — Ne-dA se tajiti, da 8. dan junija nosi posvečenjo velikega zgodovinskega djanja. Kronanje Nji veličanstva našega presv. cesarja za kralja ogerskega jo državen čin naj impozantnojšega zgodovinskega zročila. Z novim pečatom jo zapečateno tisto staročaBtitljivo razmerje, ki je jo previdnost Božja naredila med cesarsko rodovino habsburško in narodi ogerskimi. Sklenjen je svet in norazvczljiv zakon med cesarjem in dd-žčloi storjena sveta zaveza med vladarjem in Jjudstvoml Polnenljivost budo- peštanBkib slovesnosti pa sega tndi čez meje ogerske, zadeva tudi nas. V tem, da presvetli cesar eni polovici državo odkritosrčno pravice priznava in ji jih s slovesno prisego zatrjujo, tiči poroštvo, da bode tudi našim deželam prave in gotovo naravno in zgodovinsko pravico priznal in privolil. Bog daj, da bi bil porazumek z enim narodom prvi korakrjcaželjenemu dokončnemu porazumku z druzimii 'h« Popred ko. se lotimo popisovanja pomepljivib šeg ogcrBkega kronanja, naj omeninio nekaj o kronanji cesarjev in kraljev sploh. Šego, deželnemp vladarju z nekako včreko svečanostjo oblast izročovati, nahajamo žo v stari zavezj. Znano je, da sta bila že Savel in David maziljena za kralja Izraelska, izmed krščanskih vladarjev jo želel cerkvenega blagoslova narpopred cesar Teodozi mlajši. Med kralji pozneje dobo se imenujejo mnogoteri, ki so so neki dali prvi maziliti ali kronati n. pr. neki škotski kralj Ajdan, gotifiki kralj Vamba, frankovski kralj Cblodovaeus. — Nar imenitejšo je bilo kronanje nemških, kraljev (cesarjev), kteri so se dajali trikrat blagosloviti, v Cahah (Aacuen), potlo v Milann za Lombar-dijo in zadnjič'v Rima za rimsko-nemško cesarje; poslednji čas, bo Je opravljalo kronanje v Frank/urtu. Francoski kralji so se kronali v mcBtu Jtbcims-.— MiBel ali ideja, ki kronanja pravo pomembo daja, je-krščanska preverjenost, da vsak vladar lo. zato vlada, ker Bog hoče. ali pripušča, in da jo on lo orodje t roki previdnoBti Božje, da..jo z ljudstvi dober in jih oblagodarja ali pa kaznuje.— Kronanje so opravlja med slovesno mašo; in so šego nekako podobne šogom, kodar bc posvečuje kak škof. Sicer pa je pri kronanji kraljev raznih dežel mar-siktika razlika. Tako so tudi pri ogerBkom kronanji ueklero prav ginljivo šege, ktere niso nikjer drugdp navadne. — Zadnjo kronanje na Ogcrskem jc bilo 1. 1830 v Požnuu. Cesarja Ferdinanda so kronali tisto leto Še kol .pesarjoviča za kralja ogerskega. Sedanji naš cesar jo prevzel vlado 2. degombra 18-18. Takrat jo bil na Ogcrskem punt. S pomočjo iiusov bo je naslednje leto puut zatrl iu začelo so jo vladati brez vsega ozira na staro ogersko pravice in na Btaro njih ustavo. Reklo bo je: Ogri so kot vporniki svojo staro pravice in ustavne svobodnosti zgubili in zapravili. Potem takem se tudi ni dal cesar kronati. Ogri so se sicer sili vdali, ali podi pepelom jo vedno še tlela žerjavica ustavnih zahtevanj. L. 18G0 se je začela vsa Avstrija k ustavnemu življenju, po vračati in takrat so začeli tudi Ogri svojo;pravico nazaj tirjati, toda skoz celih 6-7 let ni bilo mogočo zelč zcl6 zahomatanib državnopruvnih razmer med njimi iu vlado dunajsko poravnati. Zdaj je ta reč dognana, tako, da so vaaj Madžjari prav zadovoljni s poravnavo, in tako se je po dolzih in težavnih razpravljanjih Njega veličanstvu ugladila pot do glavne farne cerkve v Jiudi, kajti v tej cerkvi je bila v saboto pred vinkpšti svečanost kronanja. šego so opravljajo nektere v cerkvi, nektere pod milim nebom. Pomenljivo jo pa na dan kronanja bo-sebno troje dejanj: 1.) maziljcnjc in venčapjo s krono sv. Štefana (kralja ogerskega) v cerkvi; 2.) prisega na nekem pi» teh io naJsljnih corkvonih ieg smo prihranili i* drugi pot Vr. .izkopana je,bjjJa povsod na nar imouitnojših mestih do-tičhega''kraja. Ko pride cesar do tega racata (sprevod so jo bil žo v nolokrogu okoli griča vBtopil), jezdi v dir tam na vrh hriba, ln to Jo cdon nar ginljlvfllh in pomenljivših aktov. Žo v tem ko gori Jozdi, izdero inoč sv. Štefana in ko prido na vrh mahne na ftiri tirani »veta v podoli ktiža, naipoprcd proti jutru, potlo—hitro ■ konja casukavli — proti zahodu, tretjič proti poldnevu in Četrtič,-proti sovcritiv Tisočglasni ,,oliou -klici" so se razlegali krog in krog po trgu, ko jo »dirjal cesar na grič in so promugavali skoraj grom topov iu donoiijo zvonov. Malo kaj tako veličastnega, si za-moro Človek misliti, kol je ta priprosti čin. Ko so jo sveti meč v zraku znsvotlol, ko jo Nj. vol. s tim Simbolnim dojanjoin deželi hrambo obljuhnvalo zoper ho vražuiko, naj pridojo od ktero koli strani, pač bilje to slovesen treuutok. I)a so njoga pomenljlvost vsa srca globoko čutila, 'potrjevalo Jo navdušeno klicanju brez moro in konca, ki, so jo šo dolgo dolgo za Nj. v. razlegalo. •'.' • - t Mahanje z mečem jo poslodnja šega ogerakega kronanja. — 3 Prane-Jožcfovoga trga bo jo vrnil krasni kraljevi sprevod v Budo v cesarjev grad nazaj. —: To jo prav na debelo in površao popisana sveča* nost, ki so jo 8. t. m. zvrševala v sesterskib ulicah bu-do-pefitanakih. Žal nam Je, dn nimamo prostora za obširnejši popis. -':-' • » .i ilazumč so pa žo Bamo po tebi, da so bilo vso ulico, koder jo sprevod nemo šol, z raznobarvnimi ban* deri, s cvetlicami, z dragocenimi priprogami itd. itd-Hprclopo okinčano. Vsa' okna, drevesa, streho, vso je bilo polno ljudi; po trgih iu ulicah jo bil vsak prosti in pripravni prostor z ličnimi odri za glcdavco založen. — Vsa^gospGda— možki in žensko—ki so je, bodi b! samo v ccrkvi ali v sprevodu slovesnosti vdeJcžila, imela je na sebi kar koli imnjo slavno rodbino ogor-eke dragoconcga in zgodovinsko imenitnega pri hiši. Yclikaši so bili veči del po starih šegah obločeni. ,i Povrh mosta na verigah sta bila šo dva mosta na ladijah za tisti dan čez Donavo narejena.-— i i" t Doma v gradu jo bil nazadnjo BlovcBen obed b čudnimi Šegami, ktorih pepis, kolikor utegne našo bravco mikati, prineso „D." prihodnjič. Tako • smo'tadi morali odložiti popis BijaJncga obeda velikašev, doato-nikov itd., ki je bil na vinkoštno nedelo. Tudi drugo šege in svečanosti tistega in naslednjih dni popišemo v prihodnjem listu. . •! . _ , _____ i -vir . . ■ zgodovinske drobtince o farni cerkvi v Kanalu na Goriškem. (Dalje-, glej U. 20 in 21.) ^^ • • Od 1. 1511 do 1564 11 « XX pateon. • „ Ulit bcc proccp pcit rofdjelit (Hofinj) »iibt „ fcu uitfec UcOe« grozit obcrl)ql6 aM (jilff oiifcn „ tdU. ^tuotit 2 fOerfeeu pafeen 3. , „ ®fm bcr bo8 gra6 ocffcrt tjat, l;nt oerjerrtt :„ 14 priučit. „ ffjclliicr tiitb potepat f;abtit ocrfcerbt „ bafi fi; (jabrit laffcn Me Sebcu fd>itclbtit pfc. 10.— . Od I. 1555 do 1590 jo bil fajmoštor č. g. Marko Vrbancigl— ič); — monda iz Brd doma, kjor lam so taka imena nahajajo. O njegovi dobi jo imela 1. 1555 eorkov b v. Kanojana nekaj zomljiŠč, in 1. 1556 naletimo na prvi alod cerkve sr. Jurja v Dcskli, klora jo plačala davka za vojake 5 tolarjev manj 5 kr; zna- \ menjo tedaj, da sto te cerkvi žo zdavno poproj bilo ustanovljeno. Iz mnogih okoliščin so povzame, da starost cerkvi v Dcskli, na Bajnšici, M. D. nad Avčo, v Kalu, v Ligu in sv. Ahaca sega najmanj v 15. stoletje; cerkov pa v Ročinji je gotovo šo starejša kotrav-_ no omenjeno. '..,., - Nova kriva vera Martin Lntrovasejo bila po pridigarja Primož« Trubar ju, potem ko so ga bili s Krapj-skoga spodili, tudi po nekih gradovih plomenitašcv naše grofijo eaplodila, pa nI imela dol£čga obstanka, .ker jo bil kmalu vslod ojstro oesarske zapovedi izgnan. Ako jo bil Kanalski grajšak, ž|. g. Eck takega duha in -učen kot dr. JEok na NemŠkom, gotovo ni pripustil da bi bo bil Lutrov nauk po Kanalskem zascjal. L. 1557 jo bilo novo posvečenje IroconciliatioJ cerkve sv. Mi-bola v Gorenjempolji, 1. 1568 pa bv. Tomaža na Ko-privšči. , • .»^7; , L. .1570 «o ,prosile sosesko Avča, Lom in Lovpa v. č. opata Božaš koga, po svojih Županih Milielu Jakopiča, Mihela Bizjaka in Lukežu Sustorčiču, da bi se jim. dal dostojen kapelan, ki naj bi imel pravico, napraviti si v AvČi krstni kamen, in da bi smol imeti bs. olii (kakor dandanašnji po v*cn vikarijah). Njih prošnja je bila uslišana. (Delegatu* apostolicus... sentenliavii, Capejlanum Ecol. s. Mariao in Alta . posse & debero on ram animarum ozercero in baptizanao, conf. audicn-do & alia saeramenta omnia administrando, missas de-fanetornm eelebrando & demum omnia czercondo, qua> ad curatum speetaro posan nt....), Vslod določbe sv. Tridcntinskoga zbora, (ki jo bil od 1. 1545 do 1563) jo bilo zavkazano (v 24 sej. 2 pogl. do ref. matr.) po vseli farah napraviti krtino in zakontk« bukve-, takih bukov ni bilo poproj. Tomu nkazu jo bil lajmoštcr Urbančič pokoren. L. 1573 jo ukupil krstne bukve za 15 „aotinov" in 4 aolde (,, solin" = 6 soldov a-v.) Od.teh bukov so jo do dans .ohranil en aam list od 1. JflOa, ki jo prav lepo pisan. Druge listo je zadela Bog zna kaka nemila osoda. Ob Urbančičovom časa ni biLo šo današno ceste, ki drži polog Sočo proti Gorici* To cesto jo dovolil I. 1576 nadvojvoda Karol. Zatorej ko jo bil dal ta fajmo-štor uliti 1. 1575 nov zvon, so ga, morali ia, 8olk*-ua na Grgar puljati, kar priča, dot'čcu list. Ljudje so zade^j pomanjkanja dobrih cest morali veliko trpeti. Iinenitnejši in prcmožuoi&i so jahali, gospoda jui je imela tudi. neka nosila, v ktora jo bil spredej eden iu od zadej drogi konj vprežon, kar jo nadomestilo našo današnje kočijo, ki ae rabijo po gladki,h potih. L. 1580 jo bil n*ost Čet Bočo dovršen, /a cesto in moat so morali vsi lukajšni .posestniki doklado plaČavati; takč ju n. p. Kanalska cerkov plačala za cesto 1. 15H2 3 gl. 29'/, kr. Valed katastra (prvega, od 1. 1542) jo plača.vala cerkov v Kanalu cesarskih davkov I. 1575 23 gld. 14 kr. ali 17 zlatih 8 Bet. in 3 sold. (I gld. 60 kr. star.; 1 zlatj 80 kr. star.; 1 solin = 4 kr. Btaro.) Dohodki ccrkvcni v blagu se dajo coniti v tem času na okoli 80 zlatih. Kaznnnik pšenice =15 aetinov, orna vina = 1 '/, zlat.— 1581 jo bila žo v zvoniku ura napravljena. Cerkev sv. Duhi jo plačava!* c. k. davkov i g. 24 kr. Iz teh zaznamkov so da presodili tedanji stan oorkvenega premožonja, — BOŽJA SLUŽBA V GORICI ' •' Dodatek k tottavku v 23. listu n Dom.n Opazba: „ Pri sv. Ignaciji jo ob nedoljah keršanski nauk vsaj za otroke" v 23. listu Domovino utegno marsiktoremn misel vriniti, da v drugih mestnih cerkvah tega kerš. poduka ni. Pa vendar jo; resnično so v tej zadovi tudi drugod y mesta za alovciiBko otroke zvesto in pošteno skrbi. Tako so n. pr. v veliki cerkvi razklada kerš. nauk ob nedeljah, vsak dan 40. danskega post* .in še med letom ob odločenih dnevih v tedna, posebno za tako, ki so za prvo sv. obhajilo pripravljajo, zatorej obračamo se s tim do ii. £g. duhovnov na deželi s prošnjo, da bi blagovolili atarišem, ki svoje o-troko v mesto, v službo ali v rokodelstvo pošiljajo, kteri ao še premladi in morda še' premalo v »ravnih in verskib resnicah izurjeni in tedaj korš. nauka šo potrebujejo, gorečo priporočiti, naj bi so tii v mestu pri dotičuih duhovnih zastran tega oglasili. Pravi, zvesti, skrbni atarisi lo žo storijo, zanikrni, neskrbni pa, žali Bog, ne; — hinc istio lacrymae!— P« DOPISL 8 Kanalskega. (Sv. Kvirin.— Kdor vč, kaj jo kmetijstvu živina, ao ne bo čudil, da naši gorjani varuha domačo živino, bv. Kvirina, tako gorečo in pobožno častO. KakO starodavna že mora biti po teh krajih pobožnost do omenjenega svetnika, kazala nam jo starost njemu posvečeno kapelo na nekem jako prijaznem hribu zmerno visokosti nad Deskio (blizo Kanala na Goriškem^, ktero bo pred 4-5 leti podrli. Ona Bta-ra kapela namreč jo imela letnico 1030 in jo bila torej stara kakor baziljka oglejska. Zdaj pa stoji na istem mestu prav ukusuo izdelana b tal nova cerkvica. Dal jo jo I. 1863 v nenavadnem pa prav prisl-Jncm slogu s pripomočki vernih sozidati vrli vikar doakelski č. gosp. Jožof Durjava- Čedna je, da hi lahko vsako mesto kin-čala.— Čo so ljudje žo popred 4. junija trumama sem zahajali hodi jih, od kar ta nova cerkvica stoji, šo ve liko voč. Tudi duhovni vbo široko okolico imajo lisli dan navado, da pridcio sem maŠovat. Lotos se jo posebno vso trlo ljudi. Kar jo pa letošnjo slovesnost so sobno povzdigovalo, bila jo častita nazočnost šoiakega svetovalca tržaškega, prcč. goap. Cet. Paviiita, kteri je ravno tiste dni po teh krajih šole obiskoval. Tudi ta prč. prelat je pri sv. Kv. mašoval. Panictil bo goto-ro ta dan, ne samo, ker je imel priliko vidoti gorjau-ski naš shod, tenmč tudi zavoljo umetno narejeno kočije (I), s ktero smo ga dali nazaj peljati. Naredili Smo mu namreč v naglici — vlak; par tašln nanj par'.volov pred - ni, pa hajd po drčalf doli v Desklo. 'pO je šlo, drugače ko fjakerji po tržaških ulieabl Sicer j>a je bila ta voži\ja blagemu gospodu menda kaj všeč;'ker no je dal tudi po ravnem in colč skoz vas peljati.— Da naB jo gosp. svetovavec tudi pri gostoljnbui gosp. Durjava-vi mizi blagovoljno počastil, to bo žo vč. Bog naiu daj vsim skup šo večkrat učakati takih veselili dni! y- Slavni gospod vrednihl J: Ko sem lansko loto s prevzv. nadškofom po Tomin-skili hribih in pred dvema letoma po Krasu hodil, videl sem v mnogih corkvab prav'slabo org^e, ki bi v noktorih krajih snodobuejfii prostor imelo' zunai crkvo, kakor v cerkvi. Tudi bo mi v nekih krajih rekli Hudjo in duhovni, da bi si radi napravili novo orgle, ko bi le vedeli za kakega izvrstnega orglarja. — No zamerite o-mi tedaj, slavni gospod vrednik, ako bc pridrznctfi Vas lepo prositi, da bi hoteli Vi v prihodnjem listu _ Domovine' častiti duhovščini iu e/>luh „l)omovininim" bralcem priporočiti z nekoliko besedami' kaj izvrstnoga orglar-skega umetnika Franca Deu-a, (rojenega Kranjca), Jfj,. jo že veliko orgel po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem itd. (tndi v Ipavi) iz vrstno,.in'povsod, (kakor.se tudi v „ Novicah" in v Daulci" bere) v občno žaicbvoljnost naredil iu kteri gospod Dcu zdaj .tu v Oonci biva.-*-. Priporočam tudi jaz, kolikor morem, Franca Deva prav prisrčno, posebno zato, ker žo več njegovih orgol poznam in tudi, ker po nizki ceni dela,, pa trdno in umetno.— Ker pa ima ljuba -Domovina" veliko upliva, kedar kaj nasvetuje, — naj bi hotela ona z nekoliko besedami priporočiti gosp. Franca Dev-a, kakor Bem tudi jaž. s tim spolnil svojo obljubo. Priporočam se, Vam itd. V Gorici 6. junija. 1867. Ant. Trepal. .■ b O g O 8 1 O V 8 o. Tej gospod Trepalovi prošnji mi je tim lože zadostiti, ker bo res še dobro spominjam, da sem v slovenskih časnikih slavno Dev-ovo ime večkrat pohvaljeno bral, pa tudi zato, ker sem to dni ravno kar popravljene iu z euira registrom pomnožene orgle v tukajšnji Bcmcniščui kapeli sam slišal, kako zdaj jasno in gluBuo pojč; sosobuo pa za to, ker mi jo gosp. Trepal, kot zvedenee, porok, da je gosp. mojster Deu resnično mož, kukoršnega tod po Goriškem potrebujemo. Ne dvomin torej, da so bodo v potrebi naša č. cerkvena oskrhništva do toga našega rojaka obračala. MaruStf. Pod blatnikom 7 junija 1867. (3 dni nq Kranjskem)- Slišati, da v Starlloki častiti 00. Jezusovi družbe ljudski misijon obhajajo, so kar tjo napotim, bi zaktovanju svojega srca zadostil, ter vdeležil ao du-" bovnih dobrot in oh enem tudi veselja iz del žive vere izvirajoftcga. Hodim \ ure, pa sem, na "Petrovem brdu mejo prestopivši, na Kranjskem. Krenem jo, Sorico riff levi puBtivilj po Sori na Žalilog, ki po pravici to ime nosi; kajti ta farna vas jako razveseluje popotnikovi oko. Naj opomnim samo lepo drevesnico tik ceste, spre-lepega znamenja v vasi; — kanonika (farovž) b prežia-lim vrtom, farna cerkev zunaj in znobaj predelana jn prenovljena oznanujo ti nc le izvrstnoga ea^ičrejca,'aiiii-pak tudi Stavbnega ujetnika v osebi poprojšnega za Jurskega fajjnoštra, slavno znanega gosp. L. piht^rja, kranjskega dožolooga in državnega zbornika. SlaVa Kranjcem, kteri po vrednosti conijo zmožnost In zaslugo svojih mož, če tudi črno suknjo nosijo 1 Da bi povsod taka bila!' ,f , ■ Ko poljem so skoz prijazni trg'Železnike z do-brosrčniirti prebivalci, kazali so irtl veliki |uipi zidarskega kujnonja iu svojega kinča oropani stolp farne cerkve, vrh ktorega bo šo znamenje žVoličanja pogreša, da sg roko težko pričakuje, ki. bi vse niti v svoji - pesti zodi-nila. Potloj bi se kar z nogo ob tla udarilo rekoč: Mundclo vstanil in strmč bi videli voličastnp cerkev iz podertijo vstati. Od Železnikov naprej pPtujočctnu po nrcecj tozftir-joni, dvo Uri dolgi, prav mičiil selski dolini s staro far-no vasjo Solco v sredi se ti od (lesno in love skoro z vsakoga £riča lopo oerkvico naproti smehljajo, in Že si v razvpiti soBoski, ,kjer te nemili obtintjfoji odhajajo spominjnjočoga se mnogili nesreč, ki ho bo nekdaj tamkaj godilo in so še godijo. Pa bo že ktnalu boljo, zakaj Staroločani so občinski pašnik mod soboj razdelili, in žo bo nevarna gOBČava umika prljažnčhiii polju. Kaj sč tamkoj y jutomem solncu blišči? vprašam voznika. To jo turn starološke ccrkvo, mi odgovori. Ip gjejl s hrepencčiiu scrcom so vedno. bolj. bližam tako zažolje-nohitt konciTniojo poti.'Zaki\j pa "ndki lakti hrojionim? Iz dVpjn^ ^zira: ydčle^iti 8cm' so hotel mjkjjona, in občudovati .'novoli|rlbl^Antinskom zlogu zidano cerkcv starploško. ' Torčj mi ni Ireba šo Io praviti; da prvo rtojo stopinje. ko sčm z vozu skočil, sp nio nomadoma v cerkev peljalo: to bo riizuirtč že samo po sobi. V torkeV sW-pivfli, (ko'so ie ravno sv- maša brala, In po' tej.peta sv. masa z Ulsgoslovoma) ne Včth kaj-da sein prošil Boga; v srcu sem pa gorečo želel, da1 bi ta sv. mlBijon bil vsem. deležnikom Inč in kljtič; luč novega življenja v sv. Dubn, ker se bo jutro o dubovo sibOto misijon konča); ključ pa večnega življenja, ker v ta nanien (misijon) ima.— . / ' 011 Tukaj no bom popisavnl sv. misjoriaj nekaj zato ne, ker menda ne spadajo tako reči V ^Dom.'', ampak „ Danico", nekaj zato ne, ker tO delo, rad"Bprctnejšemn peresu ptepustim, nego je: mojo. Samo1 to: naj rečem: Pridi in vidi, kako je v tej prostorni etirkvi; ki 7000 ljudi drži, vsak prostorček poseddm —" ry ^ ' Kar cerkev zadene, razodenpm tukaj svojo osebne misli, vendar pa menim, da.se ne ločim od drugih. Za Blovetfško kraje.in slovenskega; duha, ki ima, ako božja raiIost!;dade, služiti za sredstvo bodočega zedinjenja vz-hodnq razkolniške z zahodno rimsko, katolško oerkvijo; za krajei ktero sta sv. apostola SlavjinoV-Ciril. i Me-tpd sv. evangeliju pridobila, je bizantinski zlog pristoj-niši nego gotiški, ali pa rimski. Slovenci, pok duha in verlnaj zvestejši Binovi Rima, po jeziku in krn porodni razkolnikom/ so namenjeni, da pred 800^0 raifrgano med jutrom in večerom ponovijo; Slovenca ima biti tisti most, po kterem se naši bratje fJi jn-trovem v Rim povrnejo. Sf. Oiril je kličo tje. f" loško novo borkev, kinč celo Kranjska idi gleda* raVno imaš daleč tje^ ne boš se kesal. Tcpa p1 dri od znotrsj ni šo vse dodelano; pri velikem ni šo novega tabernakeljna, ki jo še le kot ohti ■papirji izdelan, in 4 stranski oltarji so tndi le zj&qno postavljeni. Ko bi jaz bil umetnik, bi po umetniško vse popisal, ker pa nisem, naj rajSi molčim, ko da bi čSta-telju s pomanjkljivim popisovanjem kriv pojem vtisko-val. Tega pa nočem, da bi ne vedel, dragi- bralec, da obris tej čudnč lepi cerkvi je (iam posp,'deka'nj loški, F. Kramar napravil ino'vse dblo z zidarskim'mojstrom Molinarom sam vodil.- Srečna Kranjska, ki'1 ^pa'tako možel Pddftregar. (Daljo v doKladl)1 1 Izredna doklada k »41. listu lJOUO\l\i;. .; i.vr.:!ii»( ' ' '' V r' ; . iz rima1. Pblopistte frlioe: (Pii. Iran Kumar. "} V Rimu, n« binkoštno nedelo, 0. jnn. • 7i veselja klpečim ireom, ki ho ml ga bili preteklega meacea majaido dna nrerahljnll občutki hvaležnosti do slavne nebeške Kraljico, hvaležnosti za mnogo posebnih milosti, ki jih jo mojim faranoin in meni izprosil« 5'— okrepčan po blagoslovu, ki mi ga jo moj nroč«fičoni'vlHi pastir vidno ginjon za srečno potovanjo m vrnitev podelili vos zadovoljen,- da mo spremljajo odkritosrčna voščila mnogih drazih oseb; loteč na perutih1 hrepenenja, videli enkrat, no lo Itima, glavnega mo-aia vsega sveta, tim več Očeta vsega krščanstva; gledati obličje v obličje naj častitljivšega starčka, kterc-romu se Čudi vos svet, občospoštovanega in slavljenega Pifa in radovatl so v toui blaživnem gledanji: — odrinem 3. juniju proti Vidmu, srčno zdihovajo, naj bi vbo-gumogoiui krmivec velikansko mašine svetA, blagovolil voditi tudi borno našo človeško inašinico—hlapon. 8 ta-cimi občutki, zanašajoč se na nadčloveško pomoč sem izročil sebo1 in kar s sabo imam uovarui in inalozresti lokomotivi.-—• Potovanjo 'Iz Gorice do Padovo jo za človoka, kteri se je žo večkrat ondot vozil, kakor si braveo lahko misliš,*—dolgočasno. Ta krat pa ni me mučil dolg čas,-zato keriacm —spal. Toda „incidit in Scyllam, qui vult evitare Charybdim": mučilo so mo pa težko 8anje! Videl sem vso p«»lno mačk, lesio, pardov, hi6n, kač, drakonov in druzih tacih ostudnih živali. Ves prestrašen ' so zbudim, pa se nisem mogol brž zavedeti, kjo da sem:i' Napoleon I. je gospodoval v tbln inestu odi. I7fl(>—I8IB. Mnogi polhikarji mislijo; da Sedanjega italijanskega kralja gospostvo tte bo trAjklO tako dolgO. — Iz Bolonje smo leteli ■ urno ko tiČ merao mest I-mola, Faenca, Korli, Itiininl. Iz poslednjega teh most smo n* tanko razločili staro rcpnbličieo Satt Marino. Vsa ta souvcraiuna (samosvojna) državica šteje samo 4000 stanovavcov in 4 možo posadko. - - Od Katolike (Cattolica) naproj jo dežela prav rajska. Clovok. lina komaj čas so v kaj zamisliti; jo kakor v gledišči pri mnogonriaornih igrah) zn^rinjalo za zagrmjalom bo odvihava in zavihava. — V 1'eaaro smo ae pripeljati skoz 1035 metrov dolg predor (tunel), Pri toni mostu Btoji spominek na in»t občeznanemu skla-, diitelju lloittni-u. Sedi vam tft kakor kak dobrorčjeti grajAinski oskrbnik, nogo vsaksebi s spičastim, po konci štrlcčiin srajčnim robom t. I. „ vatormOrdeiji l — Ankdna io prnvi „get". Iz ozkih ulic puliti kužen smrad, da človeku supo zapira. Cerkve v Ank. nisb lopo. Stanovavci obojega apola imajo nekako judovski značaj. Komai sem čakal, daamose odpeljali v LoreL Lorot, romarsko mesto, je na enem hribcu; šteje 8000 aianovavoov in ima svojega škofa. Moj tovarš M. In jez sva bila tako srečna, da Bva mašovala na a|tarji „Bvcte hišo" („casa sunta*). Kako da mi je bilo tti • pri srou, ko sem lo Mariino hišico nazarošfeo ogleda* val in premišljeval, kaj so jo v njej zgodilo, te občut-Ijojo popisovati, jo moje perO preslabo. Spominjal sein • bo pa prav živo na tem svetem mestu rajnee moj« ' mojo matero, ljubega starega očeta, bratov svojih in prijatlov in vseh drazih faranov ter priporočal vso v varstvo in zavetjo posrednici vseh milosti. — Z okna tukajšnjega kapueinarskega samostana somlpri-. povedovali in popisovali vrnitev italijanskega brodovja po bitvi pri Visu lansko leto in pa kako da sojo „AJFon-datoro" potopil, kajti od ondot so jo vbo videlo. Da so mo te reči jako mikale, si častiti bravci lahko mislijo. Glavni učitelj v Lorctu jo nek bivši kapucin, ki jo za 240 Irankov na mesec koto in meniško obljube prodal. |z Loreta sva šla gledat bojišče Ka8tclfldardiko> na kterem je padel papežev polkovnik Pimodan no izdaji, in kjer je junaški general Lamoriciero i 10.000 možmi 60.000 Piemontezov predrl, da jo došel v An-kono.Koso nama to bitvo popisovali, nisem mogel zdržati so solz. Mir vam, hrabri Pijevi sinovi, ki tU ležite I čast vam, junaki, in slava I Precej za nama so tudi nekteri francozki duhovni pomenljivo to bojišče obiskali; ko : so se poznojo v Loret vrnili, videlo se jim je, da so bili močno ginjeni.— *) (Dalje prik.) DOMAČE VESTI. Ministerstvo za kupčijstvo je dovolilo, da poj da od 1. julija t. 1. poŠta iz Bovca tudi £e* Predli na Trbii. DRŽAVNI ZBOR. Adrui ste v obeh zbornicah pretresCnt, sprejeti in že od^SanL — O nadrobnem pretresa vanj i so Poljaki in Tiroljei v ab. posl. in nekten velikaši v gosp. zbornici še marsikaj (ugovarjali, pa vso zastonj. Obveljali •)"¥ JUm je prilcl pi. g. piaalelj f p«V*'7. L m. aS tO. ¥. |oMw. — t l^ iit ▼ Nrajnjij.- Vr." , . < T ste obe adrcsi, taki, kakor ste bili. Čudno jo, da so aovalo kakih 12 gospodov zoper adrctfo. MipiBtorstvo jo najjlp, po tom takoin dovolj podporo v zborq- Hotno, videli,' kako so bodo nadaljo reči pletle «\li ra^plotiajo, — Do prihodnjega popQdeljka (t7. t. m.) so soje v zborn. posl. odložene. Bazun ogerskoga elaborula za■>«■ stran skopnih zadev, bodo sošo mnogo sila važnih zadev in postav prplresalo. POLITIŠKI OGLED. Posebnega ni bilo ta todcu na politiškem polji. Samo iz Pariaa so razlega grozna tiovioa po svetu. Ko se ruski car nokega dne z Napoleonom po ogledu vojaščine v mesto polje, ustreli na ruskega cesarja nek Poljak z imenom Berezootki, pa ga ni zadel, ampak, ker se jo samokrez raipočil, jolo samemu sebi roko poškodoval, enega konja, pa ono ženo ranil. Preiskava jo žo začeta. Ves svet se grozi nad takim početjem,; Car je Že Pariz zapustil; kralj pruski jo šo tam.— Nat cesar je o priložnosti kronanja-nx Ogorskem politiškfl. vjetniko ali pregnance vse, pomilostil i'a tudi v nožih deželah takraj Litavo jo 464 polit, vjotnikoin (zavoljo razžaljen j a Nj. vel., ali ccsardke rodov i ue) milost dodelil, iu 8, ki so žo bili k smrti obsojoui, to kužen ukazal spremeniti v primeren zapor. V Kopru so 37 vjetnikov izpustili. V Postojni ni bilo vinkoštni ponedeljek že davno tako živo ko letos. Bilo je kakih 2000-3000 ljudi v jami. Naj zanimivejše za Slovence je pu bilo to, da je imela vsa svečanost slovanski značaj; kajti prišlo je bilo, kakor smo že uni pot napovedali, okoli 400 Hrovatoviz raznih krajev. Sprejetje južnih bratov v nedeljo v Ljubljani je bilo prisrčno in dostojuo. Silna množica ljudi jih je čakala na kolodvoru. Na kazininem vrtu je bil skupen obed; pozneje izbud itd; sol vsemu pa-petjo in govori. (Natančneji popis v listu 24. „ Nov; V kratkom imajo priti na svetlo v italijanskem jezika v Spominski zapisi o življenju in častju■ tukaj {njega rojaka, zveličanega Danjela pL Ungerspachskega s prikfado zanimivih spisov.— Pisatelj, ki že slovi po druzih enaeih zgodovinskih delih, in životopisih Svetnikov, ima namen obhajati, kolikor premore, s temi svojimi zapisi 18. stoletnieosv. Petra, in misli čisti dobiček,' kar ga ostane po ponlačaoih tiskarskih stroških, poklonili sv. Očotu Piju IX.— Veljal bo en iztis en goldinar.— Blagi namen pisateljev je gotovo vreden podpore tudi od slovensko strani. Kdor so misli na omenjeno knjižico naročiti, oglasi se lahko tudi pri vredni-štvu „ Domovininem." Dobri pripomočki zoper gospnlee.— Gosenico naj bolje pokončavamo ali vsaj njihovo mno-žoaje.(Zadržujemo, ako pobijamo ulovljeno metulje, pre- ) „ Noric« " » podedujem lla|a (U.) tifoviijijo ti o realk« ta-.af4o»i«UaaU. Yr. » . .,;;•-•'«.: 'Zli ■oSftLi it ') k1?".'Ji den zaležejo zapfjirko, ali pa ako iiČomo in pokončavamo goaeuičaa jajAea. Da pa na aaiadi— pravaga časa, treba nam je dobro veuoti, kdaj se prikaztnojo ter dobro poznati dobo njihovo spremembo. Voči dol so jih prikaže na pomlad^ mnogo pa tudi po lotu. Med pripomočki gosenic čistiti drevesa, *di si^ mi zelč dober tale: Ob tihem vreniotiu kadi drevesa po cel teden zjutraj iu zvečer z roženimi oslružki (alt odrezki od konjskega kopita.)— Tudi lahko raztopiš 4 delo žopla v I dolu raztopljenega aolllarja; vrzi T. to tekočino koa staro ribjo mrežo nli pa kajto drugo ounjo. Hočeš 11 a tioi kaditi, doni na Žrjavuieo (žeigov) žrjavice, io vrzi na to kos namočouo krpo (cunjo);, v kratkem 1jodcŠ imel prod »oboj gost dim; žrjavttioo pri veži na kako dolgo palico, iu lahko li-bodo pokaditi pod :v««mi,yo-jnmi, koder so gosenico. Zaduši ho s takim dimom *N*k mrčos. — Zopet drugi pripomočok, varovati drevesa, rajnih mrčesov, kteri navadno ležejo s tal na drevje, jo maža iz živega srebra (Qucoksilbcrsulhe). S to, se .nar maže kaka debela vrvoa ktera so notem ovežo okoli debla. Če ovjjcmo deblo los tuUom (šUJpo, Wrg), volno; nko je pomažemo s smolo, vozno mažo (šmirom) , itd. bodo to tudi sicer mrčesu uadržek, kterega pa vendar s trudom prolosco: lo nokteri prvih so namreč zaderojo v tuljo, volno, ali v mažo, slednjim pa so uni pryi most , in steza, da srečno prolczejo. — Drugi pomočki so, da se po noči ognjena svetloba naprav^a, da so nastavljajo li-manice, du so drevjo večkrat trese, r. močnim, razjedlji-vi/njlugom škropi, da se i ojstriiui belkam* gara in strga, mahu in starega listja, ktoro ostaja po drovesu, čisti. . Merčos in gosonico pa tudi pokončavamo. ako prizanašamo njihovim neprijatcljem, ptičem itd. Naravni aovm-r žniki gosenic so tako imenovane oso gosemčnrioe^ fara-cucv— (IchueuiuOu) iiu.. (jParftcirtttj/; Roranl kara aa JDunaJI <13 jnnija: Metal^ lifjues 60.50; narodno posojilo 70: 50; London 124:30; uilžjo srebra 122:85; cekini 5:01. • ' •' • ' -K i-S Loterijske itevilke zadnjih vz