Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. iHflfc ■bsi^ofc 7lšffai?»isb 9 Upra vništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 26. Telefonska Številka 65. Celje, v četrtek, dnu 3. februarja 1910. r.6an 4a.ei7, | Leto ti. Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. V torkovi seji štaj. dež. zbora je došlo do obstrukcije slov.kler.poslancev, katero z ozirom na njeno upravičenost podpira tudi zastopnik narodne stranke dr. Kuko-vec. Mi smo že minuli ponedeljek očrtali v glavnem glavne vzroke te obstrukcije in nimamo ničesar dodati kakor željo, da bi naša deželno-zborska delegacija v svesti si svoje odgovornosti in nevarnosti obstruk-cijskega orožja o bstr ukci j o tudi dobr o izvedla. Bilo bi nedvomno v veliko"škodo spod-nještaj. slovenstva, ako bi se ta obstrukcija končala z neuspehom in zmago tiste nemškonacijo-nalne klike, ki je gospodariia pol stoletja v deželi in ni imela nikoli niti srca niti razumevanja za potrebe tretjine prebivalstva v deželi. Želja po odločnem boju v Gradcu se je neštevilnokrat izrazila v našem časopisju in tudi še v resoluciji, katero je sklenil glavni strankin odbor minulo nedeljo. V nemškonaeijonalnih krogih so bili nemalo iznenadeni nad izbrnhom obstrukcije. Mislili so, da bodo mali darovi klerikalni stranki na Spod. Štajerskem zadostovali in jim omogočili ljubi mir in kimanje kler. slov. delegacije v dež. zboru. — Možakarji so se pa zaračunili; slov. klerikalci so uvideli, da bi tak podkupovalni sistem vendarle vzbudil prevelik vihar na Sp. Štajerju in da bi jim pričelo za hrbtom goreti v domovini, ako bi ne bili vsaj nekoliko dosledni. Spnstili so se torej v boj — kateri je bil naraven in potreben. Nemci so zgubili glavo. Postavljajo se na odločno od-klonljivo stališče: Slovencem ne damo ničesar! — Primerjanje z zahtevami nemške manjšine na Češkem jim je silno neprijetno. Dosedanja pogajanja, katera je poskusila vlada, so minila brez resnltata. Stvar se utegne razviti tako, da bode dež. zbor jutri — odgoden. Slov. odpora se ne bode dalo spraviti s sveta — nekaterim Nemcem pa bode tndi ugodno, ker bode s tem odpadlo posvetovanje o ominoznih finančnih predlogah glede zvišanja deželnih doklad. Dasi v politiki pri nas navadno ne velja načelo pravičnosti — je eno vendar gotovo: četudi bi sedaj naši kleri- kalci popustili, ostane nevoljaj|in odpor v ljudstvu in enkrat bode došlo do odločitve tudi na Štajerskem: Slovencem se bodo morale dati pravice, ki jim gredo. Nemci in vladamorajo uvideti da se ne gre zanobenekoncesije in nobeno dobičkarsko politiko, temveč za spremembo celega dosedanjega Slovencem krivičnega kurza v deželi. V interesu dežele in njenega mirnega razvoja bi bilo, ako bi uprav večina, ki je za blagor naše vojvodine odgovorna, iskala poti do sporazumljenja Kljubovanje in justamentiranje ie otročje, g. dež. odb. Link! * »Slovenski klub" v dež. zboru štajerskem je imel včeraj dopoldne sejo, o kateri se je izdal sledeči komnnike: Slovenski klub je dognal, da nestrpnost nemške večine neprestano narašča. Odklanjanje slovenskih predlogov, ki so namenjeni za razne odseke, je zopet na dnevnem redu. Gospodarski in železniški predlogi Slovencev se v odsekih ne upoštevajo. Psovanja slovenskih poslancev in volilcev nikdo ne graja. Deželni glavar konsekventno odklanja, da bi ga kedaj nadome-stoval pri njegovih poslih slov. dež. glavarja namestnik. Slovenski klub je došel do prepričanja, da hoče Slovencem sovražna nemška večina uzakoniti nemške napade na šolstvo (Wastianov predlog o dež. šolsk. svetu) in na občinsko autono-mijo (delitev celjske okoliške občine). Zaradi tega je sklenil »Slovenski klub" za obrambo statusa quo (Nič več? Op. nr.) in za obrambo proti nemškonacijo-nalnim napadom poseči po orožju naj-ostrejše opozicije, v kolikor jo dovoljuje poslovnik in upa, da bo vlada vsaj toliko varovala posestno stanje Slovencev kakor ga čuva pri nemški manjšininaČeškem. Konec komunikeja Slov. kluba marsikoga ne bode zadovoljil. Kajti kakšno je naše posestno stanje z ozirom na šolstvo, dež. nrade, gospodarske zavode in sploh npravo dežele? Ne gre se nam za ohranitev posestnega stanja, katerega ni (v tem ozira je primera z Nemci na Češkem nekoliko ponesrečena) temveč za od- pravo stoletnih, še sedaj se nadalju j o č i h krivic ter za povrnitev in ustanovitev onega po se s t n e g a s t a n j a, ki nam gre na Spodnjem Štajerju. V toliko bo pač treba ta komunike popraviti in dopolniti. L j STE K. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanoa priobčila Ljndmila Novakova. (Dalje.) Nihče ne ve, po kakih poteh je hodil odslej moj duh. Bil sem na videz isti Poljanec, včasih pa je vendar izdajala kaka osoljena beseda mojo tajno novoljo. Spomin mi je često grenila misel na takratno bedo v ječi. Brez veselja sem zahajal v šolo, dremal tam po svoje, hodil na vežbališče kakor stroj, brez globokega zanimanja sem zrl na svojo okolico čakaje rešenja dan. Tupatam pa je vendar zmagovala nazmes stara dobra volja in poiskal sem si v mestn zabave, da ujamem med ljudmi kak žarek zadovoljnosti. V teh dobi smo izvršili nekaj krutih zimskih pohodov. Spominjam se zlasti vaje pri Batovicah bliža Krakova, kjer smo napadli dobro utrjenega nasprotnika. Neusmiljen mraz in veter sta na3 mučila in želel sem si boljšega varstva nosu in ušesom pred zimo. Na rokah nosim sicer dva para toplih rokavic, toda klečimo v globokem snegu mož od moža po dva koraka oddaljeni, celo blizu pred nami je sovražnik in železo mrazi krepene prste. Snamem rokavice, in utaknem roko na kratko dobo pod plašč na prsi, manem široke z ledenim snegom, grejem rokavice pod plaščem, da bi bile potem vsaj nekoliko toplejše... V najhujši sili sem si jel polglasno deklamovati verze Svatoplnka Čecha: »Gospodje dragi, skusite pohod, kakoršne je imel naš polk, . .. preko snežnih vrhov, potem še le zveste, kaj so zimski mrazi!" Ob drugih prilikah se nam ni godilo prav nič bolje. Ko se je premočil visoki sneg, so se nam udirale noge do zemlje in nazadnje smo si izlivali iz šolnov kar mlake vode. Polagoma pa je vendar prihajala pomlad. Spoznal sem takrat najboljšega prijatelja, kar sem jih našel med Poljaki, visokošolcu Gra- bowskega. Tadek je bil silno delaven dijak, že takrat plodovit pisatelj, pri tem pa vesel in se je posebe zanimal za južne Slovane, njih jezike in slovstvo. Dom je imel v Jaroslavu. Jel sem ga obiskovati in nazadnje sem bil pri njemu skoro vsakdanji gost, zlasti poleti. Tu sem najlaže spoznaval poljske razmere, kajti Tadek ni ničesar tajil in je vedel razkrivati slovanskemu prijatelju lepe in slabe strani poljskega narodnega telesa in posebni način poljskega naziranja o slovanskih vprašanjih Čitala sva skupaj moderna slovanska dela in vsa njegova knjižnica mi je bila na raz- Štajerski deželni proračun in Slovenci. Govor posl. dr. V. Kukovca v seji dne 30. jan. 1910. Ni na mestu, če se vam zdi udeležba opozici-jonalnih poslancev v proračunski razpravi nekako neprijetno breme in menim, da imamo pravico tu obširnejše govoriti, ne da bi vi imeli pravico zaradi naših izvajanj kazati slabo voljo. Najodličnejša pravica vsake opozicije je, da baš v zaupnem predmetu odobritve proračuna zastopa svoja načela in svoje zahteve in jaz se držim starega splošnega parlamentarnega običaja, če danes razpravljam v splošni razpravi nekatera vprašanja, ki se mi zdijo važna. Da zastopam pred vsem v nekem oziru osebno mene se zadevajoče stališče, je le navidezno osebno; v resnici zastopam politično smer; akoravno sem tu v zbornici osamljen in nimam" kluba za seboj, ne zastopam svoje samovolje, ampak delujem v soglasju tisočev in desettisočev politično mislečih ljudij svoje ožje domovine. Po naročilu in po volji narodne'stranke vam tu pogostoma vtnes govorim in se oglašam. Če bi imeli način volitve po razmerju glasov, proporcijonalni sistem, bi bil obraz zastopstva Spodnje Štajerske v ti zbornici drugačen in bi ne zastopal narodne stranke jaz sam. Če pa jaz sam to politično smer zastopam, s tem ni izkazano, da smer ne obstoji in ne predstavlja znatne moči v deželi. Ne odgovarja stvarnim razmeram, da moja stranka ne pride v važnih odsekih zbornice v podrobnostih sploh do besede in tega nisem jaz kriv, ampak vsi vi, ki ste to zakrivili. Ne preostaja mi druzega, nego v obliki predlogov in interpelacij spraviti pereča vprašanja tu javno na razgovor. Sodite to kakorkoli, v danih razmerah bom moral tudi v prihodnje tako postopati. To v pojasnilo mojega stališča nasproti ti zbornici v obče. Druga zadeva, katero tu izrecno povdarjam, je ta, da zastopam stališče, da vsaka zakonodajna oz. upravna korporacija mora po mojem mnenju resne predloge resno obravnavati in tudi štajerski dež. zbor. Ni res, da je parlamentarna večina vzela povsod vso politično modrost v zakup, ni res, da se z dostojanstvom večine ne ujema stvarne predloge manjšine vzeti v razpravo. Seveda, opozicija ne more zahtevati, da njene predloge sprejmete, kar pa sme in mora zahtevati, je vsaj formalnost, da razprave o naših resno mišljenih predlogih kratko-malo ne odklonite. Kaj naj svet sodi o tem, da se je tu sklenilo predmete, o katerih je večina razpravo predlagala, obravnavati, dočim se od opozicije stav- polago. Pritožil sem se Tadku, kakšen separatizem vlada med akademiki-prostovoljci češke in poljske narodnosti in da imajo Poljaki posebne predsodke o Slovanih, češ da nismo odkriti in zabavni v družbi, da imamo trde jezike, da nimamo samostojnih literarnih velikanov, da se nam ne sme zaupati itd. Meni južnemu Slovanu so očitali poljski tovariši — občevanje s Čehi. Kadar so sedeli češki in poljski tovariši pri skupni mizi, je kmalu prišlo do majhnih prepirov in celo govorniških spopadov, kajti nikdar ni moglo zadoščati samo nekaj besed, da se zavrnejo predsodki te ali one slovanske stranke. Nekoč so razdražili Poljaki v takem razgovoru celo meDe, kar se le redkokdaj komn po sreči, in takrat sem jim povedal: »Da, res je, da imamo južni Slovani in Čehi malo moči in bogatstva, malo, s čemer bi se lahko ponašali pred vami Poljaki. Toda motite se, če pravite da nimamo nikake narodne sile. Ali veste, kako je povedal Palacky Nemcem ? »Narodne sile je v Čehih več nego si je njihovi sovražniki žele". Vrag vas vzemi, zdi se mi, da kritikujejo tisti najbolj, ki imajo najmanj pravice in poklica do kri" tikovanja. Dalje sledi. ljeni predlogi o istem predmetu sploh niti v odseke ne odkažejo. In kaj šele naj rečem jaz k temu, da ste nedavno moj predlog o šolski nadzorovalni oblasti tu kratkomalo odklonili, popolnoma jednak predlog pa, ki ga je stavil tovariš dr. Verstovšek, nekaj dni pozneje sklenili odkazati odseku? Ali se vam zdi za sprejetje predloga oseba predlagatelja ali stvar sama merodajna ali vaše trenutno razpoloženje? Zahtevati pač smem, da razprave o resnih predmetih v prihodnje ne odklanjate brez stvarnih razlogov. Ce presojam predloženi deželni proračun iz stališča Spodnje Štajerske in iz stališča drugega ljudskega plemena v deželi, Slovencev, ustaviti se moram naravno baš pri poglavju, ki je v razpravi, pri deželni upravi. Štajerska deželna uprava je za Slovence kričeča krivica, saj tretjinka prebivalstva dežele nima niti 1 odstotka uradništva in uslužbencev svoje narodnosti. Štajerska dežela nima niti enega slovenskega konceptnega uradnika. Menda ni dvoma o tem, da to iz stališča medsebojnega razmerja Slovencev nasproti Nemcem ni v redu. Toda v tem oziru se z vami ne maram prerekati iz političnega stališča, ker nisem tako naiven, da bi mislil, da si daste tu kaj dopovedati. Vaše stališče je, nemška večina — nemška deželna uprava! Pa tudi iz tega stališča ne postopate stvarno in ne dosledno. Ce je deželna uprava stvar večine, mora si biti večina v svesti svoje dolžnosti nasproti celi deželi. Če je dežela slučajno deloma nemška in deloma slovenska in hočete vi vladati v celi deželi, tembolj morate skrbeti, da ste povsod na svojem mestu in da ste sposobni voditi upravo stvarno in vzorno tudi v slovenskem delu dežele. Kako pa morete to, če izročite vodstvo deželnih naprav in zavodom na Spodnjem Štajerskem uslužbencev, ki so v nasprotju z ljudstvom! Vaši uradniki in uslužbenci doli pri nas so bojna organizacija zoper naše ljudstvo. Ne bodemo vam branili, da ste vi in da je vaše uradništvo nemško narodno v nemškem delu dežele. Ne motilo bi nas to niti v naših krajih brezpogojno. Toda dolžnost, naloga moderne uprave in bojni program zoper ljudstvo, to se ne da združiti! Če nastavljate nemškonacijonalne in slovenščine nezmožne ali pa Slovencem vsaj nenaklonjene uslužbcnce na deželnih napravah in zavodih na Spodnjem Štajerskem in v delokrogu za Spodnjo Štajersko, tedaj delujete proti zdravi pameti, proti vsaki moderni upravi. Tu ne pride le narodnostni boj v poštev, tudi iz stališča gospodarskega in socijalnega pomena deželnt uprave one-mogočujete sami sebi uspešno gospodarstvo v deželi, katero si kot večina prisvajate. In to ne krepi niti vašega ugleda niti vaše moči. V tem oziru se bode moralo marsikaj hote ali nehote spremeniti. Važen članek v notranji upravi so tudi naši' okrajni zastopi. Pa kaj, ko sami onemogočite delovanje te upravne tvorbe, ki je vaše delo! Uvedli ste okrajne zastope, kakor se zdi, zato, da jih v resnici ni. Pri vas jih imate, na Spodnjem Štajerskem bodo kmalu vsi izginili. V Čelju, najvažnejšem okraju v središču Spodnje Štajerske, nimamo že skoro od pamtiveka več okrajnega zastopa, ker vaša politična smer ne pripusti sestavitve zastopa. Jednako je v Brežicah in v najnovejšem času v Ormožu! To je abnormalno. Ne pravite, da vas to ne briga. Kako bi to ne brigalo deželnega odbora, ki je okrajnim zastopom nadrejen! Da bi vi ne imeli toliko političnega vpliva, da se okrajni zastopi sestavijo, to ni res. in če bi bilo res, bi bilo žalostno za vašo moč v deželi. Vi tu kratkomalo nočete reda napraviti. In ker ni okrajnih zastopov, ni okrajnih šolskih svetov. Ali so te oblasti za šolsko nadzorstvo primerne in potrebne, potem je vaša stvar, da se omogoči njih izvolitev, ali so pa brez pomena, tedaj je pa smešno, da jih v enem delu dežele imamo, v drugem pa ne. Razmere v okrajnih zastopih in delovanje okrajnih šolskih svetov, kakor sem ga nedavno popisal, je madež za štajersko deželno upravo in deželnozborsko večino! Tudi v naših občinah ni nobena naprava na tako slabem glasu, kakor štajerski deželni odbor, ta krona stvarstva, to ponosno poveljstvo štajerske dežele. S štajerskim deželnim odborom opravka imeti, je zafrkacija za naše občine. Če na svoje vloge v najpriprostejših zadevah, recimo javnih potov, dobijo naše občine od deželnega odbora v dveh letih odgovor, ko se je stvar že drugače rešila in ni več važna, to ni nič nenavadnega. In če nimate niti enega konceptnega uradnika Slovenca, ali more biti drugače? Prestavljalci, bog se jih usmili, še teh nimate redno nastavljenih! In tu se naj govori o deželnem odboru kot rednem nadzorovalcu in voditelju in zaščitniku naših občin v gospodarskih zadevah! V tem položaju manjka štajerskemu deželnemu odboru naravno baš najpotrebnejše, namreč zaupanje ljudstva, in to nezaupanje je v polni meri opravičeno. Tudi v čisto gospodarskih vprašanjih je spodnji del dežele zanemarjen, to je stara pesem. Poglejte si naše ceste. Na Kranjskem, ki je ubožnejša dežela, so mnogo na boljšem. Okraji, kakor gor- njeKrajski, so z zgradbami cest skoro izkrvaveli, dežela jih pa ne podpira. Toda o vseh teh vprašanjih bom se še oglasil v podrobni razpravi! K sklepu svojih izvajanj moram trditi, da ne le, da za nas niti v gospodarskem oziru ne skrbite, vi nas naravnost z našim denarjem ubijate. Poglejte si glede šolstva postavke, kaj stane zoper Slovence ustanovljena ptujska deželna gimnazija, ali mariborsko deželno nepotrebno učiteljišče! Vprašam vas, kako morete uporabiti v bojne svrhe zoper Slovence deželne prispevke za »Studenten-heim« v Ptuju 4000 K in v Celju 4000 K in v Mari- boru 3000 K in za »Siidmarko« 400 K in nje odsek nemško dijaško kuhinjo v Mariboru 800 K! In vse to pri slabih deželnih financah! Kar sem hotel dokazati, da zasluži deželna uprava s strani Slovencev le grajo in deželni odbor le največje nezaupanje in da je naravno, da glasujemo zoper proračun, to sem vam menda dovolj dokazal. Zato končam. Politična hroniha. Štajerski deželni zbor. 35. seja dne 1. febr. Zvišanje deželnih doklad. O vprašanju, ali se naj odkaže načrt o zvišanju deželnih dokiac. kakor smo o njem poročali minuli torek, finančnemu odseku ali ne, se je razvila živahna debata. Soc. Jodlbauer je izjavil,-da njegovi tovariši ne bodo glasovali za odka-zanje odseku, ker se bodo vsled zvišanja deželnih doklad na hišnonajemninski davek podražila stanovanja. Hišni posestniki bodo gotovo zvišanje doklad prevalili na najemnike. Posl. Korošec je izjavil, da bodo slov. kler. poslanci glasovali za odkazanje finančnega načrta nemške večine odseku. To se je potem tudi sklenilo. — Poslanec Robič je stavil predlog, naj bi se proračunska debata odgodila, ker se poslanci niso še niti med seboj niti o odseku posvetovali o predlogu večine glede zvišanja deželnih doklad na pivo in na direktne davke. Predlog ni bil sprejet, ker so glasovali za njega samo Slovenci in socijalisti. * Nadaljevanje proračunske razprave. Sprejela so se na to po kratki debati sledeča poglavja: odgon, za katerega znašajo stroški 50.150 K, pokritje 21,380 K, primankljaj 28.770 K; orožniška stanovanja: stroški 140.616 K pokritje 47.000 K, primankljaj 93.616 K; prisilna delavnica: stroški 186.920 K, pokritje 184.747 K, primankljaj 2173 K. Pri tem poglavju je poročal deželni odbornik Robič, da se bode paznike na tem zavodu istotako plačevalo ko na državnih jetnišnicah. Sprejelo se je tudi poglavje glede režij za jetnike v prisilnih delavnicah: stroški 71.954 K, pokritje 8563 K, primankljaj 63.401 K. * Obstrukclja slovenskih poslancev se je pričela pri naslednji točki glede oskrbovalnih sprejetišč, za katere znaša potrebščina 187.424 K; pokritja ni nobenega. K besedi se je oglasil posl. Novak in je govoril o razmerah v teh vspre-jetiščih.. Grajal je, da se v sprejetiščih krmi tudi lenuhe, ki se boje vsakega poštenega dela. Nemšk. nacijonalca Otterja, ki se je nekolikokrat zaletel v njega, je jako dobro zavračal. — Na to je zahteval posl. Benkovič, da se seja proglasi za tajno, in sicer zato, da bi se z nemško večino malo zaupno pogovorili. Einspinner, očividuo zelo verziran parlamentarec, se je temu upiral, a ga je dež. glavar sam blamiral, češ, da lahko vedno pet poslancev zahteva tajno sejo. Predlog posl. Benkoviča je zbornica v poimenskem glasovanju odklonila in sprejela poglavje glede oskrbovalnih vsprejetišč. * Dolgi, Se ne končani razgovor o cestah. Slovenski poslanci so zavzeli to taktiko, da govore dolgo, govore največ slovenski, potem pa stavijo spreminjevalne predloge in zahtevajo o njih poimensko glasovanje. Posl. Vrečko je govoril prvi slovenski in stavil nemški predlog, katerega se je seveda odklonilo. Za njim je prišel na vrsto Ozmec, ki je mirno in precej glasno govoril dolg slovenski govor. Zbornica je nudila pri tem običajno obstrukcijsko sliko: nekoliko poslancev je zginilo v buffet, drugi so čitali, pisali ali se razgovarjali. Posl. spodnještaj. renegatov so dohajali često k slov. govornikom, jih poslušali in delali medklice. Slov. posl. so jim odgovarjali, čemu se torej protivijo slov. razpravnemu jeziku v dež. zboru, ako razumejo govornike? Ko je stavil Ozmec svoj spreminjevalni predlog, je začel predsednik zvoniti; zbornica ni bila sklepčna, ker je največ poslancev odšlo jest in pit dobre štajerske kaplje iz deželne kleti. Posl. Benkovič je ppedlagal sklep seje in konstatiranje nesklepčnosti. Pri tem se je zapletel z nemškimi poslanci, ki so psovali kot hlapci, v živahen prepir, tekom katerega je konštatiral dr. Kukovec, da je posl. Einspinner s klicem: Sp. Štajerski ne vinarja več! izdal prave naklepe nemške večine. Ako se hoče označiti sistem nemškega nasilstva je treba le imenovati eno ime, to je Einspinner! Na to so erovorili Novak, Meško in Terglav. Pri Terglavovem govoru je došlo do zabavnega in-termezza. Začel je svoj govor z običajnim »Visoka zbornica!" Wastian je zaklical, da mora reči »Visoka hiša", na kar ea je popravil dr. Kukovec, da mora pravilno reči »Stara hiša". Wastian j« razumel in šel; vidi pa se možu, da se zanima za dvojezičnost visoke graške deželne zbornice. . Za Terglavom je govoril Pišek pol ure in potem je došel na vrsto Verstovšek. Medtem je minil popoldan in se je počasi zvečerilo; večina Nemcev je sedela v gostilni, v dvorani je komaj 12 nemških poslancev s kislimi obrazi. Med Slovenci in večino so se vršila pogajanja; ob 9. je pozval dež. glavar Slovence, naj bi končali z obstrukcijo, a se ga ni ubogalo. Konštatiral je na to. da je priglašenih še 8 slovenskih govornikov, med njimi dr. Kukovec. Benkovič je govoril zadnji do polnoči, na kar je bila seja zaključena. * a Češki deželni zbor. Rezultat včerajšnjega posvetovanja nemških poslancev je ta, da so sklenili opustiti obstrukcijo. Češki dež. zbor bode torej zboroval 14 dni. Sestavil se bod« nov dež. odbor in rešilo se bode finančne predloge. Nacijonalno politični zakoni se odkažejo odsekom. a Rekonstrukcija ministerstva. Sliši se, da bode na Wrbovo mesto imenovan za železnišk. ministra ravnatelj Severne železnice pl. Banhans. — Nemški nacijonalci polagoma opnščajo odpor proti jugoslov. ministru rojaku; zahtevajo pa, uaj bi se ustanovilo ali posebno nemško krajansko ministerstvo za planinske dežele ali pa bi naj bil imenovan kak planinski parlamentarec za sekcij-skega predstojnika v nemškem krajevnem mini-sterstvu. Kot tak pride vpoštev posl. Dobernig. a Ban Rauch bo danes v audijenci podal po poročilih iz Budimpešte cesarju demisijo. Namestnik mu utegne biti grof Pejačevič. Drobne politične novice. Kriza na Balkanu. Kakor znano, je povzročila vest, da misli grška vlada sklicati velik nacijonalni zbor, veliko vznemirjenje v Carigradu. Tam mislijo namreč, da bodo tudi Krečani poslali svoje zastopnike na ta zbor, kar bi bil casus belli proti Grški. Turki se vsled tega na to možnost živahno pripravljajo. Ženijski častniki so pregledali vse važnejše točke ob grški meji, dovažajo S3 v Macedonijo vojaki in streljivo. »Cela dežela štrli bajonetov", poroča nek londonski list. Rusko časopisje pravi, da je položaj zelo nevaren, v Parizu pa izražajo odkrito nevoljo nad »preto-rijansko vlado" ua Grškem, ki tira grško državo v veliko nevarnost. Upati je, da bodo obrambne velesile preprečile kako vojno z energičnim posredovanjem na Kreti. Govori se, da nameravajo te velesile Kreto vojaški zasesti. Turško oboroževanje ni n a p e r j e n o proti Bulgari ji Jeden Khuen-Hedervarov uspeh. Budimpeštanski magistrat je vzel Khuenovo naznanilo nove vlade brez odpora na znanje. Istotako ie sklenilo 36 osrednjih organizacij budimpešt. mestnih zastopnikov vzeti naznanilo nove vlade na znanje in se ne pridružiti pasivni resistenci proti novi vladi. Balkanska trozveza. Rimski »Tribuni« poročajo iz Reke, da se snidejo koncem maja v Cetinju srbski kralj Peter, bulgarski car Ferdinand in črnogorski knez Nikola, da se posvetujejo o ustanovitvi balkanske trozveze. Avstrijsko-ogersko in Rusija. — »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda, da imajo doslej poskusi za zbližanje Avstro-ogerske in Rusije samo zasebni značaj. Res je, da sta o stvari govorila avst. poslanik v Petrogradu, Berchtold in ruski minister za zunanje zadeve, Izvoljski; temu pogovoru se pripisuje velik pomen. Koncem februarja namerava priti v Petrograd avstr. prestolonaslednik s soprogo. v Občni zbor „Kmetijske podružnice za Zadpeško dolino". Nfišn kmetijska podružnica je imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo, due 16. jan. 1910 ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Marije Mikuš v Gornjem grada. Ko se je nabralo povoljno število članov, je otvoril tajnik g. Kocbek zborovanje. Predsednik je bil zadržan, pač pa je med zborovanjem došel. Otvo-ritelj presrčno pozdravi vse navzočnike zlasti pa še kmetijskega potov, učitelja g. Goričana, ki je došel k nam, da predava in nas poučuje. Želi, da bi bilo zanimanje za kmetijsko podružnico vedno večjo. Sploh naj bi prodrlo v kmečke vrste mnenje da je ..Kmetijska družba" prava kmečka stanov- ska organizacija. Predsednikom zborovanja se je določil g. Rup, ki je dal besedo g. Goričann. G. Goričan je že stari znanec pri nas. Predaval je že večkrat in ljudstvo ga vedno rado posluša: kajti zna govoriti iz lastne izkušnje in zna vporabiti ono, kar se je teoretično učil, tudi v praksi. — Sam kmetovalec, zato ve najbolje, kar je kmetu potreba. Predaval je o gnoju, gnojenju, gnojiščih, o rastlinski prehrambi, umetnih gnojilih in sploh o umnem gospodarstvu. Zanimivo predavanje je prepletel z resničnimi dogodki iz kmetskega življenja, tako da je govor splošno zelo ugajal. Že med govorom so na-vzočniki večkrat pritrjevali in konečno glasno odobravali. Ker je g. Goričan želel, naj povprašajo zborovalci o tej ali oni reči, katera bi jim ne bila popolnoma jasna, se je takoj odzvalo več vpraševalcev. Živahen razgovor se je vnel glede zatiranja predenca na deteljiščih, glede komposta, kako dolgo ostane plevelno seme kaljivo, o umetnih gnojilih itd. O vsem je navzoči kmetijski potovalni učitelj iz-iazil svoje mnenje; izrazili pa so svoje tudi razni navzoči kmetje. Nato je poročal tajnik g. Kocbek o delovanju podružnice v letu 1909. Podružnica je imela 69 članov, ki so plačali letnino po 3 K ter dobivali »Gospodarski glasnik" (brezpiačno). Odbor je imel dve seji. Javno poučno zborovanje se jo vršilo dne o. dec. 1909 v Gornjem gradu, na katerem je zanimivo predaval pot. učitelj g. M. Jelovšek o svi-njereji. O tej zadevi je obljubil nadaljevanje v spomladi. Subvencioniranega bika je dobil še g. Ivan Štiglic. pod. Skok v Radmirju. Na našo prošnjo je dal osrednji odbor še 50 K podpore za vzdrževanje dotičnega bika, ker je bila radi suše 1908. draginja za seno. Eoaka prošnja za gosp. Jožeta Božiča ni bila vslišana, ker je bil denar v ta namen že porabljen. Osrednjemu odboru kmetijske družbe in ckr. politični eksporituri so se vposlala poroiila o stanju pridelkov, zlasti vladi o stanju sena in slame ter storili koraki, da bi dobilo prebivalstvo radi suše državno podporo. — Največ posla in truda je imela podružnica z umetnimi gnojili. Meseca decembra 1908. se je naročilo poldrugi vagcn. Tomaževe žlindre in pol vagona kalijeve soli. Meseca, julija 1909. pa en vagon rudninskega superfosfata. Na občnem zboru Kmetijske družbe v Gradcu je podružnico zastopal tajnik g. Kocbek. Od 13. do 18. sept. 1909 se je vršil v Mozirju kurz za drenažo, za kar so dobili udeleženci podporo v denarju. Pri nas se ni hotel nihče udeležiti kur*a. Meseca novembra se je odposlala peticija g. Jos. Mursa na osrednji odbor, da se ne sme vino obdačiti. Čeprav nismo vinorejci, vendar smo podpirali peticijo, ker bi davek plačali tudi mi kot vinopivci. Od osrednjega odbora Kmetijske družbe in od Zveze kmetijskih zadrug je dobila podružnična knjižnica več knjig. Knjižnica šteje lepo zbiro kmetijskih knjig. Zal, da je večina nemških. Podružnica je tudi podpirala perotninarstvo. Trinajst članov je dobilo po 1 petelina in po 2 kuri staroštajerske pasme. Plačali so te prevozne stroške okoli 50 vinarjev. Nadalje je podružnica svojim članom naročila travnata semena in graščico pri že omenjeni zvezi. Za nakup travniške brane je dobila podružnica podporo osrednjega odbora v znesku 40 kron. Brana stane 80 kron in je v Gornjem gradu ter je na razpolago članom. Končal je tajnik svoje poročilo s sledečimi upoštevanja vrednimi besedami: »Naša kmetijska podružnica ne pozna nobene druge politike nego agrarno. Ona se ne vmešava v nobene volitve itd., ampak hoče le pospeševati kmetijstvo. Vsak kmet in posestnik, ki hoče sebi gmotno dobro, naj stopi v naše kolo. Le v slogi je moč!« Blagajnikovo poročilo izkazuje 2880 K 08 vin. dohodkov in in 2764 K 76 v. stroškov, torej ostanka 115 K 32 vin. Nato sta pregledovalca računov g. Prislan in g. Matjaž ml. pregledala iste ter sta našla vse v redu. Delegatom za glavno zborovanje c. kr. kmetijske družbe v Gradcu se izbereta tajnik g. Kocbek in g. Matjaž. Sklenili so sesledeči predlogi za glavni zbor c* kr. kmetijske družbe: 1. Osrednji odbor naj upliva na državo in deželo, da se napravi v okolišu podružnice uzorno kmetijsko gospodarstvo. Predlagal in utemeljeval je ta predlog g. Matjaž st. (p. d. Presečnik). Bilo bi res velike važnosti, ker bi posestniki na tem uzornem gospodarstvu videli praktične moderne naprave in je lahko tudi v svojih gospodarstvih uvedli. 2. Podružnica naj predlaga osrednjemu odboru, da isti pusti preštudirati vprašanje vrboreje v gornjegrajskem okraju in da subvencijonira mladeniče našega okraja, ki bi želeli se izvežbati v gojenju vrb in v pletarstvu. Predlagatelj g. Šijanec je opozarjal na to, da imamo ob potokih obilo prostora za rejo vrbe, Po zimi pa hi lahko Zlasti llbOŽ- nejši ljudje plctli koši:, košare itd., kar bi jim uteg- nilo prinesti marsikak vinar. Upeljala bi se tudi lahko domača industrija: pletarstvo. Sicer pa se tudi vrbovina drago prodaja. Razgovarjali SO se navzočniki tudi o nabavi sadnih drevesc, zlasti orehov, in o drugih slučajnostih. Konečno je zaključil predsednik občni zbor. ki je zadovoljil vsakogar. Klub »Narodni Pipec« v Mariboru. Tretji redni občni zbor kluba »Narodni Pipec«, ki se je vršil v nedeljo 30. prosinca t. 1. v pipčarski sobi (kmečka soba) v »Narodnem domu«, je bil dokaj dobro obiskan. Prezident je pozdravil navzoče članice in člane, na kar je tajnik podal kratek pregled delovanja kluba v prošlem letu. Klub je priredil lansko zimo zelo zanimiv večer s plesom, kjer je svirala ciganska godba in koncert. Priredil je otvoritev vrta v »Narodnem domu«, kjer so igrali tamburaši. Sodeloval je klub pri veliki Ciril-Metodovi slavnosti, kjer je imel najzanimivejši šotor »Bledi in Crveni«. Dal je on sam takrat dohodkov nad 70 K. Klub je priredil več svojih večerov, ki so bili kaj dobro obiskani in nad vse zanimivi. Pristopil je k »So kolu« kot ustanovni član s 100 K. Nato se je zavezal, da tudi on da odogvor Rossegerju, kar mu bo mogoče že tekom nekaj mesecev tudi dejansko izvršiti. Blagajnik poroča, da se je od časa t. j. od 1. kimovca 1909 do danes 30. prosinca t. 1. samo na članarini in na manjših kaznih nabralo za odgovor Rossegerju 135 K 44 v. Torej v 5.mesecih in pri članarini mesečnih 20 v. »Pipec« ima 21 podpornih in 57 izvrševalnih članov, toraj lepo število; vendar pa je, če se pogleda na množino Slovencev in Slovenk, to zelo malo. Čudno, da se celo zelo premožni gospodje boje pristopiti in mesečno prispevati tistih 20 v. Po tem poročilu se je pošlo k volitvam, kjer je bil enoglasno izvoljen ustanovitelj in duša »Narodnega Pipca« g. Ivan Tomažič za predsednika. Viceprezident F. N. Šoštarič, naš narodni trgovec, katerega je občni zbor za njegove zasluge za klub imenoval častnim članom in usta-novnikom, ter mu podal krasno diplomo. Tajnikom je bil izvoljen g. Plohi, blagajnikom g. Iv. Vuk, odbornikom gg. Ilich n Painhart, namestnikom gg. Sagadin in Jurak, pregledovalcem računov gg. Bu-reš in Majer. Klubovim pravdnikom g. Painhard. Uredništvo časopisa »Pipec« je prSvzel g. I. Vuk. Občni zbor še je rešil nekaj drugih stvari kakor tudi zadevo neke prireditve v postu, ki je pa še tajna in bo iznenadila vse članice in člane. profesor dr. Jlcfič predata danes zVecer ob 8. uri V celjski čitalnici. Štajerske novice. d Graški obč. zastop se je izrekel proti zvišanju deželnih doklad na direktne davke s posebnim ozirom na to, da bi trpeli obrtniki in pa vse prebivalstvo vsled zvišanja stanarin. Zdi se nam, da je to zvonenje po toči; ali niso graški obč. svetniki, od katerih so nekateri deželni poslanci, videli razsipnosti in zapravljanja v deželnem dvorcu? d Hochenburgerjevo protežiranje. Svetnik gra-škega višjega sodišča Adolf Elsner je dobil čast in značaj dvornega svetnika. v Za železnico Ljutomer-Ormož. Železniški odsek staj. dež, zbora je sklenil predlagati zbornici, naj naj dežela prevzame za 200 tisoč glavnih delnic za zgradnjo nove železnice Ljutomer-Ormož. Za predlog so glasovale vse stranke. d Domači prepiri v nemškem taboru. Klerikalno nemško obrambno društvo »Ostmark" namerava prirediti prihodnje tedne celo vrsto agi-tacijskih shodov po Zg. Avstrijskem in Solno-graškem. Shodi so v prvi vrsti naperjeni proti »Siidmarki" in »Schulvereinu". Govorili bodo na shodih različni nemški klerikalni poglavarji. d Dobra politična šala. V Kremsu na Nižjem Avstrijskem se je vršil 31. jan. velik shod nemških nacijonalcev, katerega so imenovali ti ,ljudsko sodišče o dr. Gessmannu'. Ta je namreč dež. posl. za Krems in tamošnji nemški nacijonalci niso bili zadovoljni z njegovim stališčem glede nacijonalnih obrambnih zakonov. Dr. Gessmann je poslal na shod sledečo brzojavko: »Želim kazenskemu sodišču o meni mnogo uspeha." Vsled te dobre za-frkacije je zavladalo seve na shodu veliko razburjenje in izrekla se je dr. Gessmannu sijajna nezaupnica, katera pa ga očividno zelo ne boli. v Danes večer vsi k predavanju. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. dr. Ilešiča iz Ljubljane. ki bo govoril danes ob 8. uri zvečer v Narodnem domu o Ilirizmu St. Vraza in Lj. Gaja s posebnim ozirom na celjski okraj. Pričakujemo mnogoštevilnega obiska. Vstop je vsakemu dovoljen. Ker je gospod govornik vezan na vlak, prosimo točnosti. Oseba govornikova in predmet sam nam jamči, da bo predavanje velezanimivo. v Hrvatsko-srbski klub »Sloga" v Celju vubi vse svoje Hrvate in Srbe, ki žive v Celju in okolici. naj pridejo danes k predavanju g. dr. Ilešiča v Narodni dom. d Na pustni torek velik ples v sokolskem domu v Gaberju! Vsakdo v mestu in okolici ve, kaj je njegova dolžnost! Posebnih vabil nebo! d Pustna nedelja se bliža! Važna je za Celje vsled sokolske maškarade! Vsako leto je bila ta prireditev ena najsijajnejših celjskih, brez-dvomno ostane letos na isti višini. Pripravljajo se baje izredno lepe in originelne skupine. Ako kdo ni prejel vabila, kar se je moglo zgoditi le pomotoma, naj se blagovoli javiti v celjski posojilnici ali pa v zvezni trgovini. d Bralno društvo na Bregu si je izvolilo na občnem zboru dne 30. januarja sledeči odbor: Josip Kosi, predsednik, Martin Kolšek, podpredsednik, Ivan Morn, Ivan Vasiljevič, Ciril Božič in Janez Poličnik, odborniki. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo izposodilo v pretočenem letu okoli 300 knjig. Knjižnica šteje sedaj 130 knjig. Društvo je priredilo predavanje o vzgoji otrok pred šolsko dobo, plesni venček v Skalni kleti in eno gledališko predstavo na vrtu gostilne pri Radejn. Po občnem zboru je kazal g. nadučitelj Černej iz Griž slike s pomočjo skiop-tika. Potovali smo po Egiptu, deželi krokodilov, občudovali tam Aleksandrijo, Kairo, videli krasne stavbe in mošeje, potovali smo nadalje po Turškem, mudili se v Carigradu ob čarobnem Zlatem rogu. Po kratkih zaprekah smo stali naenkrat pred našimi dičnimi Savinjskimi planinami. Naposled je še razveselil g. predavatelj našo mladino s primernimi slikami. Pri razkazovanju slik je razkladal g. Černej z jako poljudnimi besedami o slikah, katere smo videli, pri čem tudi ni manjkalo dobrih dovtipov. Občinstvo, katerega je bilo precejšnje število, je bilo z predavanjem jako zadovoljno. Gospodu predavatelju gre tem večja hvala, ker je pri najslabšem vremenu prišel k nam in se tukaj trudil. Odbor mn izreka za njegov trud iskreno hvalo. Kakor se sliši, priredi društvo na pustni večer domačo zabavo s plesom. Včerajšnja prireditev žalskega Sokola, ki se je končala enkrat danes popoldne, se je obnesla nad vse izborno. Bila so zastopana sokolska društva Žalec, Celje, Polzela, Braslovče, Šoštanj, Št. Jur ob j. ž. i. dr. Domačinov je bilo veliko število, Celjanov nad 30. Toliko za danes! d Corrigendum. V poročilu o zaroki g. dr. Vlad. Serneca v št. 24. »N. D." se ima glasiti namesto »hčerko stavbnega nadsvetnika": hčerka štabnega nadzdravnika. d Pasji zapor je odpravljen sedaj tudi za celjsko mestno občino. d Iz Pulja poročajo: Oddelek vojakov J7 pešpolka si je čakajoč na premeno straže krajšal čas z raznimi šalami. Pri tem se je nekemu vojaku sprožila puška in kroglja je zadela 21 letnega pešca Jos. Praterja. Nesrečni vojak je na mestu umrl. a Iz Trbovelj. Trboveljski občani, katerim leži pri srcu vprašanje nižje realke v Trbovljah, bi radi izvedeli vzrok, zakaj je dež. poslanec dr. Benkovič umaknil v deželni zbornici tozadevni predlog ? z Iz Ljutomera. Častiti dopisun »Straže" v številki z dne 28. januarja 1910 si hoče zaslužiti gotovo — po njegovih klobasarijah soditi — nebesa po znanem svetopisemskem reku: »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo". — Rečem mu samo toliko, da sem ponosen, če morem kaj storiti za napredno časopisje. Dopisnika pa itak nisem obiskal z nabiralno polo, ker vem, da ljudje, ki fehtajo z žaklji po župniji, ne zmorejo naročnine za »Narodni Dnevnik". Gg. Spindler in Lešničar pa mene, žal, ne komandirata. Srčna moja želja pa bi bila, biti od njiju koman-diran, ker bi potem gotovo lahko napredni ideji kaj več koristil nego sedaj. — Sicer pa morajo imeti g. »oberčuk" kaj malo snovi in zmožnosti za pisarenje duhovitih člankov, ker ogrevajo že mesece stare dogodljaje. — Hm, da! Je pač težko biti duhovit, ko je odfrčala mašina za proizvajanje dopisnikove duhovitosti — »motor Hanzek" — v Ameriko. Nazdar! Mirko Kluršec. Štajerski deželni zbor. a Gradec, 3. febr. Obstrukcija Slovencev se danes v deželnem zboru nadaljuje. Za dr. Jan-kovičem .govori Vrečko. Dr. Kukovec je izjavil, da so vsi Slovenci glede odpora proti nemški večini in krivičnemu proračunu solidarni. Druge slovenske dežele. v Kranjski deželni zbor. V pondeljUvi «ejij« govoril v proračunski razpravi dr. Triller ter je v temeljitem in stvarnem govorn z jekleno roko odkrival rane na justični upravi med Slovenci. Cela zbornica je z napeto pozornostjo sledila njegovim izvajanjem, tudi Nemci, ki so ob dr. Triller jevih izvajanjih sedeli kakakor okameneli. Dr. Triller je v zadevi krivic nad Slovenci pri jUoiiel predlagal dve ostri rezoluciji, ki sta se sprejeli. — Govoril je nadalje po-rlanec Gangl o gmotnih razmerah učiteljstva in idrijskega delavstva. — Predlaga kulturni davek, ki bi ga naj plačevali vsi zavodi, ki polagajo javne račune in imajo vsako leto na miljone čistega dobička. Predlaga tudi odpravo poslanskih dijet, čemur pa se upre klerikalni poglavar dr. Šnsteršič, da bi potem ne imeli dobrih poslancev (!). — Soglasno se sklene prehod v špecijalno debato o proračuna. — Seja deželnega zbora zopet jutri. v Prosvetno delo v Istri. V Istri je danes 90 naprednih čitalnic, od teh 57 hrvatskih in 33 slovenskih. v Društvo jugoslovanskih medicincev se ustanovi jutri na Dunaju. v Goriški deželni zbor ima jutri v petek sejo. Zasedanje bo trajalo le še malo časa. v Pri obč. volitvah v Črnomlju je v 2. in 3. razredu zmagala klerikalna stranka. v Kolonsko vprašanje na Goriškem. Dne 5. tm. se vrši na okr. glavarstvu v Gorici posvetovanje, kako rešiti kolonsko vprašanje. Posvetovanje je sklical namestnik Hohenlohe. v Fagninijeva »delavska zbornica" se je v nedeljo ustanovila v Trstu. Pristopilo je doslej 16 organizacij. Več ko polovica zborovalcev je bilo Mazzinijancev. Ko je neki republikanec iz kra-ljevstva priporočal zborovalcem, naj ljubijo svoje sosede Slovence in Čehe, je vladala grobna tišina. Gospodom taka pesem ni po volji. Pozneje prišlo do prepira, v katerem je predsednik zaključil zborovanje. Začetek je torej slab. v Pol. društvo ..Edinost" v Trstu je imelo v nedeljo občni zbor. Udeležba je bila majhna. — Konštatiralo se je, da je med tržaškimi le malo zanimanje za društvo. Tako n. pr. sta samo 2 slovenska trarovca v Trstu člana društva. Dozdajni odborniki so kar po vrsti odklanjali zopetno izvolitev. Zato se je izvolil odsek, ki ima tekom 14 dni sporazumno s člani in zaupniki sestaviti listo novega odbora. Po svetu. z Zaporno povelje dr. Cooka je dobila policijska postaja v Heidelbergu. z Železniška nesreča. Uradno se je konštatiralo, da je pri nesreči na londonsko-brightonski železnici bilo sedem oseb usmrčenih in 28 težko ranjenih. z Nameravani napad. V Zagrebu so v hiši znanega milijonarja Fellerja (izumitelja zdravila Elzafluid) zasačili nekega človeka, pri katerem so našli revolver in bodalo. Bržkone je nameraval Fellerja napasti, ker ni ničesar odgovoril na njegove prošnje za podpore. d 15 miljonov kron poneveril. Bivši danski pravosodni minister Alberti je, kakor je obsežna sodna preiskava, končana 30. m. m., dognala, poneveril tekom svojega ministrovanja krog 15 miljonov kron. d Iz propale družbe. V Oberhausenu na Nemškem so zaprli 40 žen in deklet, ki so s pomočjo nekega ^naravnega zdravnika" odstranjevale spočetne plodove. ,,Zdravnik" je pobegnil. d Tiger je pobegnil neki menežerijski družbi, ki se je peljala iz Lugana v Luino, v tesinske gore. Raztrgal je že mnogo živine. Napravili so nanj že več lovov, a doslej se ni posrečilo se ga polastiti. d Tobačna tovarna zgorela. V Whitechapelu pri Londonu je zgorela tovarna za tobak in smodke Harris in sin. Škode je okrog 2 miljona mprk. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Češki deželni zbor. z Praga, 3. febr. Deželni nadmaršal princ z Lobkovic je otvoril sejo ob 11. uri 2D min. Ko se je konštatirala sklepčnost, se je odobril zapisnik zadnje seje. Sedaj se čitajo dopisi in poročila. Homatije na Balkanu. z Carigrad, 3. febr. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se izraža začudenje, kako da so evropske borze vpoštevale vesti o bnlgarsko - turški krizi, dočim so vendar razmere precej napete med Turčijo in Grškem. Izjavlja se, da je edino sredstvo za rešitev krečanske krize to, da obrambne velesile zasedejo zopet Kreto. Seveda so pri tem vprašanju angažirane tudi balkanske države. , z Pariz, 3. febr. „Eeho de Pariš" javlja iz Petrograda, da ge med velesilami že vrše dogovori zaradi Krete. Udeležujeta se jih tudi Avstro-Ogrska in Nemčija. Z ozirom na te dogovore je Turčija opustila svojo namero, da bi poslala velesilam dopis, v katerem zahteva takojšnjo rešitev krečanskega vprašanja. z Berlin, 3. febr. ..Lokalanzeiger" poroča iz Petrograda, da je tamkaj razpoloženje v zadevi krečanskega vprašanja precej črnogledno. Sodi se, da je napravil grški kralj Jurij s sklicanjem nacionalnega zbora veliko napako. z Atene, 3. febr. Po mestu je razširjena vest, da se je mudil abrnški vojvoda, brat italijanskega kralja, pred kratkim nekaj dni inkognito v Atenah. O vojvodu se je govorilo, da bo naslednik kralja Jurija. z Carigrad, 3. febr. Današnji listi poročajo, da ima turška vojna mornarica — vojaške vaje v Marmarskem in Egejskem morju. Boljši položaj na Češkem. a Praga. 3. febr. Zanimanje politične javnosti je osredotočeno na deželni zbor. Pravi se, da se je razpoloženje na češki in nemški strani vsled včerajšnjih sklepov doka] zboljšalo. Bienerthova audijenca. a Dunaj, 3. febr. Cesar je sprejel Bienertlia v poldrugourni audijenci. Govor se je sukal o Aktualnih političnih vprašanjih. flaprodaj je dobro idoča gostilna na zelo prometnem kraju, ne daleč iz mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista 35 i-i Samo kratek čas! Razprodaja raznih kuhinjskih in gospodarskih priprav : brzovari, samovari, čajniki. posode za pečenje, svetiljke, navadne svetiljke. svečniki, otročje posode, sva-tiljke in škarje za kodranje las, kletke, podložki. stojala dežniki, monogrami itd. Vsled opustitve zaloge se' bode prodajalo po globoko znižanih cenah pri Antonu Tschantschu, Vrtna ulica štev. II. Veliko zanimanje! V življenju še nikdar take prilike! .600 komadov samo K 4-20. Ena krasna pozlačena precezijska Anker-nra z verižico, točnost, za katero se jamči tri leta, 1 moderna svilnata zavratnica za gospode, 3 kom. ff žepnih robcev, 1 mičen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, 1 mičec eleg. damski nakit, obstoječ iz 1 krasne ovratne verižice z orientalnimi biseri, moderni damski nakit z patentirano zaklopko, 2 krasni zapestnici. 1 par uhanov s patentirano zaključnico, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par manšetnih gumbov, Sstopinjsko double zlato s patent, zaklepom, 1 zelo krasni album za razglednice, najlepši svetovni razgledi, 3 šaljive predmete, prijetno razveselilo za mlade in stare, 1 zelo praktična zbirka ljubavnih pisem za gospode in dame. 20 korespondenčnih in Še čee 500 rabljivih predmetov, ki so v hiši neizogljivo potrebni. Vse sknpaj z uro, katera je sama vredna, stane samo K 4*20 . Pošilja se proti povzetju ali pa denar naprej po dunajskem centralnem odpošiljalnem podjetju. P. Lust, Krakov št. 299. NB. Pri naročitvi od 2 zavitkov se pridene 1 pri m.* angl. britev. — Za neugajajoče se vrne denar. Aktiva. pegiatpovana zadpuga z o m e j enim poroštvom. Bilanca za dan 31. decembra 1909 Pasivj K v K v K v K v 1 Račun inventarja: Vrednost po odpisu . . i tt 1.128 54 1 Račun deležev : Stanje dne 31. dec. 1909: 2 Račun posojil: Stanje dne 31. dec. 1909 3,241.482 18 glavnih ...... Stanje dne 31. dec. 1909: 33.000 — 3 Račun eskompta: upravnih ...... 85.020 — 118.020 — Stanje dne 31. dec. 1909 1.500 — 2 Račun hranilnih vlog: 4 Račun nalož. denarja. Stanje dne 31. dec. 1909 3,277.779 38 Stanje dne 31. dec. 1909 143.105 86 Kapitalizovane obresti . 133.409 60 3,411.188 98 Kapitalizovane obresti . 4.579 93 147.685 79 3 Račun tekoči: 5 Račun vrednostnih listin: Stanje dne 31. dec. 1909 29.941 26 Stanje dne 31. dec. 1909 28.800 — Kapitalizovane obresti . 1.216 43 31.157 69 6 Račun obresti: Zaostale obresti posojil Nerealizovani kuponi . 24.366 1.440 44 25.806 44 4 Račun obresti in divi-dende: Za l. 1910 predplačane - 7 Račun hiš in zemljišč: obresti pos. i. eskomp. 23.272 03 Vrednost društ. doma . 332.462 44 delež, dolžne obresti . 260 80 23.532 83 „ notranje oprave 39.953 85 372.416 29 Nedvignena dividenda . 14.445 03 „ hiš s prip. v Mariboru...... 94.218 17 5 Račun rezervnega fonda; Stanje dne 31. dec. 1909 227.781 52 8 9 Račun upravnih stroškov: Vred. knjižic in tiskovin Račun blagajne: 100 — 6 Vstopnina in zastarana dividenda ..... Dobrodelna ustanova . 2.061 71.440 62 06 301.283 20 Gotovina dne 31. de- cembra 1909. . . . 11.744 94 Račun zgube In dobička: Cisti dobiček v 1.1909. 25,254 62 3,924.882 35 • 3,924.882 35 MARIBOR, dne 31. decembra 1909. Dr. Franjo Rosina 1. r., ravnatelj. J. Rapoc 1. r., Feliks Ferk 1. r., dr. J. Mlakar 1. r., dr. Radoslav Pipuš 1. r., J. Koprivnik 1. r., dr. V. Kac 1. r. člani ravnateljstva. - Primerjali z glavnimi in pomožnimi knjigami in našli v soglasju. Nadzorništvo: H. Schreiner 1. r., Vek. Bahovec 1. r., dr. Anton Medved 1. r., dr. L. Poljanec 1. r., dr. V. Sernec 1. r., V. Berdajs 1. r.