Krajevna skupnost na nov način
Kno pomembnih področij de-la občinske skupščine Ljublja-na-Cemter bo v jesenl tudi po-dročje krajevnih skupnosti. Ker so ramo krajevne skupno-sti osnovna združenja, v kate-rih človek preživi večji del dne-va in ga zavoljo tega verjetno tudi najbolj zadevajo, smo obi-skali republiškega javnega pra-vobranilca dr. Viktorja Damja-na, ki je 61an izvršnega sveta SOB Ljubljana-Center in se z njim pogovarjali o problemati-ki krajevnih skupnosti na ob-močju občine Center. Pred-vsem nas je zanimalo, kako se uresničuje ustavna funkcija krajevne skupnosti v statutu krajevne skupnosti.
Dr. Damjan je soddl, da je naše vprašanje preuranjeno, saj so se nekatere krajevne skupnosti šele oblikovale, dru-ge pa še sploh ne in je dejan-sko pobrebno, preden prično delovati po novih ustavnih do-ločilih, počakati §e nekaj časa. »Nemogoče je ocenitl delo kra-jevne skupnosti, za kar je več razlogov. Prvič, da se ponekod krajevne skupnosti še niso ob-likovale, ponekod pa jim je to uspelo šele pred kratkim. Dru-gič pa je potrebno iizkristalizi-rati fizionomijo krajevne sku-pnostl.«
"V nadaljevanju je v zvezi s fizdcmomijo krajevne skupno-sti memil, da gre pri tem vpra-šanju za. dvoje, in sicer za io tranjo ureditev KS in za delo-vanje  le-te  nairaven.
»Statuti krajeivnih skupnosti so bili narejemi na bitro. Ko pa govortmo o krajevnih rfcupno-stih, je potrebno iziiajati iz aa. šega družbenopolitičnega siste-ma, to je osnovna poanta. In če govorimo o novem družbe-nopolitičnem in ekonomskem sistemu, potem je treba pouda-riti dejstvo, da daje novi sistem poseben pfjotneii samoupravlja-nju. Samoupravljanje pa je pr: nas, v riašem slštemu osnovna teza, iz katere izhajamo.«
Po njegovem innenju so te-medji samoupravne skupnosti TOZD, krajevne skupoosti in samoupravne iiiteresne skupno-sti. Iz tega pa izvira tudi naš delegatskl sistem ter ves meha-ndzem samoupravljanja in de-lovanje političnega sistema sa-mega, ki se izraža v občinski skupščimi, republikl do federa-cije.
»Prva ugotovitev je, da smo krajevno skupnost prej gledali bolj v odnosu do občinskesku-pščtne in manj kot samoup-ravno skupnost, nedvomno pa so ustavna določila korenito spremenila fiziononilijo naše krajevne skupnosti, če jo pri-merjamo s staro krajevno sku-pnostjo,« je v nadaljevanju po-govora dejal dr. Damjan.
Našega sogovornika smo pro-sili, naj nam to svojo trditev tudi ilustrira: »Naša astava predvldeva odprto krajevno skupnost, realno skupnost. Na sedmem kongresu je bilo v uvodnem referafcu poudarjsno, da stvame razmere in resnični odnosi teh samoupravnih celic pomenljo preiakusni kamen za usposobljenost samoupravlja-nja ia tu mislim, da pride predvsem v poštev ta novi, de-iegatski sistem.
Stnxktura krajeime skupnosti je zelo razaidna. Ce pogledamo Slovenijo, imamo okrog 1080 krajevnih skupnosti, ki so Iz-redno raznolike. V čem se ka-že ta njlhova raznolikost? V številu prebivalcev, glede teri-torija, ki ga zajemajo in v družbenoekonomski strukturl. Vsefcakor je res, da krajevne skupnosti na deželi v glavnem ne moremo primerjati s kra-jevniml skupnostmi 7 mestlh, denimo t Ljubljani,« je bil mnanja dr. Damjan in nadalje-
val: »Kaj oznafiiije mojo kra-jevno skupno&t, Ajdovščino? Tfgovina, gostinstvo, komunal-na dejavnost, najbnž pa to ni zna&lno za krajevne skupno&tl na Kozjanskem. Večje krajev-ne skupnosU so šle na razme-roma prepleteno strukturo or. ganizacije saimoupravljanja. Imamo tako imeno^ane zbore delegatov, kot izvršitao telo imamo svet krajevne sktipno-sti. Zbor delegatov je velik, prl nas imamo nekaj nad petdeset ljudi, drugje pa, kjer je še več prebivalcev, pa še več.«
Ko smo našega sogovornika v nadaljevanju pogovora vpra-šali, kaj je zanj organizacija samouptavljanja, nam je de-jal, da je zanj to »večnadstrop-na organizacija in zdl se mi, da bo takšna organizacdja teb petdesetih ljudi, ki sem jdh oraenil, le vplivala na nad'n in metode oblikovanja staJišČ. Tu pa obstaja nevarnost, ?n sicet da bi ti delegati namesto de-lovinih ljudl kar sami odločali o določenih probiemih od za-četka do konca. To pa bi bilo mimo usmeritve, kf jo daje us. tava, vsaj tako to jaz raeju-mem. Na sejah zborov občin-ske skupščine bi morala priti do izraza resnična in nepotvor-jena volja dedoviiiih ljudl In občanov. Nevarnost je v tem, da bi prihajala do izraza po-srednost odločanja in ne nepo srednost, kar sicer vedno in povsod poudarjamo.«
—  Kako to preprečiti, oziro-ma kako doseči to, kar žellmo? Dr.   Damjan:   »Mislim,   da   bl morall večkrat sklicevati /iboie delovnih ljudl. Treba   je pred-vsem upoštevatl     spedfičnost krajevne skupnosti. Mi pa te-ga prej nismo upoštevali.«
—  Verjetno bo potrebno vpe-ljati     institucijo  konsekvence, namreč ko to govorim, mislim na nesporno dejstvo, da bi mo-rad  del^at  delovati   od   »spo-daj« navzgor In obratao, to pa porneni,   da  bl  moral  v   bazl iskati probleme v razgovoru z ljudml, kl so ga volili, in se potem k njim tudi vračati z obrazložitvijo stališč in mnenj, ki   jib  je   obdinska skupščina na podlagl njegovih predlogov sprejela ali pa tudi ne. V pri-meru, ko delegat ne bi temu OMiovnemu pogoju zadostil, bi bilo  nedvomno potrebno  upo-rabit:  iniStitucijo konsekvance, o   kateri sem govoril, ki sicer takšnega (ne)delegata zamenja. ti s človekom, ki bi bu uspeL Kajti če tega ne vpeljemo, ozi-roma če tak naoin dela ne ste-če, potem verjetno tudi celotni sistem ne  bo deloval,    kakor smo si začrtaJi in kakor želi-mo.
Potrebno bo tudi Izbirati probleme, kar zahteva tudi nor-mativno razmejitev problemati-ke že v samih statutih krajev-ne skupnosti.
Potrebno bo pregledati, če tl statuti Uis-trezajo in ali so sta. tutarna določila v skladu z kLtencijarri: naše ustave.«
Ko smo se z Dr. Damjanom ob koncu pogovarjali 0 proble-matiki financiranja krajevnih skupnosti, nam je dejal, da gre predvsem za združevanje sred-stev. Po njegovem mnenju so bile namreč krajevne skupnostd do sedaj odvi&ne od občinskih proračmnov in premalo od sa-moupravmh nadinov združeva-nja sredstev. »Naše krajev-ne skupnosti bi morale izdelati programe dela, razvoja, kar naj bi postalo osnova za sklepa-nje družbenlh dogovorov in samoupravnih sporazmov a TOZD in drugimi subjekti. S&-veda pa pri tem ne mislim, da bl bilo potrebno prosjačiti prl direfctarjih,« je dejal dr. Dam. Jan.
D. S.